POROČILO o koncentraciji in pluralizmu medijev v Evropski uniji

    16.7.2008 - (2007/2253(INI))

    Odbor za kulturo in izobraževanje
    Poročevalka: Marianne Mikko

    Postopek : 2007/2253(INI)
    Potek postopka na zasedanju
    Potek postopka za dokument :  
    A6-0303/2008

    PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

    o koncentraciji in pluralizmu medijev v Evropski uniji

    (2007/2253(INI))

    Evropski parlament,

    –   ob upoštevanju člena 11 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah[1],

    –   ob upoštevanju protokola amsterdamske pogodbe o sistemu javne radiodifuzije v državah članicah[2],

    –   ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije o medijskem pluralizmu v Evropski uniji (SEC(2007)0032),

    –   ob upoštevanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2007/65/ES z dne 11. decembra 2007 o spremembi Direktive Sveta 89/552/EGS o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov[3],

    –   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. novembra 2002 o koncentraciji medijev[4],

    –   ob upoštevanju Konvencije Unesca o zaščiti in spodbujanju raznolikosti kulturnega izražanja iz leta 2005 (konvencija Unesca o kulturni raznolikosti),

    –   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. aprila 2004 o nevarnosti kršitev svobode izražanja in obveščanja v EU ter predvsem Italiji (člen 11(2) listine o temeljnih pravicah)[5],

    –   ob upoštevanju Sporočila Komisije o uporabi pravil o državni pomoči za storitve javne radiodifuzije iz leta 2001 (2001/C 320/04),

    –   ob upoštevanju Resolucije Sveta z dne 25. januarja 1999 o storitvah javne radiodifuzije (1999/C 30/01),

    –   ob upoštevanju Priporočila Rec(2007)3 Odbora ministrov Sveta Evrope državam članicam z dne 31. januarja 2007 o nalogi medijev kot javnih služb v informacijski družbi,

    –   ob upoštevanju člena 45 Poslovnika,

    –   ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje ter mnenj Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora industrijo, raziskave in energetiko ter Odbora za svoboščine in pravice državljanov, pravosodje in notranje zadeve (A6‑0303/2008),

    A. ker je Evropska unija potrdila svojo zavezanost varovanju in spodbujanju pluralizma medijev kot glavnega stebra pravice do obveščenosti in svobodnega izražanja iz člena 11 Listine o temeljnih pravicah, ki sta še vedno temeljni načeli za obstoj demokracije, državljanskega pluralizma in kulturne raznolikosti,

    B.   ker je Evropski parlament večkrat izrazil željo, da bi Komisija oblikovala trden pravni okvir na področju medijev in v informacijski družbi kot celoti, da se zagotovi ustrezna raven zaščite pluralizma v državah članicah ter se gospodarskim subjektom omogoči, da izkoristijo priložnosti, ki jih ustvarja enotni trg,

    C.  ker pojma pluralizma medijev ni mogoče omejiti na težavo koncentracije lastništva podjetij, ampak vključuje tudi vprašanja, ki zadevajo storitve javne radiodifuzije, politično moč, gospodarsko konkurenco, kulturno raznolikost, razvoj nove tehnologije, preglednost in delovne razmere novinarjev v Evropski uniji, kot je poudarila Komisija v prej omenjenem delovnem dokumentu,

    D.  ker morajo imeti storitve javne radiodifuzije na voljo potrebna sredstva in instrumente, ki jim zagotavljajo dejansko neodvisnost od političnega pritiska in tržnih sil,

    E.   ker storitve javne radiodifuzije zdaj nepremišljeno, brez cilja in na račun kakovosti vsebine svojega programa tekmujejo s komercialnimi postajami, da bi si zagotovile tržni delež, pri čemer cilj dejansko ni kakovost, ampak izpolnjevanje pričakovanj večine,

    F.  ker je v konvenciji Unesca o kulturni raznolikosti veliko pozornosti med drugim namenjene oblikovanju pogojev, ki vodijo v raznolikost medijev,

    G. ker ta konvencija Unesca priznava pravico svojih strank do ukrepov, katerih namen je spodbujati raznolikost medijev, vključno s storitvami javne radiodifuzije,

    H. ker imajo javni avdiovizualni mediji pri zagotavljanju pluralizma pomembno vlogo, ki jo priznavata konvencija Unesca o kulturni raznolikosti ter protokol amsterdamske pogodbe o sistemu javne radiodifuzije v državah članicah, ki določa, da so sistemi javne radiodifuzije v državah članicah neposredno povezani z demokratičnimi, socialnimi in kulturnimi potrebami vsake družbe in s potrebo po ohranjanju pluralizma medijev, pri čemer so države članice odgovorne za določanje pristojnosti razširjanja javnih televizijskih programov, in zagotavlja njihovo financiranje,

    I.   ker sporočilo Komisije iz leta 2001 v celoti priznava bistveno vlogo, ki jo imajo organi javne radiodifuzije pri spodbujanju pluralizma, kulturne in jezikovne raznolikosti, ter poudarja, da bo Komisija pri obravnavi zadevnih državnih pomoči upoštevala merila, kot so pomembnost spodbujanja kulturne raznolikosti ter izpolnjevanje demokratičnih, socialnih in kulturnih potreb vsake družbe,

    J.   ker resolucija Sveta z dne 25. januarja 1999 ponovno poudarja, da so storitve javne radiodifuzije za pluralizem ključnega pomena, in zahteva, da jim države članice določijo široko pristojnost, ki izraža njihovo vlogo, da javnosti zagotovijo ugodnosti novih avdiovizualnih storitev in storitev obveščanja ter novih tehnologij,

    K. ker je Svet prej omenjeni protokol amsterdamske pogodbe sprejel, da bi pristojnim organom držav članic omogočil, da svoj nacionalni sistem javnih storitev radiodifuzije organizirajo na način, ki ustreza demokratičnim in kulturnim potrebam njihove družbe in tako kar najbolje služi cilju ohranjanja pluralizma medijev,

    L.  ker omenjeno priporočilo Odbora ministrov poudarja posebno vlogo storitev javne radiodifuzije kot vira nepristranskih in neodvisnih informacij ter komentarjev, inovativnih in raznolikih vsebin, ki so v skladu z visokimi etičnimi in kakovostnimi standardi, foruma javnih razprav in sredstev za spodbujanje širšega demokratičnega sodelovanja posameznikov, ter s tem zahteva, da lahko države članice še naprej prilagajajo pristojnost, da ta doseže svoj namen v novem medijskem okolju,

    M. ker lahko le vsebina javne televizije, ki je ustrezno politično uravnotežena, zagotovi pluralizem medijev,

    N. ker izkušnje kažejo, da neomejena koncentracija lastništva ogroža pluralizem in kulturno raznolikost in ker sistem, ki temelji le na svobodni tržni konkurenci, ne more zagotoviti pluralizma medijev,

    O. ker so se dvostebrske ureditve za zasebne in javne televizije ter avdiovizualne medijske storitve izkazale za koristne pri krepitvi pluralizma medijev in jih je zato treba razvijati še naprej,

    P.  ker so zaradi koncentracije lastništva zaposleni v medijih vedno bolj odvisni od lastnikov velikih medijskih podjetij,

    Q. ker so nove tehnologije in zlasti prehod na digitalno tehnologijo za ustvarjanje in razširjanje avdiovizualne vsebine ter vstop novih komunikacij in storitev obveščanja na trg pomembno vplivali na količino razpoložljivih izdelkov in sredstev razširjanja; ker količinski porast medijev in storitev sam po sebi še ne zagotavlja vsebinske raznolikosti; ker so potrebna nova posodobljena sredstva za zagotavljanje pluralizma medijev in kulturne raznolikosti ter omogočanje takojšnjih in objektivnih informacij za javnost,

    R.  ker trenutni telekomunikacijski zakonodajni okvir, ki izraža neposredni odnos in medsebojno odvisnost predpisov za infrastrukturo in vsebinskih predpisov, državam članicam omogoča ustrezne tehnične instrumente za zaščito medijskega in vsebinskega pluralizma, kot so pravila dostopa in pravila „obveznosti prenosa“,

    S.  opozarja, da spoštovanje pluralizma informacij in raznolikosti vsebin ni samodejno zagotovljeno s tehnološkim napredkom, ampak ga je treba zagotoviti s stalno aktivno politiko državnih in evropskih javnih organov,

    T.  ker internet, čeprav je zelo povečal možnosti dostopa do različnih virov informacij, stališč in mnenj, še ni nadomestil tradicionalnih medijev kot odločilnih oblikovalcev javnega mnenja,

    U. ker zaradi tehnoloških sprememb založniki časopisov vse bolj razširjajo vsebine prek interneta in so zato zelo odvisni od prihodkov od (spletnega) oglaševanja,

    V. ker mediji ostajajo orodje za politično vplivanje in ker obstaja znatno tveganje, da ne bodo več zmožni opravljati svoje funkcije varuha demokracije, saj zasebna medijska podjetja vodi predvsem finančni dobiček; ker to pomeni nevarnost izgube raznolikosti vsebine in mnogoterosti mnenj, zato nadzora pluralizma medijev ne gre prepustiti zgolj tržnim mehanizmom,

    W. ker so si velika medijska podjetja ustvarila obsežen in pogosto prevladujoč položaj v nekaterih državah članicah ter ker obstoj medijskih skupin v lasti podjetij, ki se lahko potegujejo za pridobitev javnih naročil, pomeni tveganje za neodvisnost medijev,

    X. ker je prispevek večnacionalnih medijskih podjetij v nekaterih državah članicah bistven pri oživljanju medijskega prizorišča, vendar je treba izboljšati tudi delovne razmere in plačilne pogoje,

    Y. ker je treba izboljšati delovne razmere in kakovost dela za zaposlene v medijih in ker je vedno več novinarjev zaposlenih pod nestalnimi pogoji, zaradi česar jim ni zagotovljena socialna varnost,

    Z.  ker ima konkurenčno pravo EU precej pomanjkljive zmožnosti pri obravnavi vprašanja koncentracije medijev, ker dejavnosti, namenjene koncentraciji medijskega lastništva na vertikalni in horizontalni ravni v novih državah članicah EU, ne dosegajo finančnega praga, za katerega velja konkurenčna zakonodaja,

    AA.     ker se lahko z uvedbo preveč omejujočih pravil na področju lastništva medijev ogrozi konkurenčnost evropskih podjetij na svetovnem trgu in poveča vpliv neevropskih medijskih skupin,

    AB.     ker bi morali imeti medijski potrošniki dostop do širokega spektra vsebin,

    AC.     ker ustvarjalci medijev težijo k ustvarjanju kar najkakovostnejše vsebine, vendar razmere za doseganje tega niso enako zadovoljive v vseh državah članicah,

    AD.     ker širjenje novih medijev (širokopasovni internet, satelitski programi, digitalna prizemna televizija itd.) in različne oblike medijskega lastništva sami po sebi niso dovolj za zagotavljanje pluralizma medijske vsebine,

    AE.     ker morajo pravila v zvezi s kakovostjo vsebine in z zaščito mladoletnikov veljati na javni in komercialni ravni,

    AF.     ker so medijska podjetja nenadomestljiv del pluralizma medijev in ohranjanja demokracije, zato se morajo dejavneje zavzemati za prakse v zvezi s poslovno etiko in socialno odgovornostjo,

    AG.      ker se v komercialnih medijskih izpostavah vedno pogosteje objavljajo vsebine, ki jih oblikujejo uporabniki, zlasti avdiovizualne vsebine za nominalno plačilo ali brez plačila, zaradi česar so novinarji in drugi medijski strokovnjaki izpostavljeni neprimernemu pritisku konkurence,

    AH.     ker pri vedno večji uporabi vsebin, ki jih oblikujejo uporabniki, pravila zasebnosti državljanov in javnih osebnosti niso vedno spoštovana in je zato treba zagotoviti pravna sredstva, da bi jih zaščitili,

    AI. ker so spletni dnevniki nov pomemben prispevek k pluralizmu medijev in so vedno pogostejši način izražanja za medijske strokovnjake in za posameznike; njihovo širjenje zahteva oblikovanje pravnih varoval, ki bodo pomagala pri določanju odgovornosti v primeru tožbe in uvedla pravico do odgovora,

    AJ. ker je treba javni radioteleviziji omogočiti stabilno financiranje, delovati morajo pošteno in uravnoteženo ter treba jim je omogočiti sredstva za spodbujanje javnega interesa in socialnih vrednot,

    AK.    ker imajo države članice široke možnosti za tolmačenje pristojnosti medijev kot javnih služb in njihovega financiranja,

    AL.     ker je prisotnost medijev kot javnih služb na trgu opazna le na avdiovizualnem in nelinearnem področju,

    AM.    ker mora evropski avdiovizualni model še naprej temeljiti na ravnovesju med trdnimi in neodvisnimi javnimi službami ter dinamičnim komercialnim sektorjem; ker je nadaljnji obstoj tega modela nujen za vitalnost in kakovost ustvarjanja, pluralizem medijev ter spoštovanje in spodbujanje kulturne raznolikosti,

    AN.    ker so včasih mediji kot javne službe v državah članicah nezadostno financirani in doživljajo finančne pritiske,

    AO.    ker je za naloge, ki jih posamezna država članica dodeli javni radioteleviziji, potrebno trajno financiranje in je treba zagotoviti neodvisnost, kar nikakor ne velja za vse države članice,

    AP.     ker imajo mediji kot javne službe v nekaterih državah članicah lahko vodilno vlogo tako glede kakovosti kot glede občinstva,

    AQ.    ker postaja splošni dostop javnosti do visokokakovostnih in raznovrstnih vsebin še pomembnejši glede na tehnološke spremembe in poudarjene koncentracije v vedno bolj konkurenčnem in globaliziranem okolju; ker so javne avdiovizualne službe bistvene za oblikovanje mnenja na demokratičen način in da omogočajo spoznavanje kulturne raznolikosti ter zagotavljajo pluralnost; ker morajo poleg tega te službe imeti možnost uporabe novih platform razširjanja, da bodo lahko izpolnile svojo nalogo, to je, da bodo dosegle vse družbene skupine, ne glede na način dostopa, ki ga te skupine uporabljajo,

    AR.     ker mediji kot javne službe potrebujejo zadostna javna sredstva, da lahko z nudenjem kakovostnih kulturnih vsebin in novic tekmujejo s komercialnimi mediji,

    AS.     ker so se v zadnjem desetletju pojavila nova sredstva obveščanja in ker naraščajoči delež prihodkov od reklam, ki se pretakajo v internetne družbe, povzroča zaskrbljenost tradicionalnih medijskih hiš,

    AT.     ker se bosta javna in komercialna radiotelevizija v novem avdiovizualnem okolju s številnimi platformami oddajanja, skupaj z novimi udeleženci, še naprej dopolnjevali,

    AU.     ker EU nima nobene pristojnosti za regulacijo koncentracije medijev, čeprav ji pristojnost na različnih področjih politike omogoča dejavno vlogo pri zaščiti in spodbujanju pluralizma medijev; ker so zakonodaja o konkurenci in zakonodaja o državni pomoči, avdiovizualna in telekomunikacijska pravila ter zunanji (trgovinski) odnosi področja, na katerih si EU lahko prizadeva in si mora dejavno prizadevati za politiko krepitve in spodbujanja pluralizma medijev,

    AV.     ker je vedno več sporov povezanih s svobodo izražanja,

    AW.    ker je v informacijski družbi medijsko izobraževanje ključno sredstvo, ki državljanom omogoča, da so obveščeni in dejavno prispevajo k demokraciji,

    AX.     ker sta zaradi obsežnejšega zagotavljanja informacij (zlasti prek interneta) njihova razlaga in presoja vedno pomembnejši,

    AY.     ker je treba veliko bolj podpirati spodbujanje medijske opismenjenosti med državljani Evropske unije,

    AZ.     ker evropski mediji zdaj delujejo na globaliziranem trgu, kar pomeni, da bodo obsežne omejitve v zvezi z njihovim lastništvom zmanjšale njihovo sposobnost konkurirati podjetjem iz tretjih držav, ki niso omejena na takšen način; ker je zato potrebno doseči ravnovesje med stalnim izvajanjem pravičnih pravil konkurence in omogočanjem pluralizma na eni strani ter zagotavljanjem potrebne prožnosti podjetij, da lahko konkurirajo na mednarodnem medijskem trgu, na drugi,

    BA.     ker živimo v družbi, ki je nenehno obsuta z informacijami, takojšnjo komunikacijo in nefiltriranimi sporočili, pri čemer izbor informacij zahteva določene sposobnosti,

    BB.     ker morajo biti ukrepi za okrepitev in spodbujanje pluralizma v medijih pri zunanjih odnosih EU (na področju trgovine in drugih) najpomembnejši, zlasti v zvezi z evropsko sosedsko politiko, strategijo širitve in dvostranskimi partnerskimi sporazumi,

    1.   poziva Komisijo in države članice, naj ščitijo pluralizem medijev , zagotovijo, da bodo imeli državljani EU dostop do svobodnih in različnih medijev v vseh državah članicah, in predlagajo izboljšave, kadar bo potrebno;

    2.  je trdno prepričan, da je pluralističen sistem medijev bistveni pogoj za nadaljnji obstoj demokratičnega evropskega modela družbe;

    3.  ugotavlja, da na evropskem medijskem področju poteka postopna konvergenca tako z vidika medijev kot tudi trgov;

    4.  poudarja, da koncentracija lastništva medijskih sistemov ustvarja okolje, naklonjeno monopolizaciji oglaševalskega trga, postavlja ovire za vstop novih akterjev na trg in vodi tudi k enoličnosti medijskih vsebin;

    5.  opozarja, da razvoj medijskih sistemov vedno bolj temelji na pridobivanju dobička in zato družbeni, politični ali gospodarski procesi ali vrednote, izraženi v novinarskih kodeksih ravnanja, niso ustrezno zaščiteni; zato meni, da se mora zakonodaja o konkurenci prepletati z medijsko zakonodajo, da bi zagotovili dostop, konkurenco in kakovost ter bi se izognili navzkrižju interesov med koncentracijo lastništva medijev in politično oblastjo, kar škodi prosti konkurenci, enakim pogojem in pluralizmu;

    6.  zato poziva k ravnovesju med javno in zasebno radiotelevizijo v tistih državah članicah, kjer javna radiotelevizija obstaja, in k zagotavljanju povezanosti zakonodaje o konkurenci in medijske zakonodaje z namenom krepitve pluralnosti medijev; poudarja, da tudi javna radiotelevizija vse bolj temelji na pridobivanju dobička, kar pogosto sproža vprašanja o ustrezni rabi javnih sredstev;

    7.  meni, da bi moral biti glavni cilj javnih organov ustvarjanje pogojev, ki zagotavljajo visoko kakovost medijev (vključno s pogoji za javne medije), medijsko raznolikost in popolno neodvisnost novinarjev;

    8.  poziva k sprejetju ukrepov za večjo konkurenčnost evropskih medijskih podjetij, da bi pomembno prispevali k gospodarski rasti, ki naj se spodbuja tudi preko boljše osveščenosti in znanja državljanov o gospodarskih in finančnih temah;

    9.  izpostavlja vedno večji vpliv medijskih investitorjev iz tretjih držav v Evropski uniji, zlasti v novih državah članicah;

    10. poziva k dosledni uporabi določb konkurenčnega prava na evropski in nacionalni ravni, da bi okrepili konkurenco ter novim akterjem zagotovili dostop na trg;

    11. meni, da je konkurenčno pravo EU prispevalo k omejitvi koncentracije medijev; vseeno poudarja pomen neodvisnega nadzora držav članic nad mediji in v ta namen poziva, naj bo urejanje medijev na nacionalni ravni učinkovito, jasno, pregledno in na ravni visokih standardov;

    12. pozdravlja namen Komisije, da pripravi specifične kazalce za merjenje pluralizma medijev v Evropski uniji;

    13. poziva, da je treba poleg pluralizma medijev oblikovati nadaljnje kazalce za analiziranje medijev, vključno z usmerjenostjo glede demokracije, pravne države, človekovih pravic in pravic manjšin in novinarskimi kodeksi ravnanja;

    14. meni, da bi morala pravila o koncentraciji medijev poleg lastništva in proizvajanja medijskih vsebin urejati tudi (elektronske) kanale ter mehanizme dostopa in razširjanja vsebin na internetu, na primer iskalnike,

    15. poudarja potrebo po zagotovitvi dostopa do informacij za invalide;

    16. v zvezi s tem predlaga, da države članice imenujejo neodvisne medijske varuhe človekovih pravic ali primerljive ustanove, če teh še nimajo;

    17. priznava, da ima samoregulacija pri zagotavljanju pluralizma medijev pomembno vlogo; pozdravlja obstoječe pobude industrije na tem področju;

    18. spodbuja pripravo listine za medijsko svobodo, da bi se zagotovila svoboda izražanja in pluralizem;

    19. poziva k spoštovanju svobode medijev, ki pa morajo pri svojem poročanju dosledno spoštovati in upoštevati etični kodeks;

    20. poudarja, da je treba vzpostaviti sisteme za spremljanje in izvajanje pluralizma medijev, ki bodo temeljili na zanesljivih in nepristranskih kazalnikih;

    21. poudarja, da morajo organi EU in držav članic z ustrezno ter posebno pravno in socialno varnostjo zagotoviti novinarsko in uredniško neodvisnost, zato poudarja pomen oblikovanja uredniških listin, ki lastnikom, delničarjem ali zunanjim organom, kot so vlade, preprečujejo vmešavanje v vsebino novic, in pomen enotne uporabe teh listin v državah članicah ter na vseh trgih, kjer delujejo medijska podjetja, s sedežem v EU;

    22. poziva države članice, da z ustreznimi sredstvi zagotovijo primerno ravnovesje med občutljivimi političnimi in socialnimi vprašanji, zlasti v zvezi s poročili in aktualnimi informativnimi oddajami;

    23. predlaga, da je pri vsebinah, ki jih za komercialne publikacije in kanale oblikujejo uporabniki, treba spodbujati upoštevanje etičnih kodeksov in pogojev uporabe ter uvesti avtorske honorarje, skladne s komercialno vrednostjo;

    24. pozdravlja dinamičnost in raznolikost, ki so jo na medijsko prizorišče prinesli novi mediji, in poziva k odgovorni uporabi vse nove tehnologije, na primer mobilne televizije kot platforme za komercialne in javne medije ter medije skupnosti;

    25. predlaga, naj se razjasni status spletnih dnevnikov in strani z vsebinami, ki jih oblikujejo uporabniki; v pravne namene naj bodo izenačeni z vsemi drugimi oblikami javnega izražanja;

    26. podpira zaščito avtorskih pravic na ravni spletnih medijev, v katerih morajo tretje strani, kadar navajajo izjave, navesti njihov vir;

    27. priporoča, da se medijska pismenost uvrsti med evropske ključne sposobnosti, in podpira razvoj evropskega temeljnega učnega načrta za medijsko pismenost, pri tem pa poudarja njihovo vlogo pri premagovanju kakršnekoli oblike digitalnega razkoraka;

    28. vztraja, da mora biti namen medijskega izobraževanja državljanom omogočiti, da bodo lahko kritično presojali in uporabljali vedno večji obseg posredovanih informacij, kakor je omenjeno v priporočilu Sveta Evrope 1466 (2000); meni, da bo takšen učni proces državljanom omogočil, da bodo lahko oblikovali sporočila in izbrali najprimernejši medij za njihovo posredovanje, s čimer bodo v celoti uveljavljali svoje pravice v zvezi s svobodo obveščanja in izražanja;

    29. poziva Komisijo, da pri sprejemanju evropskega pristopa k medijski pismenosti ustrezno upošteva standarde kritične presoje vsebine in izmenjave najboljših praks v zvezi s tem;

    30. poziva Komisijo, naj si prizadeva za oblikovanje stalnega pravnega okvira, ki bi zagotovil visoko stopnjo zaščite pluralizma v vseh državah članicah;

    31. poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo podporo objektivnemu okviru za izdajanje dovoljenj za oddajanje na področju kabelske in satelitske televizije ter na trgih analognega in digitalnega oddajanja na podlagi preglednih in pravičnih meril, da se oblikuje sistem pluralne konkurence in preprečijo zlorabe s strani podjetij, ki imajo monopolni ali prevladujoči položaj;

    32. poziva Komisijo, naj upošteva vprašanja, ki izhajajo iz neetične uporabe in komercialne zlorabe vsebine, ki jo pripravi uporabnik;

    33. opozarja države članice, da si morajo pri odločitvah nacionalnih regulativnih organov prizadevati za ravnovesje med njihovimi dolžnostmi in svobodo izražanja, katere varstvo je ne nazadnje odgovornost sodišč;

    34. opominja Komisijo, da je bila že večkrat pozvana, naj pripravi direktivo, katere cilj bi bil zagotoviti pluralizem, spodbujati in ohranjati kulturno raznolikost, kot je opredeljena v konvenciji Unesca o kulturni raznolikosti, ter tudi zaščititi dostop vseh medijskih podjetij do tehničnih elementov, ki jim omogočajo stik z vsemi državljani;

    35. poziva države članice, naj podprejo visokokakovostne storitve javne radiodifuzije, ki bi lahko dejansko nadomestile programsko shemo komercialnih postaj in tudi brez tekmovanja za pridobivanje tržnih deležev in prihodkov iz oglaševanja dosegle večjo razpoznavnost v evropskem prostoru kot temelj za ohranjanje pluralizma medijev, demokratičnega dialoga in zagotavljanja dostopa vseh državljanov do visokokakovostnih vsebin;

    36. poziva Komisijo in države članice, naj podprejo večje sodelovanje med evropskimi regulativnimi organi ter okrepijo uradne in neuradne razprave ter izmenjave mnenj med regulativnimi organi na področju radiofuzije;

    37. priporoča, da mediji kot javne službe v državah članicah, kadar je to primerno, odražajo večkulturno naravo regij;

    38. spodbuja razkritje lastništva vseh medijskih hiš, da bi pripomogli k doseganju večje preglednosti namenov in razlogov izdajatelja radiotelevizijskega programa ter založnika;

    39. spodbuja države članice, naj zagotovijo, da bo uporaba nacionalnega konkurenčnega prava za medije, pa tudi za internetni sektor in sektor komunikacijske tehnologije, olajšala in spodbudila pluralizem medijev; poziva Komisijo, da pri izvajanju pravil o konkurenci EU upošteva njihov vpliv na pluralizem medijev;

    40. priporoča, da se pravila za državno pomoč oblikujejo in izvajajo na tak način, da bodo lahko mediji Skupnosti v dinamičnem okolju izpolnili svojo vlogo javnih služb, hkrati pa se zagotovi, da bodo pregledno in odgovorno izvajali tudi nalogo, ki so jim jo zaupale države članice, in se bodo izogibali zlorabi javnih sredstev v politične ali gospodarske namene;

    41. poziva Evropsko komisijo, da ustrezno upošteva konvencijo Unesca o kulturni raznolikosti in omenjeno priporočilo Sveta Evrope, ko se bo odločala o nujnosti revizije sporočila ES o radiodifuziji. Če se Komisija odloči za revizijo obstoječih smernic, jo Evropski parlament poziva, da za vse predlagane ukrepe ali pojasnila ovrednoti njihov vpliv na pluralizem medijev in ustrezno upošteva pristojnosti držav članic;

    42. priporoča Komisiji uporabo postopka revizije sporočila ES o radiodifuziji, če se ji to zdi primerno, kot načina za krepitev pomembne vloge zagotavljanja pluralizma medijev v EU, ki jo ima storitev javne radiodifuzije;

    43. meni, da morajo avdiovizualni mediji poleg tradicionalnih programov razviti nove storitve obveščanja in medije ter da morajo biti sposobni povezati se z vsakim digitalnim omrežjem in platformo, da izpolnijo svojo nalogo v dobi digitalne tehnologije;

    44. pozdravlja, da nekatere države članice izvajajo določbe, ki od ponudnikov kabelske televizije zahtevajo, da v ponudbo vključijo državne programe in javnim ponudnikom dodelijo del digitalnega spektra;

    45. poziva Evropsko komisijo, da upošteva širše razumevanje pristojnosti storitev javne radiotelevizije v skladu z dinamičnimi in dolgoročnimi razlagami omenjenega protokola amsterdamske pogodbe, zlasti v zvezi z neomejenim sodelovanjem storitev javne radiodifuzije pri tehnološkem razvoju in iz tega izhajajočih oblikah ustvarjanja in posredovanja vsebin (v obliki linearnih in nelinearnih storitev). To mora kot del pristojnosti storitev javne radiodifuzije vključevati tudi ustrezno financiranje;

    46. ponovno poudarja, da mora uredba uporabe spektra upoštevati cilje javnega interesa, kot je pluralizem medijev, zato ne more bit del režima, ki je v celoti tržno zasnovan. Poleg tega morajo države članice še naprej imeti odgovornost pri odločanju o dodeljevanju frekvenc, da zadovoljijo posebne potrebe svojih družb, zlasti v zvezi z zaščito in spodbujanjem pluralizma medijev;

    47. priporoča, da se med revizijo sistema Telecom-Package pravila „obveznosti prenosa“ ohranijo in razširijo, kadar je potrebno;

    48. se strinja s priporočilom Sveta Evrope v zvezi s pluralizmom medijev(CM/Rec(2007)2), da je treba ponudnikom vsebin zagotoviti enakopraven dostop do elektronskih komunikacijskih mrež;

    49. opozarja na svojo resolucijo z dne 13. novembra 2007 o medobratovalnosti digitalnih interaktivnih televizijskih storitev[6], saj je medobratovalnost bistvena za zagotavljanje pluralizma medijev;

    50. se zavzema za uravnotežen pristop k dodeljevanju digitalne dividende, da se zagotovi enakopraven dostop vsem akterjem, s tem pa ohrani pluralizem medijev;

    51. je zaskrbljen zaradi prevlade nekaterih velikih spletnih akterjev, kar omejuje nove udeležence na trgu ter tako ovira ustvarjalnost in podjetništvo v tem sektorju;

    52.  poziva k večji preglednosti v zvezi z osebnimi podatki in informacijami o uporabnikih, ki jih zbirajo internetni iskalniki, ponudniki elektronske pošte in spletne socialne mreže;

    53. meni, da uredbe na ravni EU v zadostni meri zagotavljajo dostopnost elektronskih programskih vodnikov in podobnih pripomočkov za pregled ter iskanje, vendar se lahko preučijo dodatni ukrepi v zvezi s tem, kako so predstavljene informacije o razpoložljivih programih, da se zagotovi enostavna dostopnost storitev splošnega interesa; poziva Komisijo, naj s postopki posvetovanja ugotovi, ali so za zagotovitev pluralizma medijev potrebne minimalne smernice ali sektorska zakonodaja;

    54. poziva k zagotovitvi ravnovesja med javnopravno in zasebno radiotelevizijo ter dosledne uporabe zakonodaje o konkurenci in medijih za krepitev pluralizma medijev;

    55. naroči svojemu predsedniku, da to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

    • [1]  UL C 303, 14.12.2007, str. 1.
    • [2]  UL C 340, 10.11.1997, str. 109.
    • [3]  UL L 332, 18.12.2007, str. 27.
    • [4]  UL C 25 E, 29.01.04, str. 205.
    • [5]  UL C 104 E, 30.04.2004, str. 1026.
    • [6]  Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0497.

    OBRAZLOŽITEV

    Članstvo v EU se je od leta 2004 skoraj podvojilo. Eden največjih izzivov po širitvi je težnja, da se približevanje standardov za varovanje demokracije in temeljnih svoboščin zagotovi na najvišji ravni.

    Tako se v poročilu pozdravljajo vse pobude, namenjene varovanju demokracije, in poudarja, da so mediji še vedno vplivno politično orodje, ki ga ne bi smeli obravnavati le z ekonomskimi merili.

    V poročilu se priznava odločitev Evropske komisije, da bo zaupala opredelitev zanesljivih in nepristranskih kazalnikov pluralizma medijev konzorciju treh evropskih univerz. Poleg tega je poudarjeno, da bi bilo treba institucionalizirati sisteme za spremljanje in izvajanje na podlagi tako opredeljenih kazalnikov. Del teh potrebnih sistemov so medijski varuhi človekovih pravic.

    V poročilu je izraženo tudi priznanje nenehnim prizadevanjem predstavnikov izdajateljev in novinarjev, da bi oblikovali listino medijske svobode. Poleg tega je poudarjeno, da je treba novinarjem in urednikom zagotoviti socialna in pravna jamstva.

    V poročilu se zagovarja, naj večnacionalna podjetja sprejmejo najboljšo prakso glede uredniške in novinarske svobode v vseh državah, kjer delujejo. Izražena je zaskrbljenost nad tem, da so v državah članicah, ki so pristopile k EU leta 2004 in 2007, standardi nižji.

    Razvoj in sprejemanje nove tehnologije sta privedla do nastanka novih sredstev obveščanja in novih vsebin. Nastanek novih sredstev obveščanja je na medijsko prizorišče vnesel več dinamike in raznolikosti; poročilo spodbuja odgovorno uporabo novih sredstev.

    Glede tega je tudi poudarjeno, da neopredeljeni in nenakazani status avtorjev in izdajateljev spletnih dnevnikov povzroča nejasnost glede nepristranskosti, varovanja virov, uporabe etičnih kodeksov in odgovornosti v primeru tožbe.

    Priporočeno je, naj se razjasni pravni status različnih kategorij avtorjev in izdajateljev spletnih dnevnikov, pa tudi, naj se razkrijejo interesi za spletne dnevnike in naj se označijo.

    Ugotovljeno je tudi, da se čedalje več uporablja nominalno plačilo za vsebine, ki jih oblikujejo uporabniki v komercialnih publikacijah in da to sproža vprašanja v zvezi z zasebnostjo in konkurenco. Priporoča se nadomestilo za neprofesionalce, ki bi ustrezalo proizvedeni komercialni vrednosti in pri katerem bi uporabili etične kodekse za zaščito zasebnosti zasebnikov in javnih osebnosti.

    V poročilu se priznava, da so tiskovne hiše pred izzivom, ko se dobički od reklamiranja selijo na internet, vendar je poudarjeno tudi, da na novem komercialnem medijskem prizorišču prevladujejo uveljavljeni javni in zasebni ponudniki medijskih vsebin. V poročilu je izraženo stališče, da se koncentracija medijskega lastništva približuje ravni, ko sile prostega trga ne zagotavljajo pluralizma medijev , zlasti v novih državah članicah.

    Poročilo priznava, da mediji kot javne službe potrebujejo obsežen in trden tržni delež, če naj opravijo svojo nalogo, vendar tudi poziva, da se je treba izogibati nepošteni konkurenci in težnji k čim večjemu tržnemu deležu zaradi njega samega. Poudarjeno je, da so mediji kot javne službe večinoma premalo financirani in doživljajo politični pritisk, čeprav so na nekaterih trgih največji udeleženec na trgu.

    Poročilo tudi priznava, da je treba povečati medijsko pismenost, priporoča njeno uvrstitev med devet osnovnih zmožnosti in podpira razvoj evropskega temeljnega učnega načrta za medijsko pismenost.

    MNENJE Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (9.4.2008)

    za Odbor za kulturo in izobraževanje

    o koncentraciji in pluralizmu medijev v Evropski uniji
    (2007/2253(INI))

    Pripravljavec mnenja: Jorgo Chatzimarkakis

    POBUDE

    Odbor za ekonomske in monetarne zadeve poziva Odbor za kulturo in izobraževanje, kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

    1.  je trdno prepričan, da je pluralističen sistem medijev bistveni pogoj za nadaljnji obstoj demokratičnega evropskega modela družbe;

    2.  ugotavlja, da na evropskem medijskem področju poteka postopna konvergenca tako z vidika medijev kot tudi trgov;

    3.  poudarja, da koncentracija lastništva medijskih sistemov ustvarja okolje, naklonjeno monopolizaciji oglaševalskega trga, postavlja ovire za vstop novih akterjev na trg in vodi tudi k enoličnosti medijskih vsebin;

    4.  opozarja, da razvoj medijskih sistemov vedno bolj temelji na pridobivanju dobička in zato družbeni, politični ali gospodarski procesi ali vrednote, izraženi v novinarskih kodeksih ravnanja, niso ustrezno zaščiteni; zato meni, da se mora zakonodaja o konkurenci povezovati z medijsko zakonodajo, da bi se zagotovilo dostop, konkurenco in kakovost ter bi se izognili navzkrižju interesov med koncentracijo lastništva medijev in politično oblastjo, kar škodi prosti konkurenci, enakim pogojem in pluralizmu;

    5.  zato poziva k ravnovesju med javno in zasebno radiotelevizijo v tistih državah članicah, kjer javna radiotelevizija obstaja, in k zagotavljanju povezanosti zakonodaje o konkurenci in medijske zakonodaje z namenom krepitve pluralnosti medijev; poudarja, da tudi javna radiotelevizija vse bolj temelji na pridobivanju dobička, kar pogosto sproža vprašanja o ustrezni rabi javnih sredstev;

    6.  meni, da bi moral biti glavni cilj javnih organov ustvarjanje pogojev, ki zagotavljajo visoko kakovost medijev (vključno s pogoji za javne medije), medijsko raznolikost in popolno neodvisnost novinarjev;

    7.  poziva k sprejetju ukrepov za večjo konkurenčnost evropskih medijskih podjetij, da bi pomembno prispevali k gospodarski rasti, ki naj se spodbuja tudi preko boljše osveščenosti in znanja državljanov o gospodarskih in finančnih temah;

    8.  izpostavlja vedno večji vpliv medijskih investitorjev iz tretjih držav v Evropski uniji, zlasti v novih državah članicah;

    9.  poziva k dosledni uporabi določb konkurenčnega prava na evropski in nacionalni ravni, da bi okrepili konkurenco ter novim akterjem zagotovili dostop na trg;

    10. meni, da je evropsko konkurenčno pravo prispevalo k omejitvi koncentracije medijev; vseeno poudarja pomen neodvisnega nadzora držav članic nad mediji in v ta namen poziva, naj bo urejanje medijev na nacionalni ravni učinkovito, jasno, pregledno in na ravni visokih standardov;

    11. pozdravlja namen Komisije, da pripravi specifične kazalce za merjenje pluralnosti medijev v Evropski uniji;

    12. poziva, da je treba poleg medijske pluralnosti oblikovati nadaljnje kazalce za analiziranje medijev, vključno z usmerjenostjo glede demokracije, pravne države, človekovih pravic in pravic manjšin in novinarskimi kodeksi ravnanja;

    13. meni, da bi morala pravila o koncentraciji medijev poleg lastništva in proizvajanja medijskih vsebin urejati tudi (elektronske) kanale in mehanizme dostopa in razširjanja vsebin na internetu, na primer iskalnike.

    IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

    Datum sprejetja

    8.4.2008

     

     

     

    Izid končnega glasovanja

    +:

    –:

    0:

    34

    0

    0

    Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

    Gabriele Albertini, Mariela Velichkova Baeva, Pervenche Berès, Sebastian Valentin Bodu, Sharon Bowles, Udo Bullmann, Christian Ehler, Jonathan Evans, Elisa Ferreira, José Manuel García-Margallo y Marfil, Jean-Paul Gauzès, Donata Gottardi, Dariusz Maciej Grabowski, Karsten Friedrich Hoppenstedt, Sophia in ‘t Veld, Kurt Joachim Lauk, Astrid Lulling, John Purvis, Alexander Radwan, Bernhard Rapkay, Heide Rühle, Antolín Sánchez Presedo, Olle Schmidt, Peter Skinner, Margarita Starkevičiūtė, Ieke van den Burg, Cornelis Visser

    Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

    Jorgo Chatzimarkakis, Werner Langen, Thomas Mann, Gianni Pittella, Bilyana Ilieva Raeva, Kristian Vigenin

    Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

    Tobias Pflüger

    MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (23.4.2008)

    za Odbor za kulturo in izobraževanje

    o koncentraciji in pluralizmu medijev v Evropski uniji
    (2007/2253(INI))

    Pripravljavec mnenja: Ivo Belet

    POBUDE

    Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za kulturo in izobraževanje kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

    A. ker lahko infrastrukturna ozka grla ogrožajo medijski pluralizem, ki ga morajo nacionalni regulativni organi ustrezno nadzorovati, kot je določeno v telekomunikacijskem paketu,

    B.  ker zaradi tehnoloških sprememb založniki časopisov vse bolj razširjajo vsebine prek interneta in so zato zelo odvisni od prihodkov od (spletnega) oglaševanja,

    1.  se strinja s priporočilom Sveta Evrope v zvezi z medijskim pluralizmom (CM/Rec(2007)2), da je treba ponudnikom vsebin zagotoviti enakopraven dostop do elektronskih komunikacijskih mrež;

    2.  poudarja pomembnost telekomunikacijskega paketa pri vzpostavljanju večje konkurenčnosti in zmanjšanju infrastrukturnih ozkih grl;

    3.  opozarja na svojo resolucijo z dne 13. novembra 2007 o medobratovalnosti digitalnih interaktivnih televizijskih storitev[1], saj je medobratovalnost bistvena za zagotavljanje medijskega pluralizma;

    4.  se zavzema za uravnotežen pristop k dodeljevanju digitalne dividende, da se zagotovi enakopraven dostop vsem akterjem, s tem pa ohrani medijski pluralizem;

    5.  poziva k uravnoteženemu pristopu k nevtralnosti mreže, pri katerem bodo interesi potrošnika odločujoči dejavnik za dodelitev preferencialne obravnave ali omejitev; meni, da je revizija telekomunikacijske zakonodaje idealna priložnost za zagotovitev večje preglednosti na tem področju;

    6.  je zaskrbljen zaradi prevlade nekaterih velikih spletnih akterjev, kar omejuje nove udeležence na trgu ter tako ovira ustvarjalnost in podjetništvo v tem sektorju;

    7.  je zaskrbljen zaradi prevladujočega položaja Googla na ciljnem trgu spletnega oglaševanja, ki ogroža medijski pluralizem, ker lahko Google uporabi nepregledne mehanizme določanja cen za založnike, ki so odvisni od njegovega oglaševanja;

    8.  je zaskrbljen zaradi združitve Googla in DoubleClicka, kar lahko privede do nadzorovanja dostopa za ciljne storitve spletnega oglaševanja, ki temeljijo na osebnih podatkih uporabnikov interneta; meni, da je potreben ustrezen nadzor za preprečitev zlorab prevladujočega položaja; Komisijo pa poziva, naj v zvezi s tem predlaga model;

    9.  poziva k večji preglednosti v zvezi z osebnimi podatki in informacijami o uporabnikih, ki jih zbirajo internetni iskalniki, ponudniki elektronske pošte in spletne socialne mreže;

    10. meni, da uredbe na ravni EU v zadostni meri zagotavljajo dostopnost elektronskih programskih vodnikov in podobnih pripomočkov za pregled ter iskanje, vendar se lahko preučijo dodatni ukrepi v zvezi s tem, kako so predstavljene informacije o razpoložljivih programih, da se zagotovi enostavna dostopnost storitev splošnega interesa; poziva Komisijo, naj s postopki posvetovanja ugotovi, ali so za zagotovitev medijskega pluralizma potrebne minimalne smernice ali sektorska zakonodaja;

    11. podpira redno revizijo določb o obvezni vključitvi določenih programskih vsebin („must carry“) ob upoštevanju tehnoloških in konkurenčnih sprememb, kot je predlagala Komisija v pregledu telekomunikacijskega paketa, in meni, da morajo države članice zagotoviti najmanj dostop do javne radiotelevizije in storitev splošnega interesa tudi v digitalnem okolju;

    12. poziva k zagotovitvi ravnovesja med javnopravnimi in zasebnimi izdajatelji televizijskih programov ter dosledne uporabe zakonodaje o konkurenci in medijih za krepitev medijskega pluralizma.

    IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

    Datum sprejetja

    21.4.2008

     

     

     

    Izid končnega glasovanja

    +:

    –:

    0:

    37

    0

    0

    Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

    Šarūnas Birutis, Jan Březina, Philippe Busquin, Jorgo Chatzimarkakis, Giles Chichester, Pilar del Castillo Vera, Den Dover, Norbert Glante, András Gyürk, Fiona Hall, David Hammerstein, Mary Honeyball, Romana Jordan Cizelj, Werner Langen, Anne Laperrouze, Eluned Morgan, Angelika Niebler, Reino Paasilinna, Atanas Paparizov, Francisca Pleguezuelos Aguilar, Anni Podimata, Vladimír Remek, Andres Tarand, Catherine Trautmann, Claude Turmes, Nikolaos Vakalis

    Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

    Jean-Pierre Audy, Ivo Belet, Göran Färm, Eija-Riitta Korhola, Pierre Pribetich, Vittorio Prodi, Esko Seppänen, Silvia-Adriana Ţicău, Vladimir Urutchev, Lambert van Nistelrooij

    MNENJE Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (6.5.2008)

    za Odbor za kulturo in izobraževanje

    o koncentraciji in pluralizmu medijev v Evropski uniji
    2007/2253(INI))

    Pripravljavec mnenja: Luis Herrero-Tejedor

    POBUDE

    Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve poziva Odbor za kulturo in izobraževanje kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

    A.  ker je Evropski parlament večkrat izrazil željo, da bi Komisija oblikovala trden pravni okvir na področju medijev in v informacijski družbi kot celoti, da se zagotovi ustrezna raven zaščite pluralizma v državah članicah ter se gospodarskim subjektom omogoči, da izkoristijo priložnosti, ki jih ustvarja enotni trg,

    B.   ker je pluralizem medijev bistven del pravice do svobode izražanja in obveščanja, ki je vključena v člen 11 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

    C.  ker pojma pluralizma medijev ni mogoče omejiti na težavo koncentracije lastništva podjetij, ampak vključuje tudi vprašanja, ki zadevajo storitve javne radiodifuzije, politično moč, gospodarsko konkurenco, kulturno raznolikost, razvoj nove tehnologije, preglednost in delovne razmere novinarjev v Evropski uniji, kot je poudarila Komisija v svojem delovnem dokumentu,

    D.  ker razlike med nacionalnimi zakonodajami na področju koncentracije medijev negativno vplivajo na delovanje notranjega trga, na kar Evropski parlament opozarja od leta 1995, medtem ko je te posledice treba odpraviti z direktivo za uskladitev nacionalnih določb v smislu člena 95 Pogodbe o ES,

    E.   ker v praksi temeljno načelo svobodnega pošiljanja in sprejemanja informacij pogosto ovira vmešavanje javne oblasti,

    F.   ker morajo imeti storitve javne radiodifuzije na voljo potrebna sredstva in instrumente, ki jim zagotavljajo dejansko neodvisnost od političnega pritiska in tržnih sil,

    G.  ker storitve javne radiodifuzije zdaj nepremišljeno, brez cilja in na račun kakovosti vsebine svojega programa tekmujejo s komercialnimi postajami, da bi si zagotovile tržni delež, pri čemer cilj dejansko ni kakovost, ampak izpolnjevanje pričakovanj večine,

    H.  ker so storitve javne radiodifuzije predvsem odgovorne za izpolnjevanje zahtev večinske javnosti, zanemarjajo svoje resnično poslanstvo, se vključujejo na oglaševalski trg in se srečujejo z nelojalno konkurenco komercialnih televizij,

    1.   poziva Komisijo, naj si prizadeva za oblikovanje stalnega pravnega okvira, ki bi zagotovil visoko stopnjo zaščite pluralizma v vseh državah članicah;

    2.   poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo podporo objektivnemu okviru za izdajanje dovoljenj za oddajanje na področju kabelske in satelitske televizije ter na trgih analognega in digitalnega oddajanja na podlagi preglednih in pravičnih meril, da se oblikuje sistem pluralne konkurence in preprečijo zlorabe s strani podjetij, ki imajo monopolni ali prevladujoči položaj;

    3.   poziva Komisijo, naj upošteva vprašanja, ki izhajajo iz neetične uporabe in komercialne zlorabe vsebine, ki jo pripravi uporabnik;

    4.   obžaluje, da se je nova direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah omejila na uvedbo obveznosti za države članice, da zagotavljajo neodvisnost nacionalnih regulativnih organov, vendar ni dodatno opredelila njihove vloge;

    5.   opozarja države članice, da si morajo pri odločitvah nacionalnih regulativnih organov prizadevati za ravnovesje med njihovimi dolžnostmi in svobodo izražanja, katere varstvo je ne nazadnje odgovornost sodišč;

    6.   opominja Komisijo, da je bila že večkrat pozvana, naj pripravi direktivo, katere cilj bi bil zagotoviti pluralizem, spodbujati in ohranjati kulturno raznolikost, kot je opredeljena v konvenciji Unesca o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov, podpisani v Parizu 20. oktobra 2005, ter tudi zaščititi dostop vseh medijskih podjetij do tehničnih elementov, ki jim omogočajo stik z vsemi državljani;

    7.   poziva države članice, naj podprejo visokokakovostne storitve javne radiodifuzije, ki bi lahko dejansko nadomestile programsko shemo komercialnih postaj in tudi brez tekmovanja za pridobivanje tržnih deležev in prihodkov iz oglaševanja dosegle večjo razpoznavnost v evropskem prostoru kot temelj za ohranjanje pluralizma medijev, demokratičnega dialoga in zagotavljanja dostopa vseh državljanov do visokokakovostnih vsebin;

    8.   poziva Komisijo in države članice, naj podprejo večje sodelovanje med evropskimi regulativnimi organi ter okrepijo uradne in neuradne razprave in izmenjave mnenj med regulativnimi organi na področju radiofuzije;

    9.   priporoča, da javne medijske hiše v državah članicah, kadar je to primerno, odražajo večkulturno naravo regij;

    IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

    Datum sprejetja

    6.5.2008

     

     

     

    Izid končnega glasovanja

    +:

    –:

    0:

    34

    1

    0

    Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

    Alexander Alvaro, Philip Bradbourn, Mihael Brejc, Kathalijne Maria Buitenweg, Michael Cashman, Giusto Catania, Jean-Marie Cavada, Elly de Groen-Kouwenhoven, Panayiotis Demetriou, Gérard Deprez, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Armando França, Urszula Gacek, Kinga Gál, Roland Gewalt, Jeanine Hennis-Plasschaert, Lívia Járóka, Ewa Klamt, Magda Kósáné Kovács, Stavros Lambrinidis, Henrik Lax, Claude Moraes, Martine Roure, Inger Segelström, Vladimir Urutchev, Ioannis Varvitsiotis, Manfred Weber, Tatjana Ždanoka

    Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

    Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

    Jas Gawronski

    IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

    Datum sprejetja

    3.6.2008

     

     

     

    Izid končnega glasovanja

    +:

    –:

    0:

    33

    1

    0

    Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

    Maria Badia i Cutchet, Katerina Batzeli, Ivo Belet, Guy Bono, Nicodim Bulzesc, Marielle De Sarnez, Věra Flasarová, Milan Gaľa, Claire Gibault, Lissy Gröner, Luis Herrero-Tejedor, Ruth Hieronymi, Mikel Irujo Amezaga, Ramona Nicole Mănescu, Manolis Mavrommatis, Marianne Mikko, Ljudmila Novak, Doris Pack, Zdzisław Zbigniew Podkański, Christa Prets, Pál Schmitt, Hannu Takkula, Helga Trüpel, Thomas Wise

    Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

    Rolf Berend, Victor Boştinaru, Jean-Marie Cavada, Den Dover, Ignasi Guardans Cambó, Mario Mauro, Elisabeth Morin, Nina Škottová, Ewa Tomaszewska

    Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

    Carlo Fatuzzo