Postopek : 2008/2011(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A6-0263/2008

Predložena besedila :

A6-0263/2008

Razprave :

Glasovanja :

PV 25/09/2008 - 7.1
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2008)0456

POROČILO     
PDF 157kWORD 106k
24.6.2008
PE 402.919v02-00 A6-0263/2008

o skupnostnih medijih v Evropi

(2008/2011(INI))

Odbor za kulturo in izobraževanje

Poročevalka: Karin Resetarits

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o svobodnih in skupnostnih medijih v Evropi

(2008/2011(INI))

Evropski parlament,

–    ob upoštevanju člena 150 in člena 151 Pogodbe o ES,

–    ob upoštevanju amsterdamske pogodbe, ki spreminja Pogodbo o Evropski uniji, pogodb o ustanovitvi Evropske skupnosti in nekaterih s tem povezanih aktov, podpisanih 2. oktobra, protokola št. 9 o sistemu javne radiodifuzije v državah članicah, C340/109,

–    ob upoštevanju člena 11 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–    ob upoštevanju konvencije Unesca o kulturni raznolikosti, ki priznava legitimnost javne politike za priznavanje in spodbujanje pluralizma,

–    ob upoštevanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2002/21/ES z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (okvirna direktiva)(1),

–    ob upoštevanju Direktive 2002/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o dostopu do elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajočih naprav ter o njihovem medomrežnem povezovanju (Direktiva o dostopu)(2),

–    ob upoštevanju Direktive 2002/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o odobritvi elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev (Direktiva o odobritvi)(3),

–    ob upoštevanju Direktive 2002/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami (Direktiva o univerzalnih storitvah)(4),

–    ob upoštevanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2007/65/ES z dne 11. decembra 2007 o spremembi Direktive Sveta 89/552/EGS o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov(5),

–    ob upoštevanju Odločbe Evropskega parlamenta in Sveta 676/2002/ES z dne 7. marca 2002 o pravnem okviru za politiko radijskega spektra v Evropski skupnosti (Odločba o radijskem spektru)(6),

–    ob upoštevanju bele knjige o evropski komunikacijski politiki, ki jo je predložila Komisija (KOM(2006)0035),

–    ob upoštevanju Sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru Regij o evropskem pristopu k medijski pismenosti v digitalnem okolju (KOM(2007)0833),

–    ob upoštevanju svoje resolucije s 14. julija 1995 o možnostih strategije zelene knjige za okrepitev evropske programske industrije v okviru avdiovizualne politike Evropske unije,

–    ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije o pluralnosti medijev v državah članicah Evropske unije (SEC(2007)0032),

–    ob upoštevanju svoje resolucije o nevarnosti kršitev svobode izražanja in obveščanja v EU ter predvsem Italiji (člen 11(2) listine o temeljnih pravicah)(7),

–    ob upoštevanju študije Razmere na področju medijev skupnosti v Evropski uniji, ki jo je naročil Evropski parlament,

–    ob upoštevanju priporočila Odbora ministrov Sveta Evrope CM/Rec(2007)2 državam članicam o pluralnosti medijev in raznolikosti medijskih vsebin,

    ob upoštevanju deklaracije Odbora ministrov Sveta Evrope (Decl-31.01.2007E) o zaščitni vlogi medijev v demokraciji v zvezi s koncentracijo medijev,

–    ob upoštevanju skupne izjave o raznolikosti in radiodifuziji, ki so jo pripravili posebni poročevalec ZN o svobodi mnenja in izražanja, predstavnik svobode medijev OVSE, posebni poročevalec organizacije ameriških držav o svobodi izražanja in posebni poročevalec afriške komisije za človekove pravice in pravice ljudstev o svobodi izražanja in dostopu do informacij, (sprejeta 12. decembra 2007),

–    ob upoštevanju člena 45 svojega poslovnika,

–    ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje (A6‑0263/2008),

A.  ker so skupnostni mediji nepridobitne organizacije in so odgovorni skupnosti, ki so ji namenjeni,

B. ker nepridobitnost pomeni, da je glavni cilj takšnih medijev, da sodelujejo pri dejavnostih javnega in/ali zasebnega interesa brez komercialnih ali denarnih koristi,

C.  ker odgovornost skupnosti pomeni, da morajo skupnostni mediji obveščati skupnost o svojem delovanju in odločitvah, jih upravičiti in biti kaznovani v primeru morebitnih kršitev,

D.  ker so med državami članicami velike razlike v zvezi z razširjanjem in vplivom skupnostnih medijev, ki sta največja v tistih državah članicah, ki jasno priznavajo njihov pravni status in se zavedajo njihove dodane vrednosti,

E.   ker bi morali skupnostni mediji omogočati sodelovanje članov skupnosti pri oblikovanju vsebine in tako spodbujati dejavno prostovoljno sodelovanje pri medijski produkciji namesto pasivne uporabe medijev,

F.   ker skupnostni mediji zelo pogosto ne predstavljajo družbene večine, ampak so namenjeni različnim manjšim posebnim ciljnim skupinam, ki jih drugi mediji prezrejo in so pogosto lokalno ali regionalno usmerjene,

G.  ker imajo skupnostni mediji široko, a kljub temu večinoma nepriznano vlogo v medijskem prostoru, zlasti kot vir lokalnih vsebin, ter spodbujajo inovacije, ustvarjalnost in raznolikost vsebin,

H.  ker morajo imeti skupnostni mediji jasno opredeljena pooblastila, na primer zagotavljanje družbenih koristi, kar mora izražati tudi vsebina, ki jo ustvarjajo,

I.    ker je ena od glavnih pomanjkljivosti skupnostnih medijev v Evropski uniji, da jih mnogi nacionalni pravni sistemi pravno ne priznavajo, poleg tega pa doslej vprašanje skupnostnih medijev ni bilo obravnavano v nobenem od pomembnih pravnih besedil Evropske unije,

J.    ker bi uvedba kodeksa prakse poleg pravnega priznanja pojasnila status, postopke in vlogo sektorja, s čimer bi prispevala k zanesljivosti sektorja ter zagotovila neodvisnost in preprečila kršitve,

K.  ker je internet v sektorju začel novo obdobje z novimi možnostmi in izzivi in ker pomenijo stroški prehoda z analognega na digitalni prenos veliko breme za skupnostne medije,

L.   ker je bilo leto 2008 razglašeno za evropsko leto medkulturnega dialoga, kar pomeni, da imajo mediji v Evropski uniji zlasti pomembno vlogo pri zagotavljanju posebej ustreznih sredstev izražanja in informacij za manjše kulturne subjekte v družbi kot celoti ter pri nadaljevanju medkulturnega dialoga v letu 2008 in pozneje,

M.  ker so skupnostni mediji pomembno sredstvo krepitve moči državljanov in spodbujanja državljanov k dejavnemu sodelovanju v civilni družbi; ker bogatijo družbeno razpravo, saj predstavljajo sredstvo notranjega pluralizma (idej) in ker koncentracija lastništva ogroža poglobljeno medijsko pokritje vprašanj lokalnih interesov za vse skupine v skupnosti,

1.   poudarja, da so skupnostni mediji učinkovito sredstvo za krepitev kulturne in jezikovne raznolikosti, socialne vključenosti ter lokalne identitete, zaradi česar je sektor zelo raznolik;

2.   poudarja, da skupnostni mediji pomagajo krepiti identiteto posebnih interesnih skupnosti, medtem ko članom teh skupnosti hkrati omogočajo, da sodelujejo z drugimi družbenimi skupinami, s čimer imajo pomembno vlogo pri spodbujanju strpnosti in pluralizma v družbi ter prispevajo k medkulturnemu dialogu;

3.   poudarja tudi, da skupnostni mediji spodbujajo medkulturni dialog z izobraževanjem splošne javnosti, bojem proti negativnim stereotipom in popravljanjem podobe, ki jo ustvarjajo množični mediji v zvezi z družbenimi kategorijami, ki jim grozi izključitev, kot so begunci, migranti, Romi ter druge etnične in verske manjšine; poudarja, da so skupnostni mediji eno od obstoječih sredstev, ki olajšajo vključevanje priseljencev in tudi omogočajo prikrajšanim članom družbe, da postanejo dejavni udeleženci s sodelovanjem pri razpravah, ki so zanje pomembne;

4.   poudarja, da lahko imajo skupnostni mediji pomembno vlogo v programih usposabljanja, pri katerih sodelujejo zunanje organizacije, vključno z univerzami, in strokovno neusposobljeni člani skupnosti ter delujejo kot dragoceno vozlišče za delovne izkušnje; poudarja, da usposabljanje ljudi na področju digitalnih, spletnih ter uredniških znanj in spretnosti, tako da sodelujejo pri dejavnostih skupnostnih medijev, zagotavlja koristna ter prenosljiva znanja in spretnosti;

5.   poudarja, da skupnostni mediji delujejo kot pobudnik za lokalno ustvarjalnost, ker umetnikom in ustvarjalnim podjetnikom zagotavljajo javno platformo za preskušanje novih zamisli in konceptov;

6.   meni, da skupnostni mediji prispevajo k cilju izboljšanja medijske pismenosti državljanov prek njihovega neposrednega vključevanja v oblikovanje in razširjanje vsebin ter spodbuja enote skupnosti na šolah, da pri mladih razvijajo občutek za skupnost, poveča medijska pismenost ter oblikuje sklop spretnosti, ki se lahko potem uporabijo za sodelovanje pri skupnostnih medijih;

7.   poudarja, da skupnostni mediji pomagajo krepiti pluralnost medijev, ker zagotavljajo dodatne vidike obravnavanja vprašanj, ki so bistvena za neko skupnost;

8.   poudarja, da so v primeru prenehanja delovanja ali neobstoja storitev javnih in komercialnih medijev na nekaterih območjih, vključno z oddaljenimi območji, ter zaradi težnje komercialnih medijev k zmanjševanju lokalnih vsebin, skupnostni mediji edini vir lokalnih novic in informacij ter edini glas lokalnih skupnosti;

9.   pozdravlja dejstvo, da lahko skupnostni mediji državljane bolj ozavestijo o obstoječih javnih službah in lahko spodbujajo sodelovanje državljanov pri javni razpravi;

10. meni, da lahko skupnostni mediji delujejo kot uspešno sredstvo približevanja Unije državljanom, tako da so usmerjeni na posebne ciljne skupine; priporoča državam članicam, da dejavneje sodelujejo s skupnostnimi mediji, da bi z državljani vzpostavile tesnejši dialog;

11. opozarja, da je dobra kakovost skupnostnih medijev bistvena za izkoriščenje njihovega potenciala, in poudarja, da brez ustreznih finančnih sredstev takšna kakovost ni mogoča; ugotavlja, da so finančni viri skupnostnih medijev zelo različni, v splošnem pa dokaj omejeni, in priznava, da bi dodatna sredstva in digitalna prilagoditev sektorju skupnostnih medijev omogočili razširitev njegovega profila inovacij ter zagotovitev novih in nujnih storitev, ki prispevajo k dodani vrednosti obstoječih analognih ponudb;

12. ugotavlja, da sektor nima potrebne podpore, ki je potrebna, da bi si lahko bolj prizadeval za izboljšanje svoje zastopanosti v Evropski uniji in pri nacionalnih nosilcih odločanja ter stika z njimi;

13. poudarja, da morajo biti skupnostni mediji politično neodvisni;

14. poziva Komisijo in države članice, da upoštevajo elemente iz resolucije, tako da opredelijo skupnostne medije kot medije, ki:

a)   so nepridobitni in neodvisni od nacionalne in lokalne oblasti, sodelujejo predvsem pri dejavnostih javnega interesa in interesa civilne družbe ter si prizadevajo za jasno opredeljene cilje, ki vedno vključujejo družbene koristi in prispevajo k medkulturnemu dialogu;

b)   so odgovorni skupnosti, ki so ji namenjeni, kar pomeni, da morajo skupnost obveščati o svojem delovanju in odločitvah, jih upravičiti in biti kaznovani v primeru morebitnih kršitev, tako da storitve še naprej nadzirajo interesi skupnosti in da se prepreči nastanek mrež „od zgoraj navzdol“;

c)   omogočajo sodelovanje članov skupnosti pri ustvarjanju vsebine, pri čemer lahko ti sodelujejo pri vseh vidikih delovanja in upravljanja, vendar morajo biti osebe, ki so odgovorne za uredniške vsebine, ustrezno strokovno usposobljene;

15. svetuje državam članicam, da pravno priznajo skupnostne medije kot ločeno skupino poleg komercialnih in javnih medijev, če tega še niso naredile, brez negativnega vpliva na tradicionalne medije;

16. poziva Komisijo, da skupnostne medije upošteva kot nadomestno možnost, rešitev od spodaj navzgor za povečanje pluralnosti medijev pri oblikovanju kazalnikov za pluralnost medijev;

17. poziva države članice k dejavnejši podpori skupnostnih medijev, da se zagotovi pluralnost medijev, če ta podpora ne škoduje javnim medijem;

