POROČILO o bolonjskem procesu in mobilnosti študentov

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

OBRAZLOŽITEV

MNENJE Odbora za proračun (7.5.2008)

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

8.7.2008 - (2008/2070(INI))

Odbor za kulturo in izobraževanje
Poročevalka: Doris Pack

Postopek : 2008/2070(INI)

Potek postopka na zasedanju

Potek postopka za dokument :

A6-0302/2008

Predložena besedila :

A6-0302/2008

Razprave :

PV 22/09/2008 - 27
CRE 22/09/2008 - 27

Glasovanja :

PV 23/09/2008 - 5.10
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2008)0423

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
OBRAZLOŽITEV
MNENJE Odbora za proračun
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

o bolonjskem procesu in mobilnosti študentov

(2008/2070(INI))

Evropski parlament,

– ob upoštevanju členov 149 in 150 Pogodbe o ES,

– ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Uresničevanje agende za posodobitev univerz: izobraževanje, raziskave in inovacije“ (KOM(2006)0208),

– ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Spodbujanje intelektualnega potenciala Evrope: omogočiti univerzam, da bodo v najvišji meri prispevale k Lizbonski strategiji“ (KOM(2005)0152),

– ob upoštevanju poročila z naslovom „Osredotočanje na strukturo visokošolskega izobraževanja v Evropi 2006/07 – nacionalni trendi v bolonjskem procesu“ – 2006/07, Eurydice, Evropska komisija, 2007,

– ob upoštevanju raziskave Eurobarometra z naslovom Pojmovanje reform visokega šolstva, Evropska komisija, marec 2007,

– ob upoštevanju svojega stališča ob prvi obravnavi 25. septembra 2007 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o pripravi in razvoju statističnih podatkov o izobraževanju in vseživljenjskem učenju[1],

– ob upoštevanju resolucije Sveta z dne 23. novembra 2007 o posodobitvi univerz za pospeševanje konkurenčnosti Evrope v svetovnem gospodarstvu znanja,

– ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta z zasedanja 13. in 14. marca 2008,

– ob upoštevanju člena 45 svojega poslovnika,

– ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje ter mnenja Odbora za proračun (A6–0302/2008),

A. ker so cilji bolonjskega procesa do leta 2010 ustvariti evropski prostor visokega šolstva, vključno z reformami v visokem šolstvu, odpravo preostalih ovir za mobilnost študentov in učiteljev, ter izboljšati kakovost, privlačnost in konkurenčnost evropskega visokega šolstva,

B. ker morata mobilnost študentov in kakovost izobraževanja še naprej ostati ena od osrednjih prvin bolonjskega procesa,

C. ker mobilnost študentov oblikuje nove kulturne, družbene in akademske vrednote ter ustvarja možnosti za osebno rast ter izboljšanje akademskih standardov in zaposljivosti na nacionalni in mednarodni ravni,

D. ker je mobilnost študentov za mnoge študente, raziskovalce in drugo osebje še vedno nedosegljiva, zlasti v novejših državah članicah in predvsem zaradi nezadostnih štipendij, čeprav so dobro znane ovire, na katere številne zainteresirane skupine, ki sodelujejo v razpravi, nenehno opozarjajo,

E. ker je treba nameniti posebno pozornost ustreznemu financiranju študija, življenjskih stroškov in mobilnosti študentov,

F. ker je bila mobilnost študentov vedno proračunska prednostna naloga Parlamenta, ki si je prizadeval zagotoviti ustrezno raven financiranja za programe EU na področju izobraževanja; ker so se zaradi njegovega trdnega stališča o tem vprašanju proračunska sredstva za programe vseživljenjskega učenja in programe Erasmus Mundus, ki so bila sprejeta v večletnem finančnem okviru 2007–2013 in v nedavnih proračunskih postopkih, povečala, čeprav jih je Svet na predlog Komisije zmanjševal,

G. ker so potrebni zanesljivi statistični podatki o mobilnosti študentov, na podlagi katerih bi lahko opazovali, primerjali, ocenjevali in izdelali ustrezne strategije in ukrepe,

H. ker je priznavanje priložnostnega in neformalnega učenja temelj strategije za vseživljenjsko učenje, zato poudarja pomen izobraževanja odraslih v tem procesu,

I. ker upravne, finančne ali jezikovne ovire ne smejo oteževati odločitve za odhod v tujino,

J. ker mobilnost spodbuja učenje tujih jezikov in izboljšanje splošnih komunikacijskih spretnosti,

K. ker je treba nujno preoblikovati in posodobiti univerze z vidika kakovosti, sestave študija, inovativnosti ter prilagodljivosti,

L. ker je kakovost poučevanja enako pomembna kot kakovost raziskav, zato ga je treba preoblikovati in posodobiti v celotni Evropski uniji, in ker sta ti razsežnosti tesno povezani,

M. ker različni nacionalni sistemi priznavanja močno ovirajo enako obravnavanje študentov ter razvoj evropskega visokošolskega prostora in evropskega trga dela,

N. ker lahko mobilnost ovirajo necelovito in neustrezno priznavanje opravljenih predmetov ter neenakovrednost pridobljenih ocen,

O. ker je treba nujno izvajati, usklajevati in spodbujati usklajen pristop med vsemi državami podpisnicami bolonjske deklaracije,

P. ker mora bolonjski proces ustvariti nov napreden model izobraževanja in zagotoviti dostop do usposabljanja za vse, pri čemer je glavni cilj prenos znanja in vrednot, ter oblikovati trajnostno družbo prihodnosti, ki je samozavestna in brez socialnih neravnovesij,

1. meni, da mora biti prednostna naloga pri ponovni opredelitvi temeljnih ciljev bolonjskega procesa po letu 2010 izboljšanje mobilnosti študentov in kakovosti različnih izobraževalnih sistemov;

2. poudarja, da je treba za zagotovitev mobilnosti študentov sprejeti ukrepe na različnih področjih politike; različni vidiki mobilnosti presegajo področje visokega šolstva, saj se tičejo socialnih zadev, financ ter priseljevanja in vizumske politike;

3. ugotavlja, da je glede na omejene možnosti ukrepanja, ki so posledica majhne rezerve iz postavke 1a finančnega okvira, nadvse dobrodošlo prizadevanje držav članic v okviru medvladnega sodelovanja za izboljšanje kakovosti in konkurenčnosti izobraževanja v EU, zlasti s spodbujanjem mobilnosti, zagotavljanjem priznanja kvalifikacij in kakovosti;

4. meni, da je treba še naprej uporabljati metodo posvetovanja z vsemi zainteresiranimi stranmi, ki sodelujejo v procesu; institucije in predstavniki študentske skupnosti bi morali tesno sodelovati, da bi odpravili preostale ovire za mobilnost in težave v zvezi s kakovostjo ter izvajanjem bolonjskega procesa;

5. poudarja, da je treba pri izvajanju bolonjskega procesa posebno pozornost nameniti tesnemu in poglobljenemu sodelovanju ter usklajevanju z evropskim raziskovalnim prostorom;

Mobilnost študentov: kakovost in učinkovitost

6. vztraja, da so nujno potrebni primerljivi in zanesljivi statistični podatki o mobilnosti študentov ter njihovem socialno-ekonomskem profilu, kot so skupni kazalci, merila in referenčni standardi, da bi odpravili trenutno pomanjkanje podatkov in spodbujali izmenjavo dobrih praks;

7. poziva univerze, naj izboljšajo in poenostavijo posredovane spletne in nespletne informacije za prihajajoče, pa tudi odhajajoče študente; univerze in nacionalne agencije za Erasmus morajo sodelovati s študentskimi organizacijami, da bi bile vse potrebne informacije pravočasno na voljo; univerze morajo podpirati pravice študentov v skladu z obveznostmi, katerim so se zavezale z univerzitetno listino Erasmus;

8. poudarja, da je za izpolnitev ciljev v okviru bolonjskega procesa potreben vzajemen pretok študentov ter visokošolskih profesorjev in raziskovalcev; opozarja na nesorazmerje pri sedanjih trendih in zlasti na slabo mobilnost proti državam članicam, ki so pristopile k EU leta 2004 in 2007;

9. poudarja pomen mentorstva pri družbenem, kulturnem in jezikovnem vključevanju prihajajočih študentov;

10. poudarja, da je boljše obvladovanje jezikov precejšnja prednost in eden od razlogov za mobilnost študentov ter da je treba prihajajočim študentom pred in/ali v času študija v okviru programa Erasmus zagotoviti intenzivne jezikovne tečaje;

Reforma visokega šolstva in posodobitev univerz: kakovost, inovativnost in

prilagodljivost

11. poziva evropske univerze, naj izvedejo inovativne, obsežne in metodološke reforme študijskih programov: ambiciozne in visokokakovostne vsebine in prenovljena organizacija so odločilne za mobilnost študentov in večjo prilagodljivost; uvesti je treba „študijsko obdobje v tujini“ za programe na vseh stopnjah, da bi lahko študenti študirali v tujini;

12. poziva, da se bolj poudari potreba po skupnih evropskih doktorskih študijskih programih, ki spodbujajo mobilnost študentov doktorskega študija in ustvarjanje okvira za evropski doktorat;

13. poudarja bistven pomen kakovosti in odličnosti poučevanja; kvalificirani učitelji na vseh študijskih področjih, njihov razvoj in stalno usposabljanje so odločilni element za privlačnost in učinkovitost študija ter uresničevanje ciljev bolonjskega procesa;

14. poudarja potrebo po boljšem nadnacionalnem dialogu ter izmenjavi informacij in izkušenj za lažje zbliževanje izobraževanja učiteljev, tudi osnovnošolskih, in učinkovitost stalnega poklicnega razvoja;

Financiranje in vlaganje v mobilnost študentov ter socialna razsežnost

15. poziva, da se študentom iz prikrajšanih skupin v družbi nameni posebna pomoč, na primer s ponudbo cenovno ugodne in dostojne namestitve; pogosto je potrebna tudi dodatna pomoč po prihodu;

16. predlaga uvedbo enotne evropske študentske izkaznice, da se študentom olajša mobilnost in zagotovi popust pri stroških nastanitve in bivanja;

17. poziva države članice in pristojne organe, naj zagotovijo enak dostop do mobilnosti za vse na podlagi enostavnih, prožnih in preglednih postopkov za dodelitev štipendij ter z zagotovitvijo dodatne finančne pomoči za ciljne države z višjimi življenjskimi stroški in za študente, ki jo potrebujejo; meni, da morajo študenti prejeti to pomoč pred odhodom, da se jim ne naloži preveliko finančno breme;

18. pozdravlja dejstvo, da bi se lahko v okviru vmesnega pregleda večletnega finančnega okvira, ki ga določa deklaracija, priložena medinstitucionalnemu sporazumu o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju z dne 17. maja 2006, obravnavalo povečanje finančnega okvira za programe na področju izobraževanja in zlasti za štipendije Erasmus;

19. poudarja, da bi bilo treba uvesti in spodbujati nove načine financiranja mobilnosti študentov, na primer brezobrestna in/ali prenosljiva posojila;

20. poziva evropske univerze, naj sodelujejo z zasebnim sektorjem (na primer z gospodarskimi ali poslovnimi organizacijami, kot so gospodarske zbornice), da bi pridobile nove učinkovite mehanizme sofinanciranja mobilnosti študentov na vseh stopnjah študija (dodiplomski, magistrski in doktorski študij), ki bi izboljšali kakovost izobraževalnih sistemov;

21. priporoča vzpostavitev plodnega dialoga in dvosmernih izmenjav med podjetji in univerzami, na podlagi katerih bi sklenili inovativna partnerstva in preučili nove možnosti sodelovanja;

Kakovost in popolno priznavanje diplom

22. poziva Komisijo in države članice, naj začnejo izvajati evropske referenčne okvire (bolonjsko ogrodje kvalifikacij, evropsko ogrodje kvalifikacij za vseživljenjsko učenje, evropske standarde in smernice za zagotavljanje kakovosti in Lizbonsko konvencijo o priznavanju akademskih kvalifikacij), na podlagi katerih bi ustanovile evropski visokošolski prostor;

23. zato poudarja, da je treba izvajati celovit, enoten in učinkovit sistem prenašanja kreditnih točk: kvalifikacije študentov in akademikov bi morale biti v Evropi lahko prenosljive na podlagi enotnega skupnega ogrodja;

24. poudarja, da bi lahko sistem treh študijskih ciklov (dodiplomski, magistrski in doktorski) postal prilagodljivejši, zlasti s sistemom „4+1“ namesto „3+2“ za prvi in drugi cikel; za nekatere študijske programe bi bil lahko ta sistem ustreznejši, saj bi zagotovil večjo mobilnost in zaposljivost diplomantov;

25. poziva, da se za opravljanje pripravništev ter priložnostne in neformalne izkušnje mobilnosti, ki jih potrdijo univerze, dodelijo kreditne točke ECTS in da se te priznajo kot sestavni del študijskega programa;

Izvajanje bolonjskega procesa v vseh sodelujočih državah

26. poziva pristojne organe držav članic in evropske univerze, naj spodbujajo ter pospešujejo izmenjave najboljših praks in pobude za ozaveščanje javnosti;

27. odločno poziva države članice, naj poenostavijo vizumske postopke in zmanjšajo njihove stroške za mobilne študente, zlasti tiste iz sodelujočih vzhodnoevropskih držav članic in kandidatk, v skladu z direktivami EU o vizumih;

o o

28. naroči svojemu predsedniku, da to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

[1] Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0400.

1. Ozadje

Bolonjski proces, ustanovljen leta 1999, je medvladna pobuda s ciljem do leta 2010 ustvariti evropski visokošolski prostor. Temeljna zamisel je, da se študentom olajša izbira med široko paleto kakovostnih študijskih programov in da bi bili ti čim bolj priznani. Zato ta proces predvideva tri prednostna področja delovanja: uvedbo „treh študijskih ciklov“ (dodiplomski, magistrski in doktorski), zagotavljanje kakovosti in priznavanje kvalifikacij ter obdobij študija. O napredku pri doseganju bolonjskih ciljev je 4. oktobra 2007 potekala razprava na javni predstavitvi Odbora za kulturo o bolonjskem procesu. Poleg tega je skupina EPP-DE 6. marca 2008 organizirala predstavitev na to temo z naslovom „Visoko šolstvo: od bolonjskega procesa do izobraževalnega upravljanja v EU?“, ki ji je predsedovala poslanka Doris Pack. Ob tej priložnosti so bili predstavljeni številni zanimivi vidiki glede vpliva bolonjskega procesa na mobilnost študentov. Razprava je potekala o različnih vprašanjih, kot so ključna vloga učinkovitega upravljanja univerz, bistven pomen kakovostnega poučevanja in inovativnih študijskih programov ter številni skupni notranji in zunanji izzivi, s katerimi se mora soočiti evropsko visoko šolstvo v prihodnosti, da bi v svetu 21. stoletja, ki se globalizira, ostalo konkurenčno in uspešno.

Bolonjski proces se izvaja na podlagi delovnega programa, ki prejema smernice z ministrskih konferenc, ki potekajo vsako drugo leto: Praga 2001, Berlin 2003, Bergen 2005, London 2007 in Leuven/Louvain-la-Neuve 2009. Te konference pripravlja Skupina za spremljanje bolonjskega procesa[1], ki ji predseduje predsedujoča država Evropske unije v tistem času, podpira pa jih bolonjski sekretariat v funkciji gostujoče države oziroma države naslednjega ministrskega srečanja.

Ključ do uspeha bolonjskega sodelovanja je njen partnerski pristop pri oblikovanju politike, pa tudi pri njenem izvajanju. Danes v tem procesu sodeluje 46 držav (vse so pogodbenice evropske kulturne konvencije), ki sodelujejo na prilagodljiv način, vanj pa so vpletene tudi mednarodne organizacije in evropska združenja, ki predstavljajo visokošolske ustanove, študente, akademsko osebje in delodajalce. Bolonjski proces je zgleden primer evropskega sodelovanja znotraj in izven okvira EU.

Vsi vemo, da je visoko šolstvo temeljna sestavina za razvoj posameznikov. Spodbuja družbeni, kulturni in gospodarski razvoj, aktivno državljanstvo in etične vrednote. Vendar, kar zadeva Evropsko unijo, visoko šolstvo ne spada med področja pristojnosti Komisije Evropskih skupnosti, temveč je še vedno v precejšnji meri v nacionalni pristojnosti, saj so za vsebine in organizacijo študijskih programov še naprej pristojne države.

Kljub temu v skladu s členom 149 pogodbe iz Nice Skupnost prispeva k razvoju kakovostnega izobraževanja s spodbujanjem sodelovanja med državami članicami na podlagi raznih ukrepov, kot so spodbujanje mobilnosti državljanov, oblikovanje skupnih študijskih programov, ustanavljanje omrežij, izmenjava informacij ali poučevanje jezikov Evropske unije.

2. Stališče poročevalke

Poročevalka je zaskrbljena zlasti glede mobilnosti študentov v Evropski uniji in morebitnega vpliva bolonjskega procesa nanjo: ali novi evropski visokošolski prostor prispeva k povečanju mobilnosti evropskih študentov, ali pa morda odvrača od nje in jo ovira? Ne smemo pozabiti, da je mobilnost eden izmed šestih glavnih ciljev bolonjske deklaracije, katere podpisnice so se zavezale, da jo bodo spodbujale z odpravo ovir za prosto gibanje oseb, pri čemer je poseben poudarek na študentih, pa tudi na učiteljih, raziskovalcih in administrativnem osebju. Zato je mobilnost temelj za vzpostavitev evropskega visokošolskega prostora, pa tudi ena izmed prednostnih nalog agende 2007–2009.

Poročevalka podpira postopni pristop Evropske komisije ter njeno delovanje na tem področju. Države članice je treba podpirati pri prizadevanjih za posodobitev in inovativno reformo njihovih visokošolskih sistemov, kar je nujno potrebno, če naj bi se uspešno soočale z izzivi globalizacije.

Vendar pa tudi izraža zaskrbljenost glede izvajanja bolonjskega procesa v preteklosti in prihodnosti, saj številni aktualni dogodki v nekaterih državah članicah ne potekajo kot nameravano ali zaželeno. Poročevalka meni, da po skoraj desetih letih, odkar je bil proces sprejet, čas, da se o njem opravi razmislek in razprava. Opredeliti moramo, kako so se izobraževalni sistemi v Evropski uniji z bolonjskim procesom spremenili ter kako so ti dosežki in spremembe vplivali na kakovost evropskega visokega šolstva.

Poročevalka želi poudariti, da je treba dostop do kakovostnega izobraževanja omogočiti vsem evropskim državljanom ne glede na njihovo nacionalno pripadnost, državo izvora ali kraj rojstva.

Mobilnost v številnih pogledih pozitivno vpliva na posameznika, pa tudi na visokošolske izobraževalne ustanove in na celotno družbo. Poleg tega je nezanemarljiva njena socialna razsežnost, saj nudi neprecenljive izkušnje na področju akademske, kulturne in družbene raznolikosti. Mobilnost omogoča tudi povezovanje z mrežami in sodelovanje med visokošolskimi ustanovami, kar je nujno za kakovosten razvoj evropskega visokošolskega izobraževanja in raziskave.

Poročevalka želi posebej opozoriti na:

1. mobilnost študentov: kakovost in učinkovitost

2. reformo visokošolskega sistema in modernizacijo univerz: kakovost, inovativnost in fleksibilnost

3. financiranje in vlaganje v mobilnost študentov ter socialno razsežnost

4. kakovost in popolno priznavanje diplom

5. izvajanje bolonjskega procesa v vseh sodelujočih državah.

Sicer se strinja, da so tovrstne medvladne pobude izredno pomembne, obenem pa želi poudariti, da je izvajanje bolonjskega procesa na nacionalni ravni precej razdrobljeno. Zato je zaenkrat dokaj težko prepoznati evropski „skupni imenovalec“ bolonjskega procesa. Ustvariti je treba pravni okvir, pri tem pa vselej upoštevati, da morajo biti v središču vseh vprašanj na področju izobraževanja študenti.

[1] Evropska komisija je polnopravna članica te skupine kot tudi bolonjskega odbora.

za Odbor za kulturo in izobraževanje

o bolonjskem procesu in mobilnosti študentov
(2008/2070(INI))

Pripravljavka mnenja: Monica Maria Iacob-Ridzi

POBUDE

Odbor za proračun poziva Odbor za kulturo in izobraževanje kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A. ker je bila mobilnost študentov vedno proračunska prednostna naloga Parlamenta, ki si je prizadeval zagotoviti ustrezno raven financiranja za programe Evropske unije na področju izobraževanja; ker so se zaradi njegovega trdnega stališča o tem vprašanju proračunska sredstva za programe vseživljenjskega učenja in programe Erasmus Mundus, ki so bila sprejeta v večletnem finančnem okviru 2007–2013 in v nedavnih proračunskih postopkih, povečala, čeprav jih je Svet na predlog Komisije zmanjševal,

1. ugotavlja, da je glede na omejene možnosti ukrepanja, ki so posledica majhne rezerve iz postavke 1a, prizadevanje držav članic v okviru medvladnega sodelovanja za izboljšanje kakovosti in konkurenčnosti izobraževanja v EU, zlasti s spodbujanjem mobilnosti, zagotavljanjem priznanja kvalifikacij in kakovosti, nadvse dobrodošlo;

2. poudarja, da bi bilo treba glede na omejene vire, ki so na voljo v proračunu EU, natančno nadzorovati učinke vseživljenjskega učenja in programa Erasmus Mundus glede mobilnosti v povezavi z zneski posamezne študijske pomoči in številom oseb, ki jim je ta pomoč na voljo, da se zagotovi ustrezno ravnotežje med čim večjim številom prejemnikov in zagotavljanjem ustrezne stopnje financiranja posameznikov;

3. ugotavlja, da bi se lahko v okviru vmesnega pregleda večletnega finančnega okvira, ki ga določa deklaracija, priložena medinstitucionalnemu sporazumu o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju z dne 17. maja 2006, obravnavalo krepitev finančnega okvira za programe na področju izobraževanja, glede na rezultate spremljanja in ocene programa;

4. ponovno poudarja svoje stališče iz odstavka 15 svoje resolucije z dne 13. decembra 2007 o predlogu splošnega proračuna za proračunsko leto 2008[1], da programi vseživljenjskega učenja in programi Erasmus Mundus, ki jih izvaja izvajalska agencija, ne smejo pomeniti povečanja deleža upravnih stroškov v skupnem finančnem okviru.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

[1] Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0616.

Datum sprejetja

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Laima Liucija Andrikienė, Reimer Böge, Paulo Casaca, Daniel Dăianu, Valdis Dombrovskis, Brigitte Douay, Hynek Fajmon, Salvador Garriga Polledo, Ingeborg Gräßle, Louis Grech, Nathalie Griesbeck, Catherine Guy-Quint, Jutta Haug, Anne E. Jensen, Wiesław Stefan Kuc, Janusz Lewandowski, Vladimír Maňka, Mario Mauro, Francesco Musotto, Theodor Dumitru Stolojan, László Surján, Kyösti Virrankoski, Ralf Walter

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov