o predlogu Uredbe Sveta o sklenitvi protokola o določitvi ribolovnih možnosti in finančnega prispevka v skladu s sporazumom o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Islamsko republiko Mavretanijo za obdobje od 1. avgusta 2008 do 31. julija 2012

(KOM(2008)0243 – C6‑0199/2008 – 2008/0093(CNS))

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga uredbe Sveta (KOM(2008)0243),

–   ob upoštevanju členov 37 in 300 (2) Pogodbe o ES,

–   ob upoštevanju prvega pododstavka člena 300(3) Pogodbe o ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6­0199/2008),

–   ob upoštevanju členov 51 in 83(7) svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo in mnenj Odbora za razvoj in Odbora za proračun (A6-0278/2008),

1.  odobri spremenjeni predlog uredbe Sveta in odobri sklenitev sporazuma;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Islamske republike Mavretanije.

Predlog spremembe  1 Predlog uredbe Uvodna izjava 2 a (novo) Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   (2a) Začetek veljavnosti lizbonske pogodbe bo uvedel tesnejše medinstitucionalno sodelovanje, ki bi moralo Evropskemu parlamentu omogočiti dostop do vseh informacij v zvezi s sporazumi o ribištvu, tudi med obdobji pogajanj za protokole. Predlog spremembe  2 Predlog uredbe Člen 1 a (novo) Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   Člen 1a   En član Odbora za ribištvo Evropskega parlamenta je kot opazovalec prisoten na sejah in pri delu skupnega odbora iz člena 10 sporazuma. Teh sej se lahko udeležujejo tudi predstavniki ribiškega sektorja, kot predvideva sporazum. Obrazložitev Evropski parlament je že večkrat zahteval, da bi bili člani Odbora za ribištvo prisotni v skupnih odborih. Poleg tega je treba upoštevati možno sprejetje lizbonske pogodbe, za katerega mora Evropski parlament dati svojo privolitev, in v postopek vključiti možnost pridobitve čim večjega števila kakovostnejših informacij od začetka veljavnosti protokola. Predlog spremembe  3 Predlog uredbe Člen 4 a (novo) Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   Člen 4a   Komisija Evropskemu parlamentu posreduje sklepe sej skupnega odbora iz člena 10 sporazuma. V zadnjem letu veljavnosti protokola in pred sklenitvijo novega sporazuma o njegovi obnovitvi Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predstavi poročilo o izvajanju sporazuma. Predlog spremembe  4 Predlog uredbe Člen 4 b (novo) Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   Člen 4b   V skladu s členom 30(3) finančne uredbe1 in v duhu resolucije Evropskega parlamenta z dne 19. februarja 2008 o preglednosti na finančnem področju2 Komisija vsako leto na svoji spletni strani objavi seznam različnih končnih upravičencev do finančnega prispevka Unije.   1 Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (UL L 248, 16.9.2002, str.1). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1525/2007 (UL L 343, 27.12.07, str. 9). 2 P6_TA-PROV(2008)0051. Obrazložitev Predlog spremembe predvideva natančnejše zahteve glede informacij o končnih upravičencih do finančnega nadomestila EU.

1 – Uvod

Pridružitveni sporazum v ribiškem sektorju, sklenjen med Evropsko unijo in Islamsko republiko Mavretanijo, je začel veljati leta 2006 za obdobje šestih let. Protokol o ribolovu, ki ga določa ta sporazum, velja od 1. avgusta 2006 do 31. julija 2008(1).

Komisija je 14. decembra 2007 predlagala Svetu, naj odstopi od protokola(2), ker ribolovne možnosti, zlasti tiste iz kategorije 9 za ribolov majhnih pelagičnih vrst, niso bile popolnoma izkoriščene.

Ministri za ribištvo so februarja 2008 zavrnili predlog o odstopu od protokola in dali prednost ponovnim pogajanjem o njem. Tudi Evropski parlament se ni strinjal z odstopom od protokola, ker bi to lahko ogrozilo ohranitev sporazuma. Menil je še, da je bil majhen izkoristek nekaterih ribolovnih možnosti delno tudi posledica neustreznih pogajanj za veljavni protokol.

2 – Predlog novega protokola o ribolovu

Komisija se je tako znova pogajala za novi protokol, ki je bil parafiran 13. marca 2008 ter podaljšuje obdobje veljavnosti z dveh na štiri leta (od 1. avgusta 2008 do 31. julija 2012), medtem ko so ribolovne možnosti znatno zmanjšane (25-odstotno zmanjšanje za kategorijo 5 (ribolov glavonožcev), od 10- do 50-odstotno zmanjšanje za kategorije pridnenega ribolova in 44-odstotno zmanjšanje za kategorijo 9 (pelagični ribolov)). V kategoriji 9 so se ribolovne možnosti zmanjšale s 440 000 ton na 250 000 ton na leto, medtem ko je zmanjšanje v kategoriji glavonožcev 55-odstotno ob upoštevanju dveh preteklih let in zmanjšanja, ki velja že od maja 2006.

Finančni prispevek iz člena 2 protokola znaša 86 milijonov EUR za prvo leto, kot je bilo določeno že v predhodnem protokolu, 76 milijonov EUR za drugo leto, 73 milijonov EUR za tretje leto ter 70 milijonov EUR za zadnje leto. Od teh zneskov se bo za sodelovanje pri razvoju mavretanskega ribiškega sektorja namenilo 11 milijonov EUR za prvo leto, za vsako naslednje leto pa po 16 milijonov EUR, 18 milijonov EUR in 20 milijonov EUR. Obrazložitev v predlogu Komisije, ki je sicer ni v protokolu, navaja, da bi se lahko razlika v znesku, ki bi ga Mavretanija prejela v štirih prihodnjih letih, če bi se ohranilo finančno nadomestilo, predvideno z veljavnim protokolom, poravnala s prispevkom Evropskega sklada za razvoj v višini 40 milijonov EUR, razdeljenih med tri leta po letu 2009, če bodo pogoji primerni za to.

Poleg tega se ocenjuje, da bo prispevek lastnikov plovil znašal 15 milijonov EUR na leto, skupno torej 60 milijonov EUR v obdobju veljavnosti novega protokola.

Prav tako je v primeru presežka letne kvote 250 000 ton, določene za kategorijo 9 za ribolov majhnih pelagičnih vrst, predviden dodatni prispevek v višini 40 EUR na tono ulova namesto prispevka 15 EUR iz sedanjega protokola.

Naslednja preglednica primerja glavne elemente iz sedaj veljavnega protokola in protokola, ki bo začel veljati 1. avgusta 2008:

3 – Analiza predloga

Poročevalka ne razume, kako je mogoče, da se je Komisija kljub izredni kritiki predhodnega protokola, od katerega je želela zaradi predhodno financiranih, a neizkoriščenih ribolovnih možnosti celo odstopiti, dogovorila za drugi protokol, v katerem so se ribolovne možnosti izrazito zmanjšale v skorajda vseh kategorijah, vključno s tistimi, v katerih so se ribolovne možnosti v celoti izkoristile. Ob tem je treba omeniti še druge pomembne omejitve, kot je novo dvomesečno obdobje biološke obnovitve, medtem ko se finančni prispevek prvo leto veljavnosti novega protokola ne spremeni, največ pa se zmanjša zadnje leto – za 19 %.

Poleg tega želi poročevalka opozoriti na pritožbe zaradi odsotnosti dialoga med Komisijo, industrijskim sektorjem in državami članicami v zadnjih fazah pogajalskega postopka. Dober dokaz za to so kritike organizacije Europêche, ki poudarja, da mora celotni protokol, kolikor je to mogoče, izpolniti potrebe ladjevja Skupnosti v zvezi z ribolovnimi možnostmi pa tudi določiti tehnične ukrepe za njihovo izkoriščanje.

Treba je opozoriti, da je Mavretanija na skupni znanstveni odbor, pristojen za obravnavo tovrstnih vprašanj, v zadnjem trenutku naslovila zahtevek za novo obdobje biološke obnovitve maja in junija, ki se za skoraj vse ribolovne kategorije dodaja že obstoječemu obdobju biološke obnovitve septembra in oktobra. Komisija je novo obdobje obnovitve odobrila brez predhodnega posvetovanja z ribiškim sektorjem ali državami članicami. Mavretanija je le v nekaj dneh oblikovala svoje znanstveno poročilo (z dne 5. marca 2008), ki pa vsebuje študijo le za glavonožce, medtem ko se obdobje biološke obnovitve uporablja za skoraj vse kategorije, kot je že bilo omenjeno.

Pomanjkanje doslednosti pri postopku bi se lahko pojasnilo s potrebo po rešitvi kratkotrajnega problema, vendar je novo obdobje obnovitve trajni ukrep, ki ga ne podpira veliko dokazov in ki bo ladjevjem naložil dodatne stroške.

Poleg tega se obdobje obnovitve glavonožcev ne uporablja na enak način za ladjevje Skupnosti in mavretansko ladjevje, saj so mavretanska plovila za mali priobalni ribolov upravičena do 15-dnevnega odstopanja, kar ni v skladu z običajnim predpisom, ki določa, da se obdobja biološke obnovitve uporabljajo za celotno ladjevje, katerega plovila izkoriščajo isti vir, ter zagotavlja največje možnosti za doseganje želenih rezultatov. Poročevalka ocenjuje, da je treba znanstvena vprašanja obravnavati na pregleden način ter da morajo odločitve o teh vprašanjih sprejemati pristojni organi, zato mora izraziti nestrinjanje z nedoslednostjo pri izpeljavi postopka.

Drugi resnejši problem, ki ovira ladjevja Skupnosti v tem ribolovnem območju, so zaplembe. V zadnjem času so mavretanske oblasti ovirale ladjevja Skupnosti pri opravljanju ribolovne dejavnosti. Komisija je zaradi vse številčnejših incidentov to vprašanje izpostavila na zadnjih sejah skupnih odborov, saj mavretanske oblasti ne spoštujejo minimalnih zahtev iz poglavja VII protokola, zlasti ne v zvezi s poročili o pregledu, ki jih morajo oblasti izročiti poveljnikom plovil.

Ladjevje Skupnosti je zato v ranljivem položaju in ker mavretanski sodni sistem ne zagotavlja nobenega jamstva, morajo lastniki plovil plačevati kazni, da bi odpravili težave z zaplembami ter nadaljevali ribolov ali rešili že ulovljene ribe.

Komisija in mavretanske oblasti so se končno strinjale o vzpostavitvi delovne skupine, ki bo šest mesecev spremljala vse postopke zaplemb plovil Skupnosti. Poročevalka pozdravlja to pobudo in upa, da se bodo od zdaj naprej ti postopki lahko reševali ob doslednem spoštovanju zakona.

Industrijski sektor je opozoril tudi na težave, ki jih povzročajo nejasni tehnični ukrepi v protokolih, saj nimajo dogovorjene ribolovne možnosti nobenega učinka, če odsotnost opredelitve tehničnih ukrepov onemogoča ribolov. Žal se tovrstne težave v okviru protokola o ribolovu ne pojavljajo prvič, zato poročevalka meni, da se mora Komisija v prihodnje še pred parafiranjem protokolov prepričati, da so tehnični vidiki jasno opredeljeni.

Te težave zadevajo predvsem napravo z imenom „quisquillera“ ali „rastrilladora“, ki jo mavretanska zakonodaja prepoveduje šele nekaj let. Ta prepoved je precej presenetljiva, ker je ta naprava vsesplošno sprejeta v mednarodnem ribiškem sektorju, uporabljajo pa jo tudi raziskovalne institucije, kot je španski oceanografski inštitut (IEO), v okviru raziskovalnih programov za spremljanje rakov, ki jih je skoraj nemogoče uloviti na drugačen način.

Skupni znanstveni odbor se je zato odločil za izvedbo znanstvene ocene, katere rezultat bo znan 1. novembra. Do takrat ima ladjevje Skupnosti pravico do uporabe te naprave.

V korist ladjevja za ribolov rakov se bo od 1. avgusta na obrazcu za ribolov za kategorijo 1 vključila varovalna podloga – naprava, ki jo dovoljuje 24 odstavek mavretanskega zakona o ribolovu, a je bila za ladjevje Skupnosti prepovedana.

Treba je omeniti tudi kategorijo 5 za ladjevje za ribolov glavonožcev, za katero je sporazum, sklenjen z Mavretanijo, najpomembnejši potem, ko se je moralo umakniti z maroškega ribolovnega območja. To ladjevje je zelo pomembno tudi za Mavretanijo, ker plačuje najvišje pristojbine za ribolovna dovoljenja.

Navedeno ladjevje je že nekaj časa precej kritično do pogajanj o nedavnih protokolih. Poudarja, da številne tehnične težave resno omejujejo donosnost in izkoriščanje ribolovnih možnosti, kar je pripeljalo do postopnega izginjanja ladjevja za ribolov glavonožcev z ribolovnega območja v 18-mesečnem obdobju veljavnosti sedanjega protokola, dokler se niso s sklepom z dne 31. decembra 2007 dokončno prenehale dejavnosti preostalega ladjevja, natančneje 20 španskih in 4 italijanskih ladij, v ribolovnem območju.

Glavno težavo povzroča minimalna teža hobotnic, ki je bila določena na 500 gramov ter je v primerjavi z 350 grami v Senegalu in 400 grami v Maroku največja v celotni regiji. Komisija je zavrnila vsakršno možnost odstopanja od tega ukrepa, tudi določitev dovoljene meje odstopanja, ki bi dopuščala, da bi bila teža od 10 do 15 % ulova med 300 in 500 grami. Komisija je izjavila, da čaka rezultate študije, ki naj bi se opravila na podlagi sklepa, sprejetega na nedavnem srečanju odbora za ribištvo za vzhodni srednji Atlantik, o možnosti določitve skupne minimalne teže za celotno regijo.

Znanstveno poročilo mavretanskega inštituta za raziskave na področju oceanografije in ribištva, ki je namenjeno podpori uvedbe že omenjenega novega obdobja biološke obnovitve ter ki, kot že rečeno, temelji na študiji hobotnic, priznava, da delež teže 8 (med 300 in 500 grami) pri industrijskem ribolovu lahko doseže do 50 % celotnega ulova v novembru, kar bi pokazalo na dobro obnavljanje umrljivosti v zadnjih letih. Lahko se opozori tudi na to, da je vrsta hobotnice značilno oportuna in ima kratko, enoletno življenjsko dobo, kar pomeni, da kljub majhnemu drstitvenemu staležu lahko doseže visoke stopnje obnavljanja umrljivosti.

Zato se zdi, da je treba nujno proučiti in upoštevati dejansko stanje te vrste in v ribištvu ter najhitreje najti razumno rešitev v okviru skupnega znanstvenega odbora, kot jo je predlagal odbor za ribištvo za vzhodni osrednji Atlantik.

Pri delitvi ribolovnih možnosti je treba poudariti, da se v tej kategoriji niso spoštovala načela delitve na podlagi relativne stabilnosti, ker se je Komisija odločila, da ji doda dve novi ladjevji. To je utemeljila z dejstvom, da so se tema ladjevjema s sedanjim protokolom že dodelile ribolovne možnosti zaradi premajhnega ulova španskega ladjevja. Kljub temu se zdi, da ni nobenih razlogov, na podlagi katerih bi Komisija lahko predvidevala ponovni premajhni ulov še pred začetkom postopka vložitve prošenj za dovoljenja. Poleg tega celo podatki, ki jih je posredovala, kažejo, da niti ti dve državi članici nista izkoristili novih možnosti, ki so jima bile na voljo.

V zaključku poročevalka sicer pozdravlja ohranitev protokola o ribolovu z Mavretanijo, vendar se ne strinja s pogajalskim postopkom, med katerim ni bilo dovolj posvetovanj z ribiškim sektorjem in državami članicami ter s katerim se je sklenil protokol, ki znatno zmanjšuje ribolovne možnosti ob skoraj nespremenjenem finančnem nadomestilu. Pomembnejši tehnični vidiki v zvezi z glavnimi ladjevji so ostali nerešeni, nasprotno, uvedle so se nove omejitve v okviru skupnega znanstvenega odbora, kot je novo obdobje biološke obnovitve, in ni se upoštevala relativna stabilnost.

Poročevalka upa, da se bodo v štirih letih veljavnosti novega protokola ustvarili ugodni pogoji za vzpostavitev dialoga, s katerim bi se te nepravilnosti odpravile ter ne bi več vplivale na prihodnje protokole.

(1) Uredba (ES) št. 1801/2006 z dne 30. novembra 2006. UL L 343, 8.12.2006. (2) KOM(2007)0782

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Politika o razvojnem sodelovanju in skupna ribiška politika Evropske unije morata biti dosledni, dopolnjujoči se in usklajeni, da bosta skupaj prispevali k zmanjševanju revščine v zadevnih državah in k njihovemu trajnostnemu razvoju.

EU se je zavezala, da bo v skladu z določili vrha Združenih narodov v Johannesburgu leta 2002 zagotovila trajnostni ribolov po vsem svetu z ohranjanjem ali obnovo ravni staležev in tako dosegla največji trajnostni izkoristek.

EU je sprejela kodeks odgovornega ribištva Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo z namenom spodbuditi dolgoročno trajnostno ribištvo in potrditi, da pravica do ribolova prinaša tudi zavezanost k odgovornemu ribištvu, da se zagotovi učinkovito ohranjanje in upravljanje živih vodnih virov.

Navzočnost EU na oddaljenih ribolovnih območjih je legitimen cilj, pri tem pa se ne sme pozabiti, da je treba poleg ribiških interesov Evropske unije zaščititi tudi interese za razvoj narodov, s katerimi se podpisujejo sporazumi o ribolovu.

Odbor za razvoj Evropskega parlamenta pozdravlja resolucijo skupne parlamentarne skupščine AKP–EU z dne 22. junija 2006 o ribištvu in njegovih socialnih ter okoljskih vidikih v državah v razvoju, še posebej ker meni, da mora biti zaščita ribiških interesov EU in AKP usklajena s trajnostnim upravljanjem ribolovnih virov v gospodarskem, socialnem in ekonomskem smislu po eni strani ter s preživetjem od ribolova odvisnih obalnih skupnosti na drugi.

Odbor za razvoj Evropskega parlamenta nadalje poudarja sklicevanje na ugotovitev sporazuma iz Cotonouja, navedeno v Sporazumu o partnerstvu v ribiškem sektorju; vztraja, da je treba v celoti upoštevati člen 9 sporazuma iz Cotonouja o človekovih pravicah, demokratičnih načelih, dobrem vodenju in pravni državi, ter pozdravlja zagotovila služb Komisije, da bodo pri pogajanjih o sporazumih z državami v razvoju, vključno z državami, ki niso članice AKP, upoštevale vsebino člena 9.

S predlaganim sporazumom se prekliče in nadomesti sporazum med Evropsko skupnostjo in Islamsko republiko Mavretanijo, ki je začel veljati 1. avgusta 2006.

Protokol in priloga sta bila sklenjena za obdobje štirih let od datuma zaključka ustreznih postopkov za sprejetje. Tiho se podaljša za nadaljnja štiri leta do 31. julija 2012.

Ribolovne možnosti, predvidene v sporazumu, so bile določene za enajstih kategorij, razdeljenih med Španijo, Italijo, Portugalsko, Grčijo in Francijo.

Za kategorije 1 do 4, 6, 10 in 11 je največja skupna dovoljena količina 29 947 bruto ton.

Za kategorije 5, 7, 8 in 9 je skupno število dodeljenih licenc 93.

Finančni prispevek protokola je določen na 86 milijonov EUR za prvo leto, 76 milijonov EUR za drugo leto, 73 milijonov EUR za tretje leto in 70 milijonov EUR za četrto leto. Od tega finančnega prispevka se bo finančni podpori za izvajanje nacionalne ribiške politike namenilo 11 milijonov EUR za prvo leto, 16 milijonov EUR za drugo leto, 18 milijonov EUR za tretje leto in 20 milijonov EUR za četrto leto, od teh pa 1 milijon EUR na leto za podporo nacionalnemu parku Parc National du Banc d'Arguin.

Odbor za razvoj Evropskega parlamenta pozdravlja navedeno povezavo z nacionalnimi pobudami in upa, da bodo vključevale tudi financiranje projektov lokalne infrastrukture za predelavo in trženje rib, kar bi lokalnemu prebivalstvu omogočilo preseči samooskrbni ribolov.

Odbor za razvoj Evropskega parlamenta pozdravlja tudi dejstvo, da sporazum deloma temelji na oceni lokalnega ribolova ter da spodbuja znanstveno in tehnično sodelovanje z lokalnimi oblastmi. Omenjena resolucija držav AKP in EU določa, da mora biti znanstvena presoja virov prvi pogoj za dostop do ribolova in da se nadaljnja ribolovna dovoljenja izdajajo na podlagi letne ocene virov.

Odbor za razvoj Evropskega parlamenta ne odobrava postopka, sprejetega za ta sporazum, ker bi moral Evropski parlament sodelovati pri pogajalskem mandatu, ki naj bi ga Svet podelil Komisiji, in bi moral biti obveščen o poteku pogajanj.

Parlament je bil zaprošen za mnenje o predlaganem sporazumu šele maja 2008, kar je dva meseca po parafiranju sporazuma, ki naj bi začel veljati 1. avgusta 2008. Parlament ugovarja in vztraja pri stališču, da je ta postopek nesprejemljiv.

Komisija in Svet morata doseči dogovor o pogojih, na podlagi katerih se je dejansko mogoče posvetovati s Parlamentom. V nasprotnem primeru bi se moral Odbor za ribištvo v imenu Parlamenta odzvati na sedanje stanje in morda celo glasovati proti sporazumom o ribolovu, predloženim po sedanjem postopku.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za razvoj poziva Odbor za ribištvo kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednji predlog spremembe:

Predlog spremembe  1 Predlog uredbe Uvodna izjava 2 a (novo) Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   (2a) Finančni prispevek Skupnosti je treba nameniti razvoju obalnega prebivalstva, ki se preživlja z ribištvom, in odpiranju majhnih lokalnih industrijskih obratov za zamrzovanje in predelavo rib;

POSTOPEK

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Pogajanja o sedanjem sporazumu o partnerstvu v ribiškem sektorju z Mavretanijo so potekala leta 2006, istega leta pa je sporazum tudi začel veljati. Protokol, priložen sporazumu, je veljal dve leti, od 1. avgusta 2006 do 31. julija 2008, in naj bi se dvakrat podaljšal za obdobje dveh let. EU in Mavretanija sta pozitivno sprejeli ta pomemben sporazum, nenazadnje tudi zaradi potreb, ki jih je imela mavretanska vlada ob ponovni vzpostavitvi demokracije po vojaški vladavini.

Komisija je decembra 2007 Svetu predstavila osnutek sklepa za odpoved protokola, saj flote EU ribolovnih možnosti niso uporabljale optimalno. Zanimanje za sporazum v nekaterih sektorjih flote EU očitno iz različnih razlogov ni bilo več enako tistemu leta 2006. Komisija je upoštevala tudi zaskrbljenost zaradi biološkega statusa nekaterih izkoriščanih staležev.

Komisija je vztrajala, da zaradi občutno premajhne uporabe ribolovnih možnosti nima druge izbire kot odpovedati protokol zaradi finančne odgovornosti in se istočasno ponovno pogajati o novem protokolu z Mavretanijo, da bi se ribolov lahko nadaljeval.

Za Mavretanijo je bil to hud udarec, ki jo je doletel v manj kot 18 mesecih od začetka veljavnosti protokola.

Rezultat tega je sedanji predlog, ki naj bi nadomestil obstoječi protokol. Predlog naj bi začel veljati 1. avgusta 2008 za obdobje dveh let in, razen če bi se ena od pogodbenic odločila, da ga ponovno spremeni, bi se tiho podaljševal do 31. julija 2012.

Iz tabele je razvidno zmanjšanje ribolovnih možnosti v sedmih od enajstih ribolovnih kategorij, v drugih kategorijah pa sprememb ni, razen v eni, kjer je povečanje enoodstotno.

Finančni prispevek je določen tako:

Zneski iz tabele se lahko primerjajo s 86 milijoni EUR letno iz sedanjega protokola, od katerih je bilo 11 milijonov EUR namenjenih izvajanju mavretanske nacionalne ribiške politike. Pristojbine lastnikov plovil iz EU so ocenjene na približno 15 milijonov EUR letno, če bi se možnosti uporabile v celoti.

Glede na občutljivo stanje nekaterih izkoriščanih staležev (zlasti glavonožcev in majhnih pelagičnih vrst rib), čeprav to ni nujno vzrok za manjši ulov, je hvalevredno, da se je izkoriščanje številnih staležev zmanjšalo, kljub temu pa poročevalka obsoja grobost, s katero je Skupnost Mavretanijo prisilila za pogajalsko mizo.

V protokolu je v opombi navedeno, da bi bila proračunska podpora v višini 40 milijonov EUR na voljo za obdobje treh let od leta 2009 dalje, če bodo izpolnjeni potrebni pogoji. Pogoji niso navedeni, jasno pa ni niti, ali gre za dodaten ali že načrtovan denar.

Če gre za nova sredstva, potem to gotovo pomeni korak k ločevanju zneskov, plačanih državi, od količin dovoljenega ulova. S takšno politiko se neposredno in resno izvaja pritisk na tretjo državo, da bi ta dovolila čezmerno izkoriščanje svojih morskih virov.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za proračun poziva Odbor za ribištvo kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1 Predlog uredbe Člen 2 - odstavek 4 a (novo) Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   4a. Komisija vsako leto objavi seznam plovil, ki delujejo v vsaki od ribolovnih kategorij, vključenih v ta protokol. Obrazložitev Da bi bila poraba sredstev Skupnosti preglednejša, je treba objaviti tudi seznam plovil, ki delujejo na podlagi tega sporazuma. Predlog spremembe  2 Predlog uredbe Člen 4 a (novo) Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   Člen 4a   V skladu s členom 30(3) finančne uredbe1 in v duhu resolucije Evropskega parlamenta z dne 19. februarja 2008 o preglednosti pri finančnih zadevah, Komisija na svoji spletni strani letno objavi seznam posameznih končnih upravičencev do finančnega prispevka EU.   1 Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (UL L 248, 16.9.2002, str. 1). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1525/2007 (UL L 343, 27.12.2007, str. 9). Obrazložitev V predlog spremembe so vključene natančnejše zahteve za podrobno poročanje o končnih upravičencih do finančnega nadomestila EU. Predlog spremembe  3 Predlog uredbe Člen 4 b (novo) Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   Člen 4b   Komisija pred iztekom veljavnosti protokola in pred začetkom pogajanj za njegovo morebitno podaljšanje Evropskemu parlamentu in Svetu predloži naknadno oceno protokola skupaj z analizo stroškov in koristi. Obrazložitev Pred začetkom novih pogajanj je potrebno ocena sedanjega protokola, zato da se ugotovi, ali je treba v morebitno podaljšanje protokola vključiti spremembe in kakšne naj bi te bile.

POSTOPEK