18. poudarja vlogo, ki jo lahko imajo lokalni, regionalni in nacionalni organi pri podpori ter spodbujanju skupnostnih medijev, tako da zagotovijo ustrezno infrastrukturo, skupaj s podporo v okviru programov za spodbujanje izmenjave najboljših praks, na primer programa Skupnosti „Regije za gospodarsko spremembo“ (prej Interreg);

19. poziva države članice, da dajo na voljo spekter televizijskih in radijskih analognih in digitalnih frekvenc, ob upoštevanju da se storitve skupnostnih medijev ne ocenjujejo glede na oportunitetne stroške ali upravičene stroške dodeljevanja spektra, ampak glede na njihovo družbeno vrednost;

20. priznava, da ima na eni strani le majhen delež sektorja znanje in izkušnje, da zaprosi za pomoč EU in jo izkoristi, medtem ko na drugi strani finančni uradniki ne poznajo potenciala skupnostnih medijev;

21. priznava, da bi lahko sektor bolje izkoristil programe financiranja EU, če prispevajo k ciljem skupnostnih medijev, prek izvajanja niza posebnih programov, kot sta Evropski sklad za regionalni razvoj in Evropski socialni sklad, ter možnost izobraževanja in usposabljanja novinarjev s programi vseživljenjskega učenja in drugimi programi; vendar poudarja, da morajo sredstva izhajati predvsem iz nacionalnih, lokalnih in/ali drugih virov;

22. poziva skupnostne medije, da ustanovijo evropsko internetno platformo, prek katere bodo razširjali koristne in pomembne informacije za sektor ter tako spodbujali mrežno povezovanje in izmenjavo najboljših praks;

23. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij ter vladam in parlamentom držav članic.

(1)

UL L 108, 24.4.2002, str. 33.

(2)

UL L 108, 24.4.2002, str. 7.

(3)

UL L 108, 24.4.2002, str. 21.

(4)

UL L 108, 24.4.2002, str. 51.

(5)

UL L 332, 18.12.2007, str. 27.

(6)

UL L 108, 24.4.2002, str. 1.

(7)

Sprejeta besedila, P5_TA(2004)0373.


OBRAZLOŽITEV

1. Opredelitev skupnostnih medijev

To poročilo obravnava ukrepe za podporo skupnostnih medijev ali alternativnih medijev v Evropi, da bi se zagotovila bolj pluralno medijsko okolje in kulturna raznolikost ter jasno opredelil sektor kot posebna skupina v medijskem sektorju. Skupnostne ali alternativne medije (v nadaljnjem besedilu „skupnostni mediji“) lahko opredelimo kot:

medije, ki so nepridobitni in odgovorni skupnosti, ki so ji namenjeni. Pri ustvarjanju vsebine teh medijev lahko sodelujejo člani skupnosti. Kot takšni so poleg komercialnih in javnih medijev ločena skupina v medijskem sektorju.

Skupnostni mediji so usmerjeni na posebne ciljne skupine. Naloge skupnostnih medijev so jasno opredeljene in se izvajajo v skladu z njihovo vsebino. Pri tem je v ospredju koristnost za družbo.

Skupnostni mediji ustvarjajo povezanost, oblikujejo identiteto, podpirajo skupne interese ter ohranjajo kulturno in jezikovno raznolikost.

Za skupnostne medije ponavadi skrbijo dejavni in ustvarjalni državljani, ki se zanimajo za družbeno dogajanje.

Skupnostni mediji prispevajo k cilju izboljšanja medijske pismenosti državljanov z njihovim neposrednim sodelovanjem pri ustvarjanju in razširjanju vsebine.

2. Zgodovinsko ozadje in sedanje stanje

Delovanje skupnostnih medijev se je najprej začelo v Latinski Ameriki v štiridesetih letih 20. stoletja kot protestno gibanje v rudniku kositra in nadaljevalo v Severni Ameriki v petdesetih letih 20. stoletja.

V Zahodni Evropi so se skupnostni mediji pojavili v šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja, pri čemer so si prizadevali za zagotavljanje alternativne vsebine v primerjavi z javnimi radijskimi in televizijskimi programi, ki so morali upoštevati stroga vsebinska pravila, ki jih je določila država. Z liberalizacijo v osemdesetih letih 20. stoletja so nekatere pobude skupnostnih medijev pridobile pravni status. Od takrat je sektor počasi in stalno postajal vse bolj priznan po vsej Zahodni Evropi.

Vendar je bila v mnogih državah, ki so se Evropski uniji pridružile v letih 2004 in 2007, zgodovina sektorja nekoliko drugačna. Piratsko razširjanje programov so gibanja za državljanske pravice uporabljala kot instrument za protest proti avtoritarnim vladam. Primer je slovenski Radio Študent, ki je bil ustanovljen leta 1969. Poleg tega je imela cerkev pomembno vlogo pri razvoju gibanj alternativnih medijev v nekaterih drugih srednjeevropskih državah. Na Poljskem je bil na primer katoliški radio kot skupnostni medij tesno povezan s poljsko opozicijo, ki je povzročila spremembe leta 1989.

Pojav svetovnega spleta je v zadnjih nekaj letih prestavil sektor v tako imenovano tretje obdobje skupnostnih medijev. S tem izzivom se poleg skupnostnih medijev srečujejo tudi vsi drugi mediji.

3. Družbena in kulturna korist

Skupnostni mediji se lahko uporabljajo za uresničevanje različnih družbenih in kulturnih ciljev.

Vloga skupnostnih medijev pri kulturnem dialogu, socialni vključenosti in koheziji skupnosti

Skupnostni mediji pomagajo krepiti identiteto posebnih interesnih skupnosti, medtem ko članom teh skupnosti hkrati omogočajo, da sodelujejo z drugimi družbenimi skupinami. Zato imajo lahko ključno vlogo pri spodbujanju strpnosti in pluralizma v družbi.

Primer: V Londonu skupina mladih, ki so opustili šolanje, in nogometnih navijačev izvaja radijski projekt na internetu, ki obravnava različne vidike udejstvovanja navijačev. Mladi komentirajo tekme, intervjuvajo idole, se ukvarjajo z vprašanji rasizma, homofobije in nasilja ter soočajo storilce z žrtvami. Pri tem jim pomagajo poklicni radijski napovedovalci z londonske univerze. Projekt podpira država, financira pa ga velik londonski nogometni klub, ki prispevke tudi objavi na svoji domači strani.

Skupnostni mediji so tudi učinkovito sredstvo za krepitev socialne vključenosti in lokalnega vpliva. Skupnostni mediji lahko prikrajšanim članom skupnosti omogočijo, da postanejo dejavni udeleženci v družbi, tako da sodelujejo pri razpravah o vprašanjih, ki so zanje pomembna.

Primer: Angel Radio (Združeno kraljestvo) so ustvarili starejši državljani, ki želijo biti dejavnejši v življenju skupnosti, in njim je tudi namenjen. Postaja ustvarja veliko vsebine, ki zlasti obravnava vprašanja, povezana s starejšimi. Radijska postaja si prizadeva za spodbujanje javne razprave o vprašanjih, pomembnih za volilno okrožje. Pripravila je zgoščenko za lokalne šole, ki želijo povečati ozaveščenost v zvezi z vprašanji, kot sta zanemarjanje ter fizična in duševna zloraba starejših državljanov.

Skupnostni mediji pomagajo državljanom, da lažje obvladujejo nove izzive, pri čemer se državljani prek teh medijev lažje povezujejo z drugimi, ki se spoprijemajo z enakimi izzivi.

Primer: Nov začetek v državi, katere kulture in jezika ne poznamo, je vsakdanja težava mobilnih Evropejcev. Vsak novi začetek je lažji, če lahko izkušnje delimo z ljudmi iz domovine, ki imajo podobno zgodbo. Ustrezne internetne platforme so dobro delujoči primeri skupnostnih medijev.

Skupnostni mediji in medijska pismenost

Skupnostni mediji se lahko uporabljajo kot orodje za izboljšanje posameznih spretnosti pri poklicih medijskega okolja. Usposabljanje na področju digitalnih in spletnih spretnosti v okviru delovanja skupnostnih medijev zagotavlja izredno koristna in prenosljiva znanja in spretnosti. To ljudem ni v pomoč le pri iskanju zaposlitve v medijskem sektorju, ampak tudi pri pridobivanju samozavesti in samozaupanja. Tako lahko ponovno dobijo motivacijo za učenje.

Skupnostni mediji kot povezava med lokalnimi skupnostmi in lokalnimi javnimi službami

Skupnostni mediji lahko državljane ozaveščajo o obstoječih javnih službah in jih spodbujajo, da tudi sami pomagajo tem službam pri boljšem izpolnjevanju potreb skupnosti. Institucije lokalnih javnih služb lahko sodelujejo s skupnostnimi mediji, da so tako bolj povezane z lokalno skupnostjo.

Spodbujanje lokalnega ustvarjalnega potenciala

Skupnostni mediji delujejo kot pobudniki za lokalno ustvarjalnost ter umetnikom in ustvarjalnim podjetnikom zagotavljajo javno platformo za preskušanje novih zamisli in konceptov v javnosti.

Primer: Amsterdamski odprti kanal je pobuda skupnostne televizije. Televizijske oddaje, kot je Hoekstreen Live, ponujajo avantgardne ustvarjalne programe. Hoekstreen Live je dvanajsturna oddaja, ki je iz pogovornih oddaj prevzela pristop sodelovanja, tako da se kamera predaja iz roke v roko vsakomur, ki želi snemati. Ljudje, ki želijo sodelovati, lahko pridejo v studio in v živo prispevajo k nastajanju oddaje. Ta oddaja preskuša tudi zbliževanje interneta ter radia in televizije. Ima virtualno televizijsko ekipo in prikazuje dogodke, ki se odvijajo v spletnem virtualnem svetu „Second life“.

Pluralnost medijev in skupnostni mediji

Pluralnost medijev je koncept, ki vključuje dostop državljanov do več različnih virov informacij o različnih vsebinah, na podlagi katerih lahko oblikujejo svoje mnenje brez prevelikega vpliva enega prevladujočega subjekta, ki oblikuje mnenje. Ta koncept je pomemben element demokratične družbe, zato je naveden v členu 11 Listine o temeljnih pravicah. Skupnostni mediji pomagajo krepiti pluralnost medijev, ker zagotavljajo dodatne vidike za obravnavanje vprašanj, ki so bistvena za neko skupnost.

Primer: La Maison des Media Libres je francoska pobuda, ki v eno krovno organizacijo združuje štiri televizijske pobude skupnostnih medijev, da bi zagotovila alternativno stališče o aktualnih zadevah ter družbenih in kulturnih vprašanjih. Cilj je ustanovitev alternativnega medijskega središča, ki bi vključevalo televizijsko in radijsko produkcijo, izdajanje knjig, distribucijo filmov in filmske dejavnosti.

4. EU in skupnostni mediji

Komunikacijska politika

Bela knjiga o evropski komunikacijski politiki se jasno sklicuje na pravico do obveščenosti, svobode izražanja, vključenosti, raznolikosti in sodelovanja, ki mora voditi oblikovanje politike EU na tem področju. Eno od temeljnih načel, ki jih spodbuja bela knjiga, je, da se vprašanja državljanov obravnavajo „na lokalni ravni“. O pobudah politike EU in njihovih učinkih je treba razpravljati v lokalnem okviru vsakdanjega življenja ljudi. Skupnostni mediji lahko spodbujajo sodelovanje državljanov v javni razpravi ter pomagajo Komisiji pri ustvarjanju povezave med vprašanji državljanov in politikami EU. Z dejavnejšim sodelovanjem z lokalnimi skupnostnimi mediji bi lahko Komisija vzpostavila tesnejši dialog z državljani.

Izobraževanje in medijska pismenost

Nedavno sporočilo Komisije o medijski pismenosti navaja, da „je tudi pomembno, da državljani bolje razumejo gospodarsko in kulturno dimenzijo medijev in da poteka razprava o tem, kako pomembno je za evropsko gospodarstvo imeti močne in konkurenčne medije na svetovni ravni, ki prispevajo k pluralizmu in kulturni raznolikosti“. Skupnostni mediji jasno prispevajo k cilju izboljšanja razumevanja medijske industrije pri državljanih, zlasti z njihovim neposrednim sodelovanjem pri ustvarjanju in razširjanju vsebine.

Pluralnost medijev

Komisija namerava v začetku leta 2009 objaviti sporočilo o kazalnikih pluralnosti medijev, ki bo izražalo splošno zaskrbljenost institucij EU glede tega, da koncentracija medijev ovira pluralnost in raznolikost medijev. V zvezi s tem se predvideva tudi javno posvetovanje. To posvetovanje mora upoštevati skupnostne medije kot nadomestno možnost, rešitev od spodaj navzgor za povečanje pluralnosti medijev. Poleg tega lahko države članice pluralnost medijev zagotovijo z dejavnejšo podporo skupnostnih medijev.

5. Potrebe sektorja

Ena od glavnih pomanjkljivosti v zvezi s položajem skupnostnih medijev v Evropi je, da jih mnoge nacionalne zakonodaje pravno ne priznavajo. Pozitiven primer je Združeno kraljestvo, v katerem so skupnostni mediji pravno priznani ob zasebnih in komercialnih medijih. Nasprotno se EU do zdaj še ni sklicevala na skupnostne medije kot ločeno obliko medijev, ampak obravnava le pojme javnih in komercialnih ponudnikov medijskih storitev.

Nobeno od pomembnih pravnih besedil ne obravnava skupnostnih medijev.

Zato so skupnostni mediji v težkem položaju.

Za njihov razvoj je pomembno, da imajo uradno priznani pravni status, saj to sektorju omogoča večji ugled pri oblikovalcih politike ter sodelovanje z morebitnimi oglaševalci ali organi za financiranje.

Države članice morajo na podlagi veljavnih predpisov uporabiti možnost za opredelitev obveznosti omogočanja oddajanja v nacionalni zakonodaji, tako da bo vključevalo skupnostne medije. Te obveznosti morajo biti razumne glede na jasno opredeljene cilje splošnega interesa. Ti cilji med drugim vključujejo svobodo izražanja, pluralnost medijev, kulturno in jezikovno raznolikost ter socialno vključenost.

Na podlagi kulturne raznolikosti in pluralnosti medijev lahko nacionalni organi ocenijo potrebo, da operaterji v svoja omrežja vključijo posebne storitve razširjanja programov. V digitalnem okolju je pomembno zagotoviti tudi, da orodja, kot so elektronski programski vodniki, vključujejo skupnostne medije, ki so na voljo na njihovih seznamih. Zato morajo regulativni organi EU in držav članic te medije upoštevati, da upravičijo dodelitev radijskih frekvenc skupnostnim medijem in njihovo vključitev v digitalno okolje, tudi po prehodu na digitalni prenos.

V zvezi s tem je treba omeniti, da stroški prehoda z analognega na digitalni prenos pomenijo veliko breme za dejavnosti skupnostnih medijev.

6. Financiranje skupnostnih medijev

Finančna sredstva skupnostnih medijev so zelo različna, vendar so na splošno omejena. Financiranje EU je lahko pomemben vir prihodka. Ker je sektor heterogen, koristi skupnostnih medijev pa obsežne, lahko sektor izkoristi različne vrste financiranja EU, kot so Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad, programi vseživljenjskega učenja in drugi.

Vendar ima le manjši del sektorja znanje in izkušnje, da zaprosi za podporo EU in jo izkoristi. Na drugi strani se dodeljevalci sredstev ne zavedajo obsežnosti potenciala skupnostnih medijev.

Torej obstaja cilj, da je treba koncept skupnostnih medijev dodatno vključiti v podporne dejavnosti EU. Informacije o uporabi obstoječega financiranja EU je treba razširiti prek evropskih spletnih virov, namenjenih skupnostnim medijem.

7. Organizacija in zastopanost sektorja na ravni EU

Odsotnost vsakega sklicevanja na skupnostne medije v dokumentih EU je jasen znak, da sektor ni dovolj povezan z zakonodajalci in upravo na evropski ravni.

Revizija evropskih pravil v zvezi s telekomunikacijami, ki se zdaj izvaja, je pomembna priložnost za to, da sektor opozori nase in sodeluje pri razpravi. Enako velja za predvideno javno posvetovanje o kazalnikih pluralnosti medijev. Dodana vrednost skupnostnih medijev za izvajanje ciljev EU je dobra utemeljitev za Komisijo, da preuči možnost podpiranja sodelovanja sektorja pri razpravah na evropski ravni.


IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

2.6.2008

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

20

1

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Katerina Batzeli, Ivo Belet, Věra Flasarová, Milan Gaľa, Claire Gibault, Lissy Gröner, Luis Herrero-Tejedor, Ruth Hieronymi, Mikel Irujo Amezaga, Manolis Mavrommatis, Ljudmila Novak, Doris Pack, Christa Prets, Karin Resetarits, Pál Schmitt, Helga Trüpel, Thomas Wise

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Victor Boştinaru, Gyula Hegyi, Elisabeth Morin, Ewa Tomaszewska

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov