Postopek : 2008/2007(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A6-0308/2008

Predložena besedila :

A6-0308/2008

Razprave :

PV 03/09/2008 - 19
CRE 03/09/2008 - 19

Glasovanja :

PV 04/09/2008 - 7.7
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2008)0408

POROČILO     
PDF 162kWORD 130k
14.7.2008
PE 404.591v02-00 A6-0308/2008

o politiki evropskih pristanišč

(2008/2007(INI))

Odbor za promet in turizem

Poročevalec: Josu Ortuondo Larrea

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za regionalni razvoj
 IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o politiki evropskih pristanišč

(2008/2007(INI))

Evropski parlament,

–    ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Sporočilo o politiki evropskih pristanišč“ (KOM(2007)0616),

–    ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Prihodnji pomorski politiki Unije naproti: evropska vizija za oceane in morja“ (KOM(2006)0275),

–    ob upoštevanju svoje resolucije z 12. julija 2007 o prihodnji pomorski politiki Unije: evropska vizija za oceane in morja(1),

–    ob upoštevanju svoje resolucije z 11. marca 2008 o evropski trajnostni prometni politiki ob upoštevanju evropskih energetskih in okoljskih politik(2),

–    ob upoštevanju Direktive Sveta 79/409/EGS z 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic(3),

–    ob upoštevanju Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst(4),

–    ob upoštevanju Direktive Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlaganju odpadkov na odlagališčih(5),

–    ob upoštevanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike(6),

    ob upoštevanju člena 299(2) Pogodbe o ES,

–    ob upoštevanju člena 45 svojega poslovnika,

–    ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem ter mnenja Odbora za regionalni razvoj (A6-0308/2008),

A.  ker je o vprašanju dostopa do trga pristaniških storitev Parlament že razpravljal in je zaradi tega Komisija sprožila obsežno posvetovanje z zainteresiranimi stranmi,

B.   ker prej omenjeno sporočilo Komisije o politiki evropskih pristanišč ne prinaša novih ukrepov o dostopu do trga pristaniških storitev,

C. ker je zaradi mednarodne razsežnosti tega sektorja primerna takšna evropska politika na ravni Skupnosti, ki izkorišča primerjalne geopolitične prednosti pristanišč,

D.  ker pristanišča niso pomembna le za pomorski, rečni in kombinirani promet v Evropi, pač pa so tudi gospodarske osi, viri delovnih mest in dejavnik integracije prebivalstva,

E.    ker mora politika evropskih pristanišč zaradi ciljev povečanja konkurenčnosti pomorskega prometa in zagotavljanja visokokakovostnih sodobnih storitev spodbujati naslednja štiri načela: varnost − hitre storitve − nizki stroški − spoštovanje okolja,

F.   ker je treba upoštevati številne prihodnje izzive, ki stojijo pred evropskimi pristanišči, zlasti na področju okolja, globalizacije, trajnostnega razvoja, zaposlovanja in socialnih razmer, še posebej v zvezi z varnostjo in vseživljenjskim učenjem, financami, dostopom do trga in upravljanjem, pa tudi s protikonkurenčnimi in diskriminacijskimi ukrepi, ki jih države, ki niso članice EU, izvajajo na pomembnih geografskih trgih,

G.  ker je zaradi omejenih prostorskih možnosti za razvoj pristanišč v Evropi, pa tudi redkih in krhkih naravnih habitatov za zakonodajalca še bolj pomembno, da najde ravnotežje in jasno pravno sliko glede njegovih okoljskih, gospodarskih in socialnih obveznosti,

H.  ker je evropski pristaniški sektor zelo raznolik in ker se za prihodnja leta napoveduje velika rast,

I.    ker bo imela razširitev Panamskega prekopa učinek, ki bo verjetno še povečal sedanji trend vse večjih plovil,

J.    ker sta sodobna infrastruktura in učinkovita povezava z zaledjem in otoki pomembni za pristanišča,

1. pozitivno sprejema omenjeno sporočilo Komisije o politiki evropskih pristanišč;

2. izraža čestitke Komisiji za metodo priprave sporočila, zlasti za obsežno posvetovanje, ki ga je izvedla med pripravami;

3.   odobrava usmeritev Komisije k ukrepom mehkega prava, kot je izdajanje smernic in odstranjevanje upravnih;

4.   opozarja na temeljni pomen pristanišč v Evropski uniji z gospodarskega, trgovinskega, družbenega, okoljskega in strateškega vidika;

5.   verjame, da je vloga Komisije pomembna pri zagotovitvi sposobnosti evropskih pristanišč, da izkoristijo ves svoj potencial;

6.   odobrava namen Komisije, da izda smernice o uporabi okoljske zakonodaje Skupnosti za razvoj pristanišč in njihove infrastrukture, pri čemer je glavni namen zaščita morskega okolja in območij, ki obdajajo pristanišča; poziva Komisijo, da izda te smernice pred koncem leta 2008;

7.   meni, da pristanišča in narava lahko trajno sobivajo, ker uničevanje narave pogosto povzroči gospodarsko škodo drugim sektorjem, na primer turizmu, kmetijstvu in ribištvu, zato poziva komisarja za promet, naj dejavno sodeluje s komisarjem za okolje pri pripravi in uresničevanju evropske zakonodaje in smernic za pristanišča in okolje;

8.   meni, da mora biti namen smernic obravnava pravne negotovosti, ki so posledica nekaterih direktiv s področja okolja, s tem pa resnična obravnava okoljske politike, ki bo upoštevala specifični položaj pristanišč v Uniji;

9.   poudarja, da morajo pristaniški in lokalni organi v skladu z direktivo 2000/60/ES sodelovati pri pripravi načrtov za upravljanje kakovosti vode v porečjih in morskih pristaniščih;

10. poudarja, da se morajo regionalni organi pridružiti naporom za zmanjšanje emisij CO2 iz plovil in drugih kopenskih in zračnih prevoznih sredstev ter pripraviti načrte za upravljanje kakovosti zraka v skladu s konvencijo Marpol in direktivo 96/62/ES Sveta z dne 27. septembra 1996 o ocenjevanju in upravljanju kakovosti zunanjega zraka(7);

11. poudarja potrebo po razvoju celostne evropske politike, ki bo z vzpostavitvijo medinstitucionalnih in medsektorskih partnerstev ter partnerstev med več ozemlji ter ob upoštevanju socialnih, okoljskih, gospodarskih in varnostnih vidikov na vseh ozemeljskih ravneh okrepila regionalno konkurenčnost in ozemeljsko kohezijo na celotnem ozemlju;

12. ugotavlja, da Komisijo zelo zaposluje porazdelitev prometnih tokov v Evropi, ter opozarja tudi na raznolikost pristaniškega sektorja in na razmah malih in srednje velikih pristanišč v Evropi; meni, da bi morala Komisija upoštevati večje spremembe, ki so napovedane v mednarodnem pomorskem prometu zaradi tehnološkega in gospodarskega razvoja, razširitve Panamskega prekopa in večjih in bolj zmogljivih plovil, ki bodo brez dvoma pomembno učinkovali na ta sektor;

13. opozarja na ozemeljsko razsežnost razvoja evropskih pristanišč, zlasti na potrebo po čezmejnem sodelovanju in usklajevanju med obmejnimi pristaniškimi regijami; poudarja pomen evropske sosedske politike ter regionalne strategije za Sredozemsko, Baltsko in Črno morje; pozdravlja predlog Komisije, da se pripravi seznam ozkih grl med pristanišči Evropske unije in pristanišči držav, ki mejijo na Unijo;

14. poziva Komisijo, da sistematično spremlja razvoj novih tehnologij in metod upravljanja, ki se mednarodno uporabljajo v pristaniških in ladijskih storitvah, tovornih in potniških terminalih ter terminalih za kopenski prevoz z namenom, da se spodbuja politike in pobude za razvoj pristanišč Skupnosti in poveča njihova učinkovitosti in produktivnosti v korist njih in uporabnikov;

15. meni, da so potrebne tehnološke spremembe, da se bodo lahko srednje velika pristanišča spopadla z izzivom večjega obsega prometa, a te tehnološke spremembe bodo imele velike finančne posledice za okoliške regije; meni, da morajo te imeti možnost uporabe sredstev iz evropskih strukturnih skladov za ta namen, zlasti za financiranje nakupa napredne tehnološke opreme, ustvarjanje delovnih mest na inovativnih področjih in sanacijo urbanih območij, ki so se razbremenila zaradi preselitve pristaniških dejavnosti v okolico mest;

16. meni, da je pravna varnost pravnega okvira Skupnosti na področju pomorstva, ki izhaja iz mednarodnega pravnega okvira, odvisna od hitre odobritve morskega paketa Erika III;

17. poziva Komisijo in države članice, da spodbujajo sodelovanje med evropskimi pristanišči; v zvezi s tem poudarja, da so pristanišča zelo pomembna za regionalna gospodarstva njihovega zaledja; meni, da je usklajen razvoj pristanišč ključni element celostne pomorske politike Unije;

18. poudarja družbeno in kulturno vlogo pristanišč za prebivalstvo iz zaledja in meni, da je treba izboljšati ozaveščanje javnosti o pomembnosti pristanišč kot sredstva za razvoj;

19. meni, da pomorskega in rečnega prometa ne smemo obravnavati ločeno od kopenskega in zračnega prometa in da je povezava z zaledjem zelo pomembna za komercialno uspešnost pristanišč ter da je zaradi tega nujno vzpostaviti medsebojno povezovanje med pristanišči, kopenskimi logističnimi platformami in „suhimi pristanišči“; zato meni, da je somodalno sodelovanje pristanišč potrebno v povezavi tako s vseevropskimi prometnimi omrežji (TEN-T) kot s prihodnjimi zelenimi koridorji Skupnosti, da se zagotovi boljši izkoristek prevoznih zmogljivosti na področju kabotaže in rečnega prevoza, pa tudi glede povezav s prevozom po kopnem in zraku, ter dosledno in resno prevozno politiko;

20. zato podpira namen Komisije, da bo ob vmesnem pregledu vseevropskega prometnega omrežja leta 2010(8) ocenila stanje in potrebe povezav pristanišč z zaledjem ter njihov vpliv na uravnoteženo mrežo prometnih tokov;

21. meni, da mora biti med cilji vmesnega pregleda vseevropskega prometnega omrežja leta 2010 tudi ta, da se pomorski in rečni prevoz poveže s kopenskim prevozom preko evropskih pristanišč;

22. poziva ustrezne regionalne organe, naj izvajajo prometno politiko, ki bo uporabljala več načinov prevoza, ter s tem zagotovijo, da se bo več prevoza usmerilo na železnico in notranje plovne poti, ne le na avtoceste; nadalje poziva, naj pristaniška območja učinkovito povežejo z vseevropskimi prometnimi omrežji in pristaniščem omogočijo boljšo povezavo z njihovim zaledjem, zlasti z uporabo železnice in notranjih plovnih poti;

23. ugotavlja, da evropska pristanišča tekmujejo s pristanišči tretjih držav, za katera pogosto ne veljajo ista pravila, in se soočajo z diskriminacijskimi gospodarskimi politikami, ki jih izvajajo sosednje države EU, na primer z diskriminacijskimi tarifnimi politikami;

24. poziva Komisijo, da ponovno preuči vprašanja varnosti pristanišč in upošteva naraščajoče stroške z vidika konkurenčnosti evropskih pristanišč;

25. odobrava namero Komisije, da pripravi seznam težav, s katerimi se na tem področju srečujejo evropska pristanišča, in Komisijo poziva, naj pretehta možnost priprave registra teh težav, da bi se lahko specifično odzvali na tiste, ki jih povzroča konkurenca neevropskih pristanišč ter protikonkurenčni in diskriminacijski ukrepi, ki so jih sprejele sosednje države EU;

26. poudarja, da je potrebno razviti sodelovanje s tretjimi državami za pripravo in predložitev programov za razvoj, usklajevanje in prenos znanja ter izkušenj med sosednjimi pristanišči;

27. meni, da bi morala Komisija proučiti možnost priprave programa Skupnosti za obnovo tovornih plovil, zlasti tistih, ki so namenjena kabotaži in rečnemu prometu;

28. meni, da so nove tehnologije, zlasti informacijske tehnologije ključni element, ki bi evropskim pristaniščem – ta so že tako pod pritiskom zaradi konkurence pristanišč tretjih držav, v primeru nekaterih pa tudi zaradi pomanjkanja prostora za njihov razvoj – lahko pomagal pri povečanju njihove učinkovitosti in donosnosti;

29. poziva Komisijo in države članice, da prek primernih organov pospešijo izvajanje daljinsko vodenih pilotažnih sistemov in s tem zagotovijo povečanje učinkovitosti in varnosti pri upravljanju prometa v pristaniščih kot tudi v sidriščih;

30. poziva Komisijo, naj preko okvirnih programov Unije še naprej podpira raziskave in inovacije v sektorju, Komisijo in države članice pa poziva še, naj podprejo raziskave s področja varnosti za čim večje zmanjšanje števila nesreč, logistike za boljšo izrabo prostora v pristaniščih in okolja za – med drugim – zmanjšanje emisij CO2 in manjše onesnaževanje z odpadki;

31. poziva komisijo in države članice, da pri Mednarodni pomorski organizaciji podprejo predlog za zamenjavo sedanjega goriva z dizelskim do leta 2020 in možnost vključitve pomorskega sektorja v sistem za trgovanje z emisijami;

32. poziva Komisijo in države članice, da dejavno podpirajo stalno izboljševanje flote za iskanje in reševanje (SAR) in druge funkcionalnosti iskanja in reševanja (SAR) v pristaniščih v skladu s konvencijama o varnosti človeškega življenja na morju (SOLAS) in o iskanju in reševanju (SAR) ter da dodatno izboljšajo sodelovanje med koordinacijskimi centri za reševanje na morju;

33. meni, da je treba programa „Čista ladja“ in „Čisto pristanišče“ še naprej razvijati;

34. poziva Komisijo, naj pretehta možne ukrepe v spodbudo ladjarskim družbam, da bi zmanjšale število praznih kontejnerjev na ladjah in polno izrabile te zmogljivosti ter podpirale (na primer z raziskovalnimi programi) pobude, ki imajo ta cilj, ob upoštevanju dejanskih in posebnih potreb strank kot tudi zmanjšanje učinka na okolje;

35. zelo pozitivno sprejema namero Komisije, da pripravi zakonodajni predlog o ustanovitvi evropskega prostora za pomorski promet brez ovir, in meni, da mora biti predlog zastavljen tako, da bo omogočal pravično konkurenco med pomorskim in kopenskim prometom v Uniji;

36. zato priporoča, da se s strani Skupnosti carinjeno blago oprosti carinske kontrole v prevozih po morju na kratkih razdaljah v Skupnosti; priporoča tudi, da se v mejah možnega oblikujejo ločena pristaniška območja za promet znotraj Skupnosti in mednarodni promet, da se notranji promet poenostavi ter se standardizirajo in identificirajo posebni zabojniki;

37. poziva Komisijo, da pregleda in izboljša politike za razvoj in spodbudo prevozov po morju na kratke razdalje;

38. poziva Komisijo, naj preuči možnost enotnega prevoznega dokumenta za zabojnike v Skupnosti, da bi s tem poenostavili upravne postopke;

39. poziva Komisijo, naj pripravi študijo o sredstvih, ki jih javne oblasti zagotavljajo evropskim trgovskim pristaniščem, da bi lahko identificirali možno izkrivljanje konkurence in da bi razjasnili v smernicah državne pomoči, katere vrste pomoči pristaniškim organom bi bilo treba obravnavati kot državno pomoč; meni, da morebitna vlaganja javnih organov v razvoj pristanišč ne bi smela šteti za državno pomoč, kadar so neposredno namenjena izboljšanju okolja ali odpravi prezasedenosti cest in manjši uporabi cest za tovorni promet, zlasti kadar obstaja prepričanje, da je bistvenega pomena zagotavljati gospodarsko, družbeno in ozemeljsko kohezijo (npr. na otokih), razen v primerih, ko bi imel od vlaganj korist le en uporabnik ali prevoznik;

40. poziva Komisijo, naj v letu 2008 objavi smernice za državno pomoč pristaniščem, in verjame, da bi morale te smernice pokrivati območje pristanišča kot takšno ter razlikovati med infrastrukturo za dostop in obrambo, infrastrukturo povezano s projekti in nadgradnjo, medtem ko ne bi smele razlikovati med različnimi kategorijami pristanišč;

41. se strinja z razširitvijo zahtev po preglednosti, ki jih predpisuje Direktiva Komisije 2006/111/ES z dne 16. novembra 2006 o preglednosti finančnih odnosov med državami članicami in javnimi podjetji ter o finančni preglednosti znotraj določenih podjetij(9), vendar Komisijo poziva, naj raje razmisli o določitvi najnižjega zneska letnih prihodkov in ne o absolutni obveznosti;

42. je seznanjen z analizo Komisije glede pristaniških koncesij in Komisijo poziva, naj upošteva, da je zelo pomembno, da so pristaniške oblasti pri tem fleksibilne, zlasti kar zadeva podaljšanje koncesij, ki so vezane na velike naložbe; vseeno ocenjuje, da se fleksibilnosti ne sme uporabiti za onemogočanje konkurence v pristaniščih;

43. meni, da je nadvse pomembno ohraniti ravnotežje med svobodo zagotavljanja storitev in specifičnimi zahtevami pristanišč, čeprav poudarja potrebo po sodelovanju med javnim in privatnim sektorjem zaradi njihove posodobitve;

44. se zavzema za izvajanje programov evropskega ozemeljskega sodelovanja v okviru kohezijske politike ter programov sodelovanja v okviru sosedske politike in politike širitve EU, vendar vseeno spodbuja Komisijo, države članice in ustrezne regionalne organe, da v čim večjem obsegu izvedejo čezmejno strategijo za uporabo obstoječih zmogljivosti v okviru sofinanciranja pristaniške infrastrukture;

45. odločno podpira vlogo nepridobitnih pristanišč v lasti lokalnih družb in poziva lokalne, regionalne, nacionalne in evropske organe, da jih zaščitijo pred propadom, saj njihova koristnost za okoliške skupnosti na družbenem, rekreacijskem in turističnem področju krepko presega njihov prvotni gospodarski pomen;

46. želi prav posebej opozoriti, da je treba v vse razprave o Evropi in njeni pomorski politiki nujno vključiti plovila za rekreacijo, ki igrajo zelo pomembno vlogo pri lokalnem gospodarskem razvoju, saj marine niso le izložbeno okno za zaledje in pomemben turistični dejavnik pri promociji pristanišča in njegove okolice, ampak tudi pomemben vir oskrbe lokalnih podjetij;

47. pozitivno sprejema poudarek na sektorskem dialogu; spodbuja ustanovitev odbora za socialni dialog in ocenjuje, da bi odbor moral obravnavati zadeve v zvezi s pristanišči, vključno s pravicami delavcev, koncesijami in konvencijo št. 152 Mednarodne organizacije dela iz leta 1979 o varnosti in zdravju pri delu (delo v pristaniščih);

48. poudarja pomen varovanja in zagotavljanja najvišje možne stopnje usposabljanja za pristaniške delavce; podpira namero Komisije, da pristaniškim delavcem zagotovi medsebojno priznano osnovno kvalifikacijo in s tem podpre prožnost v sektorju; kot prvi korak k temu je treba narediti primerjavo med različnimi obstoječimi sistemi poklicnega usposabljanja za pristaniške delavce; vendar meni, da ta osnovna kvalifikacija ne sme znižati povprečne ravni kvalifikacij pristaniških delavcev v državi članici;

49. predlaga, da se tema poklicnih kvalifikacij in vseživljenjskega usposabljanja obravnava skupaj s socialnimi partnerji v okviru odbora za sektorski socialni dialog;

50. spodbuja Komisijo, naj podpre izmenjavo dobrih praks v pristaniškem sektorju nasploh in zlasti kar zadeva inovacije in usposabljanje delavcev, da izboljša kakovost storitev, konkurenčnost in privabi investicije;

51. pozdravlja razglasitev 20. maja za evropski dan pomorstva in še zlasti podpira uvedbo dneva odprtih vrat, ki bi javnosti lahko pomagal bolje razumeti dejavnost in pomen pristaniškega sektorja;

52. poziva Komisijo, da v skladu z resolucijo Parlamenta z dne 8. maja 2008 o čezatlantskem ekonomskem svetu(10) nadaljuje svoja prizadevanja za zagotovitev spremembe uredbe ZDA o stoodstotnem pregledu tovora, namenjenega v ZDA, ter s tem zagotovi sodelovanje, ki bi temeljilo na vzajemnem priznavanju „pooblaščenih gospodarskih subjektov“ in varnostnih standardov, sprejetih v okviru Svetovne carinske organizacije (C-TPAT in SAFE); poziva Komisijo, da oceni možne stroške ukrepov v zvezi s stoodstotnim pregledom pomorskih tovornih kontejnerjev, ki so namenjeni v ZDA, za posel in gospodarstvo EU kot tudi možen vpliv na carinske postopke;

53. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1)

Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0343.

(2)

Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0087.

(3)

UL L 103, 25.4.1979, str. 1.

(4)

UL L 206, 22.7.1992, str. 7.

(5)

UL L 182, 16.7.1999, str. 1.

(6)

UL L 327, 22.12.2000, str. 1.

(7)

UL L 296, 21.11.1996, str. 55.

(8)

Gl. člen 19 Uredbe (ES) št. 680/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2007 o določitvi splošnih pravil za dodelitev finančne pomoči Skupnosti na področju vseevropskih prometnih in energetskih omrežij (UL L 162, 22.6.2007, str. 1).

(9)

UL L 318, 17.11.2006, str. 17.

(10)

Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0192.


OBRAZLOŽITEV

Ozadje

Sporočilo je rezultat obsežnega posvetovanja, ki ga je Komisija opravila na temo politike evropskih pristanišč. Posvetovanje je bilo izvedeno, ker dve direktivi s tega področja nista prinesli sadov. Sporočilo tvori del agende Evropske unije za prevoz blaga, v kateri so tudi sporočila o akcijskem načrtu s področja logistike, železniškemu omrežju, namenjenemu predvsem tovornemu prometu, in o pomorskih avtocestah.

Kako pomembna so pristanišča v Evropi, so pokazale intenzivne razprave okrog dveh direktiv, ki ju je Evropski parlament nedavno zavrnil. Njihov pomen je povezan ne le z gospodarskimi dejavniki, pač pa tudi z vlogo, ki jo imajo pristanišča v družbi. Obsežno posvetovanje, ki ga je Komisija vodila za pripravo tega sporočila, kaže na novi pristop in na njeno zanimanje za sektor.

Sektor pristanišč je v polnem razmahu. Ladijski promet je ključnega pomena za evropsko in svetovno trgovino, hkrati pa je to sektor, ki sta ga še posebej prizadeli globalizacija in mednarodna razsežnost, ki jo ta nosi s seboj. Nekatere koncesije v evropskih pristaniščih namreč upravljajo družbe in celo pristaniški organi iz tretjih držav. Podobno upravljajo oblasti ali družbe iz tretjih držav nekatera evropska pristanišča.

Sporočilo Komisije

Sporočilo sestavlja šest glavnih delov. Prvi del obravnava učinkovitost pristanišč in povezave z zaledjem. Ob naraščanju svetovne trgovine in pomanjkanju prostora okrog večjega dela sedanjih evropskih pristanišč je najboljša rešitev povečanje njihove učinkovitosti. Povezava z zaledjem je za pristanišče življenjskega pomena. Pri pripravi tega poročila je imel poročevalec priliko obiskati pristanišče v Antwerpnu, ob katerem je dobil potrditev za velik pomen kopenskih povezav. Komisija namerava vprašanje učinkovitosti prepustiti oblastem držav članic in zakonom trga. Vprašanje namerava obravnavati v okviru vmesnega pregleda vseevropskega prometnega omrežja leta 2010.

Drugi del sporočila obravnava možnosti povečanja pristaniških zmogljivosti ob upoštevanju okolja. Komisija opozarja, da lega evropskih pristanišč ni vedno optimalna za njihov razvoj, ki pa je za pomorski sektor življenjsko pomemben. Komisija priznava, da so nekatere strani izrazile mnenje, da zakonodajo s tega področja zaznamuje pravna negotovost, kar zlasti velja za direktivi o pticah in habitatih. Kot odgovor na to namerava izdati smernice o uporabi okoljske zakonodaje Skupnosti na tem področju.

Ravnanje odpadkov na ravni Skupnosti ureja direktiva 2000/59/ES o pristaniških zmogljivostih. Po mnenju Komisije je izvajanje te direktive še neizpolnjen cilj. Komisija bo sprožila posvetovanje z zainteresiranimi akterji in bo podala predlog za izboljšanje obstoječih mehanizmov iz direktive. Prispevala bo tudi k delu Mednarodne pomorske organizacije v zvezi z ukrepi za zmanjšanje škodljivih emisij v pristaniščih.

V delu sporočila, ki se ukvarja s posodabljanjem. Komisija piše o boljših povezavah med plovilom in obalo, ki naj bi jih prinesli novi tehnološki sistemi, kot so SafeSeaNet, AIS (sistem za samodejno prepoznavanje) in LRIT (sistem prepoznavanja in sledenja dolgega dosega). V svojem samoiniciativnem sporočilu o prevozu po morju na kratkih razdaljah (2004/2161(INI) je Evropski parlament priporočil zmanjšanje upravnih formalnosti, zaradi katerega naj ne bi trpeli varnost in carinska kontrola.

Tudi Komisija želi omejiti upravne zahteve in poenostaviti postopke za kratki ladijski prevoz. Sedaj v Evropski uniji velja, da se za ladijski prevoz med državami članicami Unije uporablja carinski nadzor, ker so evropska pristanišča na zunanjih mejah Unije. Ladijski prevoz je torej v slabšem položaju kot drugi prevozni načini za katera ne veljajo isti pogoji znotraj Unije. Komisija za oktober 2008 napoveduje predstavitev zakonodajnega predloga o ustanovitvi skupnega evropskega pomorskega prostora brez ovir. Z zakonodajnim predlogom naj bi poenostavili upravne postopke in – kjer bo to mogoče – od teh postopkov oprostili ladje, ki prevažajo s strani Skupnosti carinjeno blago. Komisija je že predlagala ustanovitev brezpapirnega okolja za carino in trgovino, pa tudi enega okenca za predložitev podatkov.

Komisija želi tudi izboljšati upravno obravnavo ladje. V letu 2009 namerava izdati programski dokument o uvajanju „e-pomorskih storitvah“. Upa, da bo tehnološki napredek v informacijskem in komunikacijskem sektorju izboljšal učinkovitost evropskih pristanišč. Komisija bo leta 2009 natančno opredelila vrsto splošnih evropskih kazalcev za različne vrste prevoza. Kazalci bodo v praksi služili temu, da se spodbudi analiza kakovosti storitev in izmeri učinek, ki ga ima ta vrsta prometa na okolje.

Četrti del sporočila je namenjen pristaniškim dejavnostim v Evropi in pravilom v zvezi z njimi. V nasprotju s sedanjim položajem je treba v Evropi vzpostaviti enakovredne pogoje. Seveda je pri tem treba opozoriti na razlike, ki zaznamujejo evropska pristanišča, pa tudi na precejšne razlike v strukturi uprav pristanišč posameznih držav članic. Komisija bo na to temo prav tako oktobra 2008 sprejela smernice o državni pomoči pristaniščem.

V delu, posvečenem vlogi pristaniških oblasti, Komisija opiše razlike v sektorju. Razloži, da evropska pristanišča vodijo bodisi izključno zasebni subjekti bodisi javni subjekti ali podjetja. Kljub temu pa ne namerava poseči in usklajevati različne prakse, ki se jih po pristaniščih poslužujejo pri upravljanju s tovorom in tehnično-navtičnih storitvah. Opozarja zgolj na določbe iz pogodbe ter pravila o konkurenci in notranjem trgu, ki veljajo za naloge splošnega gospodarskega pomena, in na pravila o notranjem trgu, zlasti na pravila o svobodi ustanavljanja in svobodi zagotavljanja storitev.

Da bi se povečala preglednost v sektorju pristanišč, Komisija namerava na vsa trgovska pristanišča brez izjeme razširiti določbe direktive o preglednosti (2006/111/ES). Sedaj se direktiva uporablja samo za pristanišča, katerih letni dohodek je večji od 40 milijonov EUR.

Pri pristaniških koncesijah Komisija poudarja, da zanje veljajo pravila in načela pogodbe. Ob tem omenja sodno prakso Sodišča Evropskih skupnosti, po kateri se koncesija podeli z obvezno zahtevo po preglednosti in konkurenčnosti in se preveri, če so bili postopki oddaje nepristranski/nevtralni. Zaradi konkurence je trajanje koncesij treba določiti tako, da ne omejuje odprte konkurence. Kljub temu je koncesionarju treba omogočiti, da amortizira svoje tveganje in ima primeren donos. Pomembno je vprašanje podaljšanja koncesij. To ustreza potrebi po konkurenčnosti, a povsem naravno je, da bodo pristaniške oblasti zaključeno koncesijo želele podaljšati s poenostavljenim upravnim postopkom.

Poleg tega Komisija želi pomagati razširjati najboljše prakse glede preglednosti pristaniških pristojbin in pripraviti seznam težav, s katerimi se evropska pristanišča srečujejo zaradi pristanišč tretjih držav. Že prej smo omenili, da za pristanišča sosednjih držav pogosto ne veljajo ista pravila in zahteve kot za evropska pristanišča, kar lahko pomeni njihovo prednost pred evropskimi pristanišči.

Peti del obravnava odnose med pristanišči in mesti. Komisija predlaga uvedbo dneva evropskega pomorstva, pa tudi dan odprtih vrat evropskih pristanišč, da bi javnost povabili k odkrivanju pristanišč in ji tako omogočili, da bolje spozna vlogo, ki jo imajo v družbi. Preverila bo vire financiranja za boljše povezovanje pristanišč z mesti, katerih del so. Namerava še opraviti oceno učinka sedanjih varnostnih ukrepov, da bi bili čim bolj združljivi z dostopnostjo pristaniških območij.

Zadnji del sporočila Komisija nameni delu v pristaniščih. Spodbuditi namerava ustanovitev evropskega odbora za sektorski socialni dialog v pristaniščih. Pripraviti namerava tudi medsebojno priznan okvir o usposabljanju pristaniških delavcev. Glede varnosti in zdravja pri delu Komisija opozarja na veljavna pravila in že objavljana druga sporočila na to temo. Pozorno bo spremljala upoštevanju obstoječih pravil in statistične podatke v zvezi z nesrečami, ki jih zbira Eurostat.

Mnenje poročevalca – Ključne točke

Poročevalec pozitivno sprejema sporočilo Komisije. Predlog resolucije Evropskega parlamenta zlasti opozarja na pomen pristanišč v Evropi in na njihovo različnosti.

Ob napovedani izdaji smernic o uporabi okoljske zakonodaje Skupnosti za pristanišča poročevalec opozarja na velik pomen skupne okoljske perspektive in pristopa k razvoju pristanišč. Ko se kot zakonodajalec lotevamo okoljske politike, moramo nujno upoštevati specifično naravo pristanišč.

Povezave z zaledjem so velikega pomena za pristanišča in njihov razvoj. Pristanišče z ugodno lego ne bo moglo razviti svojega potenciala, če ne bo imelo dobrih povezav. Poleg tega mora biti ladijski promet deležen iste obravnave kot drugi načini prevoza, zato poročevalec Komisijo poziva, naj s predlogom o skupnem evropskem pomorskem prostoru brez ovir vzpostavi enake pogoje za vsa pristanišča. Kratki ladijski promet v Evropi ne sme biti v slabšem položaju, zato v Evropi ne bi smel veljati carinski nadzor za carinjeno blago s strani Skupnosti.

Poročilo opozarja na pomembno vlogo novih tehnologij v sektorju. Z novimi tehnologijami bi se pristanišča lahko zoperstavila pritiskom zaradi konkurence tretjih držav in pomanjkanju prostora za njihov razvoj, s čimer bi se povečala njihova učinkovitost in donosnost. Konkurenca pristanišč tretjih držav je zelo zaskrbljujoča, saj za ta pristanišča ne veljajo iste obveznosti in pravila, zato so zaradi bolj permisivne zakonodaje glede državne pomoči ali okolja v boljšem položaju.


MNENJE Odbora za regionalni razvoj (16.4.2008)

za Odbor za promet in turizem

o politiki evropskih pristanišč

(2008/2007(INI))

Pripravljavec mnenja: Pierre Pribetich

POBUDE

Odbor za regionalni razvoj poziva Odbor za promet in turizem kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.   podpira pripravljenost Evropske komisije, da sodeluje z evropskimi pristanišči pri njihovem prizadevanju za posodobitev ob spoštovanju okolja, pri čemer je treba dati prednost spodbudam v obliki smernic, namesto da se poskuša doseči uskladitev predpisov, ki je težko izvedljiva zaradi zelo različnih praks evropskih pristanišč; upa, da se bo s takimi smernicami dosegla večja pravna varnost pristanišč, da bodo lahko izvedla potrebne naložbe za obvladovanje pričakovane rasti pomorskega prometa; zato poziva Komisijo in države članice, da spodbujajo sodelovanje med evropskimi pristanišči; v zvezi s tem poudarja, da so pristanišča zelo pomembna za regionalna gospodarstva njihovega zaledja; ob tem poudarja, da je usklajen razvoj pristanišč ključni element celostne pomorske politike Unije;

2.   poudarja potrebo po razvoju celostne evropske politike, ki bo z vzpostavitvijo medinstitucionalnih in medsektorskih partnerstev ter partnerstev med več ozemlji ter ob upoštevanju socialnih, okoljskih, gospodarskih in varnostnih vidikov okrepila regionalno konkurenčnost in ozemeljsko kohezijo na celotnem ozemlju;

3.   vztraja, da mora Komisija podpreti zainteresirane strani in mesta pri strukturiranem dialogu za izboljšanje podobe pristanišč ter doseganje njihovega boljšega vključevanja v mesta in urbano življenje; pri tem je treba dejansko zagotoviti trajnost pristaniških dejavnosti; opozarja tudi, da je prepletanje življenjskega in delovnega okolja koristno za trajnost (zmanjšanje prometa) in kakovost življenja v mestih in okoliških regij;

4.   opozarja na ozemeljsko razsežnost razvoja evropskih pristanišč ter zlasti na potrebo po čezmejnem sodelovanju in usklajevanju med obmejnimi pristaniškimi regijami; poudarja pomembnost evropske sosedske politike ter regionalne strategije za Sredozemsko, Baltsko in Črno morje; pozdravlja predlog Komisije, da se pripravi seznam ozkih grl med pristanišči Evropske unije in pristanišči držav, ki mejijo na Unijo;

5.   opozarja, da so glavna pristanišča Unije v splošnem dobro opremljena in učinkovita, da pa ostajajo precejšnje razlike med pristanišči novih in starih držav članic, kar zadeva opremo in tehnologijo;

6.   meni, da so potrebne tehnološke spremembe, da se bodo lahko srednje velika pristanišča spopadla z izzivom večjega obsega prometa, a te tehnološke spremembe bodo imele velike finančne posledice za okoliške regije; meni, da bi zaradi tega morale te regije imeti možnost koriščenja sredstev iz evropskih strukturnih skladov, da bodo lahko financirale nakup napredne tehnološke opreme, odpiranje delovnih mest na inovativnih področjih in sanacijo urbanih območij, ki so se razbremenila zaradi preselitve pristaniških dejavnosti izven mest;

7.   hkrati se zavzema za izvajanje programov evropskega ozemeljskega sodelovanja v okviru kohezijske politike ter programov sodelovanja v okviru sosedske politike in politike širitve EU ter Komisijo, države članice in regionalne organe spodbuja , da v čim večjem obsegu izvedejo čezmejno strategijo za uporabo obstoječih zmogljivosti v okviru sofinanciranja pristaniške infrastrukture;

8.   pozdravlja predlog Komisije, katerega namen je na ravni Skupnosti opredeliti vrsto skupnih zahtev v zvezi s poklicnim usposabljanjem pristaniških delavcev, da se ob vzajemnem priznavanju njihovih kvalifikacij in usklajenem razvoju pristanišč poveča njihova mobilnost;

9.   poziva regionalne in lokalne organe, naj izvajajo politiko večmodalnega prometa, ki omogoča učinkovito povezovanje pristanišč z njihovim zaledjem, zlasti z uporabo železnice in notranjih plovnih poti; poleg tega poziva Komisijo, naj vmesni pregled leta 2010 izkoristi za to, da bi se več sredstev namenilo za večjo uporabo srednje velikih pristanišč, kar bi lahko dosegli z raztovarjanjem tovora v eni ali več etapah z manjšimi ladjami, s čimer bi se razbremenila osrednja pristanišča in njihova okolica in bi se kar najbolj približali končnim prejemnikom; zaradi tega posebej opozarja na koristnost večje razpršenosti točk za iztovarjanje, s čimer bi se znatno zmanjšal cestni promet in bi bile odpravljene stalne težave zaradi zastojev na območjih ob pristaniščih; hkrati zahteva, da se pri načrtovanju razvoja pristanišč natančno oceni, ali so te manjše točke iztovarjanja, ki so sicer bližje končnemu prejemniku, sploh pripravljene prevzeti večje število raztovarjanj tudi glede njihovih infrastruktur in cestnih osi, da ne bo prišlo zgolj do prenosa težav na druga pristaniška območja;

10. poudarja, da morajo pristaniški in lokalni organi sodelovati pri pripravi načrtov za upravljanje povodij in morskih pristanišč v zvezi s kakovostjo voda, kot to določa direktiva 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike(1); poudarja, da se morajo tudi regionalni in lokalni organi pridružiti naporom za zmanjšanje emisij CO2 iz plovil in drugih kopenskih in zračnih prevoznih sredstev ter pripraviti načrte za upravljanje kakovosti zraka v skladu s konvencijo Marpol in direktivo 96/62/ES Sveta z dne 27. septembra 1996 o ocenjevanju in upravljanju kakovosti zunanjega zraka(2);

11. se zavzema za ustanovitev mreže Skupnosti za izmenjavo dobrih praks med pristanišči Unije; poziva regionalne organizacije, v katere so včlanjene države članice Unije in tretje države (npr. Organizacija za črnomorsko gospodarsko sodelovanje), naj sprejmejo združljive postopke in prakse za pospeševanje regionalne trgovine in zmanjšanje stroškov;

12. želi prav posebej opozoriti, da je treba v vse razprave o Evropi in njeni pomorski politiki nujno vključiti plovila za rekreacijo, ki igrajo zelo pomembno vlogo pri lokalnem gospodarskem razvoju, saj marine niso le izložbeno okno za zaledje in pomemben turistični dejavnik pri promociji pristanišča in njegove okolice, ampak tudi pomemben vir oskrbe lokalnih podjetij;

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

8.4.2008

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

48

0

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Emmanouil Angelakas, Stavros Arnaoutakis, Elspeth Attwooll, Rolf Berend, Jana Bobošíková, Victor Boştinaru, Antonio De Blasio, Petru Filip, Gerardo Galeote, Iratxe García Pérez, Eugenijus Gentvilas, Gábor Harangozó, Filiz Hakaeva Hyusmenova, Mieczysław Edmund Janowski, Rumiana Jeleva, Gisela Kallenbach, Tunne Kelam, Evgeni Kirilov, Miloš Koterec, Constanze Angela Krehl, Sérgio Marques, Miroslav Mikolášik, James Nicholson, Jan Olbrycht, Maria Petre, Markus Pieper, Pierre Pribetich, Elisabeth Schroedter, Grażyna Staniszewska, Catherine Stihler, Margie Sudre, Kyriacos Triantaphyllides, Lambert van Nistelrooij, Vladimír Železný

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Bernadette Bourzai, Jan Březina, Brigitte Douay, Den Dover, Emanuel Jardim Fernandes, Francesco Ferrari, Madeleine Jouye de Grandmaison, Ramona Nicole Mănescu, Ljudmila Novak, Mirosław Mariusz Piotrowski, Zita Pleštinská, Samuli Pohjamo, Manfred Weber

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Jean-Paul Gauzès, Jacques Toubon

(1)

UL L št. 327, 22.12.2000, str. 1.

(2)

UL L št. 296, 21.11.1996, str. 55.


IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

24.6.2008

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

41

0

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Gabriele Albertini, Inés Ayala Sender, Etelka Barsi-Pataky, Michael Cramer, Luis de Grandes Pascual, Arūnas Degutis, Christine De Veyrac, Petr Duchoň, Saïd El Khadraoui, Robert Evans, Francesco Ferrari, Brigitte Fouré, Mathieu Grosch, Georg Jarzembowski, Timothy Kirkhope, Dieter-Lebrecht Koch, Jaromír Kohlíček, Bogusław Liberadzki, Eva Lichtenberger, Seán Ó Neachtain, Josu Ortuondo Larrea, Paweł Bartłomiej Piskorski, Reinhard Rack, Brian Simpson, Renate Sommer, Dirk Sterckx, Silvia-Adriana Ţicău, Yannick Vaugrenard

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Margrete Auken, Philip Bradbourn, Nathalie Griesbeck, Lily Jacobs, Elisabeth Jeggle, Maria Eleni Koppa, Helmuth Markov, Rosa Miguélez Ramos, Vural Öger, Marie Panayotopoulos-Cassiotou, Corien Wortmann-Kool

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Ioannis Gklavakis, Helmut Kuhne, Maria Petre

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov