POROČILO o enakosti med ženskami in moškimi – 2008

28.7.2008 - (2008/2047(INI))

Odbor za pravice žensk in enakost spolov
Poročevalka: Iratxe García Pérez

Postopek : 2008/2047(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
A6-0325/2008

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o enakosti med ženskami in moškimi – 2008

(2008/2047(INI))

Evropski parlament,

–    ob upoštevanju členov 2, 3(2) in 141 Pogodbe ES,

–    ob upoštevanju člena 23 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah[1],        ob upoštevanju poročila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o enakosti med spoloma – 2008 (KOM(2008)0010) („poročilo Komisije o enakosti med spoloma“) ter letnih poročil iz prejšnjih let (KOM(2001)0179, KOM(2002)0258, KOM(2003)0098, KOM(2004)0115, KOM(2005)0044, KOM(2006)0071 in KOM(2007)0049),

–    ob upoštevanju Načrta za enakost med ženskami in moškimi 2006–2010 (KOM(2006)0092),

–    ob upoštevanju Odločbe Sveta z dne 20. decembra 2000 o določitvi programa v zvezi z okvirno strategijo Skupnosti za enakost spolov (2001/51/ES)[2],

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu[3], zlasti člena 16(1) te uredbe,

–    ob upoštevanju evropskega pakta za enakost med spoloma, ki ga je sprejel Evropski svet v Bruslju 23. in 24. marca 2006,

–    ob upoštevanju skupne izjave, ki so jo ministri držav članic EU, pristojni za politiko enakosti med spoloma, sprejeli 4. februarja 2005,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. marca 2004 o uskladitvi poklicnega, družinskega in zasebnega življenja[4],

–    ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. oktobra 2006 o priseljevanju žensk: vloga in mesto priseljenk v Evropski uniji[5],

–    ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. aprila 2007 o položaju invalidnih žensk v Evropski uniji[6],

–    ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2007 o načrtu za doseganje enakosti med ženskami in moškimi (2006–2010)[7],

–    ob upoštevanju svoje resolucije z 19. junija 2007 o regulativnem okviru za ukrepe usklajevanja družinskega življenja in študijskega časa za mlade ženske v Evropski uniji[8],

–    ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. septembra 2007 o enakosti med ženskami in moškimi v Evropski uniji – 2007[9],

–    ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. januarja 2008 o vlogi žensk v industriji[10],

–    ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. marca 2008 o položaju žensk na podeželskih območjih EU[11],

–    – ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2008 o posebnem položaju zapornic in vplivu prestajanja zaporne kazni staršev na družabno in družinsko življenje[12],

–    ob upoštevanju mnenja Svetovalnega odbora za enake možnosti žensk in moških o razlikah v plačah med ženskami in moškimi, sprejetega 22. marca 2007,

–    ob upoštevanju okvira delovanja za enakost med spoloma, ki so ga evropski socialni partnerji sprejeli 22. marca 2005,

–   ob upoštevanju člena 45 Poslovnika,

   ob upoštevanju poročila Odbora za pravice žensk in enakost spolov in mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter Odbora za kulturo in izobraževanje (A6–0325/2008),

A. ker je enakost med ženskami in moškimi temeljno načelo Evropske unije, priznano v Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti ter v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, in ker kljub precejšnjemu napredku na tem področju ostajajo številne neenakosti med ženskami in moškimi,

B.  ker je nasilje nad ženskami glavna ovira za enakost med ženskami in moškimi in je ena od najbolj razširjenih kršitev človekovih pravic, ki ne pozna geografskih, socialnih ali ekonomskih omejitev; ker je število žensk, ki so žrtve nasilja, zelo zaskrbljujoče,

C. ker izraz "nasilje nad ženskami" pomeni vsako dejanje nasilja na podlagi spola, zaradi katerega ženske utrpijo oziroma lahko utrpijo izgubo ali so žrtve fizičnega, spolnega ali psihičnega trpljenja, vključno z grožnjo s tovrstnimi dejanji, prisilo ali samovoljnim odvzemom prostosti, bodisi v javnem ali v zasebnem življenju,

D. ker je trgovina z ljudmi za spolno izkoriščanje nesprejemljivo kršenje človekovih pravic in zakonodaje ter sodobna oblika suženjstva, tesno povezana z drugimi oblikami kriminalitete, ki močno razvrednoti vsa prizadevanja za dosego enakosti med ženskami in moškimi,

E.  ker spodbujanje podjetniške politike prilagodljivosti na trgu dela ne sme že od samega začetka temeljiti na potrebah podjetij ali javnih uprav, ampak mora politika prilagodljivosti upoštevati zlasti čas, ki ga ženske in moški potrebujejo za resno sprejemanje svojih obveznosti v družini,

F.  ker v evropski politiki zaposlovanja ni več posebnih smernic, povezanih z enakostjo med spoloma, niti stebra za zagotavljanje enakih možnosti,

G. ker razkorak med spoloma v zaposlovanju kaže, da med ženskami in moškimi še vedno obstajajo razlike s kvalitativnega in kvantitativnega vidika,

H. ker je od leta 2003 razlika v plačah še vedno 15-odstotna in se je od leta 2000 zmanjšala samo za eno odstotno točko,

I.   ker se razlikovanje med ženskami in moškimi v sektorjih in poklicih ne zmanjšuje, v nekaterih državah pa se celo povečuje,

J.   ker je udeležba žensk v odločanju odločilen pokazatelj enakosti med ženskami in moškimi in ker je število žensk na vodilnih položajih v podjetjih in na univerzah še vedno nizko, v politiki ali raziskovanju pa narašča zelo počasi,

K. ker stereotipi, ki še vedno obstajajo glede izobraževalnih in poklicnih možnosti žensk, pomagajo ohranjati neenakosti,

L.  ker je lizbonske cilje o ustvarjanju rasti in spodbujanju socialnega tržnega gospodarstva mogoče uresničiti le s polno uporabo velikega potenciala žensk na trgu dela,

M. ker obstaja tveganje „prisilnega“ dela s skrajšanim delovnim časom, zlasti za ženske, ki je pogosto vsiljena izbira zaradi pomanjkanja cenovno dostopnega otroškega varstva,

N. ker številni izzivi in težave prizadenejo ženske pogosteje kot moške, zlasti kakovost zaposlitve, položaj zakoncev, ki pomagajo na nekaterih področjih, kot so kmetijstvo ali ribolov in mala družinska podjetja, zdravje in varnost na delovnem mestu in zaščita materinstva ter večja nevarnost revščine,

O. ker so stopnje zaposlenosti za ženske in moške nižje na podeželju in poleg tega veliko žensk ni aktivnih na uradnem trgu dela in zato niso registrirane kot brezposelne, niti niso vključene v statistiko brezposelnosti, kar vodi do posebnih finančnih in pravnih težav v zvezi s pravico do materinstva in bolniškega dopusta, pridobitvijo pokojninske pravice in dostopom do socialne varnosti, kot tudi v primeru razveze zakonske zveze; ker na podeželje slabo vpliva pomanjkanje visoko kakovostnih delovnih mest,

P.  ker so vidni znaki, da se slabšajo pogoji nekaterih skupin žensk, ki se pogosto soočajo s številnimi prepletenimi težavami in tveganji ter dvojno diskriminacijo – zlasti invalidk, žensk, ki skrbijo za vzdrževane osebe, starejših žensk, pripadnic manjšin in priseljenk,

Q. ker med ženskami in moškimi še naprej obstajajo razlike v vseh ostalih vidikih kakovosti dela, npr. v usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja, delovnih pogojih, v katerih znanje ljudi ni popolnoma izkoriščeno, ter na področju zdravja in varnosti pri delu; ker je stopnja zaposlenosti žensk z vzdrževanimi otroki le 62,4 %, v primerjavi s stopnjo zaposlenosti moških, ki znaša 91,4 %; ker je za udeležbo žensk na delovnem trgu še vedno zelo značilen velik in naraščajoč delež dela s skrajšanim delovnim časom – 31,4 % v EU-27 leta 2007 v primerjavi z le 7,8 % za moške – in je 76,5 % vseh delavcev s skrajšanim delovnim časom žensk; ker so pogodbe o začasni zaposlitvi pogostejše za ženske (15,1 %, eno odstotno točko več kot za moške); ker je dolgotrajna brezposelnost še vedno veliko bolj pogosta med ženskami (4,5 %) kot med moškimi (3,5 %),

R.  ker je tveganje za revščino večje za ženske kot za moške, zlasti po 65. letu starosti (21 % ali 5 odstotnih točk več kot za moške),

S.  ker usklajevanje poklicnega, družinskega in zasebnega življenja ostaja nerešeno vprašanje za ženske in moške,

T.  ker imajo socialni partnerji pomembno vlogo pri opredelitvi in učinkovitem izvajanju ukrepov za enakost med moškimi in ženskami na evropski, nacionalni, regionalni in sektorski ravni ter na ravni podjetij,

U. ker je delitev družinskih in gospodinjskih obveznosti med moškimi in ženskami, zlasti prek pogostejše uporabe starševskega in očetovskega dopusta, nepogrešljiv pogoj za spodbujanje in uresničevanje enakosti med ženskami in moškimi, nevključevanje porodniškega in študijskega dopusta v izračun skupnega delovnega časa pa je diskriminatorno in ženske postavlja v neugoden položaj na trgu dela,

V. ker je dostop do storitev otroškega varstva ter skrbi za starejše in druge vzdrževane osebe bistven za enakopravno udeležbo moških in žensk na trgu dela, v izobraževanju in pri usposabljanju,

W. ker uredbe o strukturnih skladih določajo, da države članice in Komisija zagotovijo, da se na različnih stopnjah izvajanja skladov podpirata enakost med moškimi in ženskami ter vključevanje vprašanja enakosti med spoloma,

1.  pozdravlja poročilo Komisije o enakosti med spoloma in ponavlja, da ima politika enakih možnosti za ženske in moške na ravni Evropske unije dvojen značaj, saj po eni strani zagotavlja enakopravnost med ženskami in moškimi na vseh področjih politike (vključevanje načela enakosti med spoloma), po drugi strani pa usmerjene ukrepe za omejitev diskriminacije nad ženskami, vključno s kampanjami ozaveščanja, izmenjavo najboljše prakse, dialogom z državljani in pobudami javno-zasebnih partnerstev;

2.  poudarja pomen boja proti nasilju nad ženskami pri doseganju enakopravnosti med ženskami in moškimi, zato države članice in Komisijo poziva k usklajenemu delovanju na tem področju; poziva Komisijo, naj preuči možnost novih ukrepov za boj proti nasilju nad ženskami;

3.  poziva Komisijo in države članice, naj se skupaj borijo proti mrežam organiziranega kriminala in trgovine in naj sprejmejo ter okrepijo zakonodajne, upravne, izobraževalne, socialne in kulturne ukrepe, ki preprečujejo povpraševanje po prostituciji;

4.  poziva Komisijo in Svet, naj vzpostavita jasno pravno podlago za boj proti vsem oblikam nasilja proti ženskam, vključno s trgovino z ženskami, in da odločita, da postane politika boja proti trgovini z ljudmi v celoti pristojnost Skupnosti, tako kakor tudi povezana področja priseljevanja in azila, in še posebej pravica do azila zaradi s spolom povezanega zatiranja in preganjanja;

5.  poziva države članice, naj nujno ratificirajo Konvencijo Sveta Evrope o ukrepanju proti trgovini z ljudmi;

6.  meni, da udeležba žensk pri odločanju na lokalni, nacionalni in evropski ravni na splošno ni dovolj močna, zato poziva Komisijo, države članice in politične stranke, naj razmislijo o ukrepih za izboljšanje stanja; v zvezi s tem opozarja, da uporaba volilnih kvot pozitivno vpliva na zastopanost žensk;

7.  poudarja tesno povezavo med udeležbo žensk v politiki in odločanju ter njihovim sodelovanjem v nevladnih organizacijah in dejavnostih civilne družbe, zato poziva Komisijo in države članice, naj podprejo ukrepe za spodbujanje te udeležbe;

8.  poudarja pomembnost dejavnega vključevanja žensk v sindikalne organizacije skupaj z nalogami, ki so usmerjene na zaščito žensk na delovnem mestu, in podeljevanja pravic ženskam, do katerih so upravičene;

9.   poudarja pomen okrepljene vloge žensk pri nadzoru nad njihovimi spolnimi in reproduktivnimi pravicami, zato podpira ukrepe in dejavnosti za izboljšanje dostopa žensk do storitev spolnega in reproduktivnega zdravja ter za njihovo večjo ozaveščenost o pravicah in storitvah, ki so jim na razpolago;

10. poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe za izvajanje vključevanja načela enakosti med spoloma v vse socialne politike, politike zaposlovanja in politike socialne varnosti, zlasti v strategijo prožne varnosti, ter se borijo proti vsem oblikam diskriminacije;

11. podpira ukrepe, ki jih spodbujata Evropski socialni sklad in program PROGRESS za obdobje 2007–2013, s katerimi se bo izboljšal položaj žensk na trgu dela in ki bodo pripomogli k odpravi diskriminacije;

12. je zaskrbljen zaradi pomanjkanja napredka v zvezi z razliko v plačah med ženskami in moškimi v zadnjih nekaj letih; zato poziva Komisijo in države članice, naj ocenijo strategije in ukrepe na tem področju ter po potrebi skupaj s socialnimi partnerji določijo nove ukrepe ali nove pristope pri izvajanju obstoječih ukrepov za izboljšanje stanja; v tem smislu podpira predlog posvetovalnega odbora o enakih možnostih, katerega cilj je okrepitev evropske zakonodaje na tem področju z vzpostavitvijo obveznosti delodajalcev, da izvedejo revizijo na področju plač in pripravijo ustrezne akcijske načrte za odpravljanje razlik v plačah med spoloma; poudarja potrebo po usklajenem delovanju, zlasti v okviru novega cikla evropske strategije za rast in delovna mesta ter skupnih načel prožne varnosti;

13. je zaskrbljen zaradi neugodnega položaja žensk na trgu dela, zaradi katerega imajo manj individualnih pravic do pokojnine in drugih izplačil socialnega varstva, zlasti v sistemih, v katerih je upravičenost večinoma povezana s posameznikovimi prispevki ali dohodki iz delovnega razmerja;

14. poziva države članice, naj podprejo Komisijo pri njenem nadzoru nad izvajanjem nacionalnih ukrepov za oceno spoštovanja načela enakosti zlasti v zvezi z zakonitimi pravicami ter pokojninskimi sistemi in socialno varnostjo;

15. poziva institucije Skupnosti in države članice, naj 22. februar razglasijo za mednarodni dan enakega plačila za ženske in moške;

16. je zaskrbljen zaradi trajnega razhajanja med ravnijo izobrazbe žensk in moških, kjer se ženske izkažejo bolje od moških, ter razmerami na trgu dela, kjer ženske zaslužijo manj, imajo bolj negotovo zaposlitev in počasneje napredujejo kot moški; poziva Komisijo in države članice, naj raziščejo razloge in najdejo rešitve za to;

17. meni, da je za odpravo stereotipov o spolu v medijih in spodbujanje egalitarističnih vedenjskih vzorcev v poklicnem in zasebnem življenju treba zagotoviti, da se bodo v šolah ustrezne vrednote prenašale že od zgodnjih let;

18. poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ustrezne ukrepe za boj proti stereotipom na vseh ravneh in področjih izobraževanja ter zaposlovanja, naj spodbujajo ozaveščenost in v to prizadevanje vključijo medije, civilno družbo in socialne partnerje ter poudarijo vlogo moških pri spodbujanju enakosti;

19. priporoča državam članicam, da močno spodbujajo enako obravnavanje mladih v obdobju šolanja in sprejmejo ukrepe proti poklicni segregaciji, ki je še vedno prisotna v izobraževanju, kjer je delež učiteljic v vrtcih in osnovnih šolah veliko večji kot v srednjih šolah, na katerih prevladujejo moški, ki so bolje priznani in plačani ter imajo boljši družbeni položaj;

20. predlaga Komisiji, naj preuči sprejetje ukrepov za spodbujanje študija žensk na znanstvenih in tehničnih univerzitetnih smereh, da bi povečali število strokovnjakov na teh področjih in zadostili obstoječim zahtevam;

21. poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo dodatne ukrepe za izboljšanje dostopa žensk do trga dela in udeležbe na njem, zlasti v sektorjih, kjer so premalo zastopane, kot so visoka tehnologija, raziskovanje, znanost in inženirstvo, ter za izboljšanje kakovosti zaposlitve žensk, zlasti prek programov vseživljenjskega učenja in izobraževanja na vseh ravneh; poziva Komisijo in države članice, naj za dosego tega cilja uporabijo evropske strukturne sklade;

22. poziva Komisijo in države članice, naj položaj zakoncev, ki pomagajo v družinski obrti, trgovini, kmetijstvu, ribolovu in majhnih družinskih podjetjih, obravnavajo z vidika enakosti med spoloma in pri tem upoštevajo, da so ženske v ranljivejšem položaju kot moški; poziva Komisijo, naj nemudoma spremeni direktivo 86/613/EGS o uporabi načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki se ukvarjajo z dejavnostjo, vključno s kmetijstvom, ali pa so samozaposleni, ter o varstvu žensk med nosečnostjo in materinstvom[13], da bi se odpravila posredna diskriminacija, uvedla pozitivna obveznost enakega obravnavanja in izboljšal pravni položaj pomagajočih zakoncev;

23. poziva države članice, naj pravno opredelijo solastništvo, da bi zagotovile polno priznavanje pravic žensk v kmetijskem sektorju, primerno zaščito na področju socialne varnosti ter priznavanje njihovega dela;

24. spodbuja države članice, naj podprejo podjetnice v industrijskem sektorju ter zagotovijo finančno pomoč, strukture poklicnega svetovanja in ustrezno usposabljanje za ženske, ki ustanavljajo podjetja;

25. poziva države članice, naj posebno pozornost posvetijo razpoložljivosti materinskih storitev za samozaposlene ženske;

26. poziva Komisijo in države članice, naj posebno pozornost namenijo položaju naraščajočega števila delavcev, ki so uradno samozaposleni, vendar se v resnici lahko kategorizirajo kot „ekonomsko odvisni delavci“;

27. poziva države članice, naj z namenom razširitve dobre prakse na tem področju priznajo podjetja, ki aktivno spodbujajo enakost med ženskami in moškimi ter olajšujejo usklajevanje dela in zasebnega življenja;

28. poziva Komisijo in države članice, naj prednost in posebno pozornost namenijo ranljivejšim skupinam žensk, zlasti invalidkam, ženskam, ki skrbijo za vzdrževane osebe, starejšim ženskam, pripadnicam manjšin, priseljenkam in zapornicam, ter naj oblikujejo usmerjene ukrepe, prilagojene njihovim potrebam;

29. poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo in izvajajo potrebne ukrepe za pomoč invalidkam pri napredovanju na področjih družbenega, poklicnega, kulturnega in političnega življenja, kjer so še vedno premalo zastopane;

30. poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo dostop priseljenk do izobrazbe in zaposlitve s sprejetjem ukrepov za boj proti dvojni diskriminaciji, ki jo trpijo priseljenke na trgu dela, oblikujejo ugodne pogoje, ki jim bodo omogočili dostop do trga dela, uskladijo njihovo poklicno in zasebno življenje ter jim zagotovijo ustrezno poklicno usposabljanje;

31. pozdravlja posvetovanje med Komisijo in socialnimi partnerji, katerega cilj je izboljšati zakonodajni in nezakonodajni okvir za uskladitev poklicnega, družinskega in zasebnega življenja; se veseli analize tega posvetovanja ter predlogov, ki bodo sledili, zlasti v zvezi s porodniškim dopustom in njegovo vključitvijo v izračun skupnega delovnega časa, starševskim, očetovskim in posvojiteljskim dopustom ter dopustom za skrb za vzdrževane osebe; poleg tega meni, da je mogoče okvirni sporazum o starševskem dopustu izboljšati, tako da se vzpostavijo ukrepi za spodbujanje očetov h koriščenju starševskega dopusta, okrepijo pravice delavcev, ki se odločijo za starševski dopust, in se zagotovi prožnejši sistem v zvezi z dopusti s povečanjem trajanja starševskega dopusta in nadomestil zanj;

32. opozarja, da mora vsaka politika na področju usklajevanja poklicnega in družinskega življenja temeljiti na načelu svobodne izbire posameznikov ter jo je treba prilagoditi različnim življenjskim ciklom;

33. poziva države članice, naj pripravijo posebne ukrepe za boj proti neenakosti med ženskami in moškimi, ki jo povzročajo prekinitve zaposlitve, zlasti zaradi porodniškega dopusta ali dopusta za skrb za vzdrževane osebe, ter za zmanjšanje njihovega negativnega vpliva na kariero, plačo in pokojninske pravice;

34. ugotavlja, da je uskladitev poklicnega, zasebnega in družinskega življenja ena od rešitev za povečanje zaposlovanja, ter poziva Komisijo, naj zbere in posreduje najboljšo prakso glede učinkovite uravnoteženosti med delom in zasebnim življenjem ter večje udeležbe moških v družinskem življenju;

35. poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo udeležbo moških pri izvajanju politike enakosti med spoloma, zlasti kar zadeva usklajevanje poklicnega, družinskega in zasebnega življenja;

36. poziva države članice ter regionalne in lokalne organe, naj izboljšajo razpoložljivost, kakovost in dostopnost storitev otroškega varstva ter oskrbe vzdrževanih oseb v skladu z barcelonskimi cilji, ter naj zagotovijo, da bo razpoložljivost teh storitev združljiva z delovnikom moških in žensk, ki so zaposleni s polnim delovnim časom in skrbijo za otroke ter vzdrževane osebe;

37. poziva odgovorne v podjetjih, naj v svoje kadrovsko načrtovanje vključijo prožne ukrepe družinske politike, da bi zaposlenim po premoru olajšali vrnitev na delo;

38. Komisijo in države članice opozarja na feminizacijo revščine, ko ženskam, zlasti starejšim in samohranilkam, grozita izključenost in revščina, ter jih poziva, naj pripravijo ukrepe za preprečitev tega trenda;

39. poziva Komisijo in države članice, naj pripravijo orodja usposabljanja in izvajanja, s katerimi bodo lahko vsi zadevni akterji v svoje področje pristojnosti vključili vidik, ki bo temeljil na enakih možnostih za ženske in moške, vključno z oceno posebnega vpliva politik na ženske in moške;

40. poziva države članice ter regionalne in lokalne organe, naj zagotovijo učinkovito uporabo obstoječih orodij, kot so priročniki za vključevanje načela enakih možnosti za ženske in moške v politike zaposlovanja, ki jih je pripravila Komisija;

41. poziva države članice, naj zagotovijo ustrezno usposabljanje uradnikov, pristojnih za izvajanje programov Skupnosti na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, za vključevanje načela enakosti med spoloma;

42. poziva Komisijo in države članice, naj pripravijo vrsto količinskih in kakovostnih kazalnikov ter statistik, ločenih po spolu, ki bodo zanesljivi, primerljivi in razpoložljivi in ki se bodo uporabili med spremljanjem izvajanja lizbonske strategije za rast in delovna mesta, da se zagotovi upoštevanje razsežnosti spola in ustrezno izvajanje ter spremljanje politik;

43. pozdravlja ustanovitev evropskega inštituta za enakost med spoloma ter imenovanje članov upravnega odbora, s čimer je inštitut dobil svoj organ odločanja; je kljub vsemu zaskrbljen zaradi zamude pri zaposlitvi direktorja inštituta ter poziva Komisijo, naj to uredi;

44. poziva Komisijo, naj s pomočjo evropskega inštituta za enakost med spoloma vključi dejstva in statistične podatke iz držav pristopnic in kandidatk v prihodnja letna poročila o enakosti med ženskami in moškimi;

45. poziva države članice, naj pri vsem prebivalstvu spodbujajo ukvarjanje s športom in zdravo življenje ter pri tem upoštevajo, da so ženske v športnih dejavnostih manj udeležene;

46. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in vladam držav članic.

  • [1]               UL C 364, 18.12.2000, str. 1.
  • [2]               UL L 17, 19.11.2001, str. 22.
  • [3]               UL L 210, 31.7.2006, str.25.
  • [4]               UL C 102 E, 28.4.2004, str. 492.
  • [5]               UL C 313 E, 20.12.2006, str. 118.
  • [6]               UL C 74 E, 20.3.2008, str. 742.
  • [7]  UL C 301 E, 13.12.2007, str. 56.
  • [8]  C 146 E, 12.6.2008, str. 112.
  • [9]  Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0423.
  • [10]  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0019.
  • [11]  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0094.
  • [12]  Sprejeta besedila, P6_TA-PROV(2008)0102.
  • [13]  UL L 359, 19.12.1986, str. 56.

MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (26.6.2008)

za Odbor za pravice žensk in enakost spolov

o enakosti med ženskami in moškimi – 2008
(2008/2047(INI))

Pripravljavka mnenja: Marian Harkin

POBUDE

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za pravice žensk in enakost spolov, kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

–   ob upoštevanju študij o ravnovesju med delovnim in zasebnim življenjem evropske fundacije v Dublinu, sklepov Evropskega sveta v Lizboni marca 2000, katerih cilj je povečanje stopnje zaposlenosti v Evropski uniji na 70 % in stopnje zaposlenosti žensk na več kot 60 % do leta 2010, ter tudi sklepov Evropskega sveta v Stockholmu marca 2001, s katerimi se je dodal vmesni cilj 67 % za splošno stopnjo zaposlenosti in 57 % za stopnjo zaposlenosti žensk do leta 2005;

A. ker je v poročilu Komisije o enakosti med ženskami in moškimi – 2008[1] navedeno, da kljub stalnemu povečevanju deleža zaposlenih žensk ostajajo pomembni izzivi, kar zadeva kakovost zaposlovanja žensk, zlasti stalna razlika v plačah med ženskami in moškimi, horizontalna in vertikalna segregacija na trgu dela, prekinjenost poklicnih poti žensk ter težave pri usklajevanje poklicnega in družinskega življenja, kar vse onemogoča enako obravnavo v času izobraževanja, delovne dobe in pri upokojitvi; dve tretjini delovnih mest s krajšim delovnim časom zapolnjujejo ženske, ki so na splošno tudi v bolj negotovih delovnih razmerjih;

B. ker v evropski politiki zaposlovanja ni več posebnih smernic, povezanih z enakostjo med spoloma, niti stebra za zagotavljanje enakih možnosti,

C. ker zato primerjalno poročilo 27 držav članic in treh držav iz evropskega združenja za prosto trgovino kaže, da se načelo enakosti med spoloma v politikah zaposlovanja večinoma ne upošteva,

D. ker se diskriminacija žensk začne z dostopom do mest za usposabljanje, zlasti v regijah z visoko stopnjo brezposelnosti, kjer imajo ženske manj možnosti za dobra mesta za usposabljanje in posledično dobrih delovnih mest kljub boljšim kvalifikacijam,

E.  ker so vzorci delovnega življenja žensk zaznamovani z okrnjenimi obdobji delovne dejavnosti, ki vplivajo na zmožnost žensk, da ostanejo na delovnem mestu in napredujejo, zaradi njih postanejo potencialno bolj ranljive na trgu delovne sile ter nosijo dolgoročne posledice pri zagotavljanju pokojnine,

F.  ker strategija prožne varnosti dviguje pričakovanja, vendar jo je treba izboljšati s pristopom k zaposlovanju, ki temelji na življenjskih obdobjih; ker do leta 2010 ne bodo vse države članice dosegle barcelonskih ciljev; ker varstvene ustanove za odvisne družinske člane, ki niso otroci, ter priznavanje netipične in neformalne usposobljenosti še niso vključeni v politične strategije,

G. ker kljub temu, da poročilo Komisije vključuje izčrpno statistiko o stopnjah zaposlenosti žensk, njihovi izobrazbi in sodelovanja pri odločanju ter o stopnjah revščine med ženskami v EU v primerjavi z moškimi, ta ne vsebuje podatkov, ki bi bili razčlenjeni glede na invalidnost, starost, spolno usmerjenost, narodnost in vero, čeprav je položaj žensk, ki se srečujejo z večplastno diskriminacijo, še zlasti težaven;

1.  poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe za izvajanje vključevanja načela enakosti med spoloma v vse socialne politike, politike zaposlovanja in politike socialne varnosti, zlasti v strategijo prožne varnosti, ter se borijo proti vsem oblikam diskriminacije;

2.  Komisijo želi spomniti na njen časovni načrt za enakost med ženskami in moškimi 2006–2010 ter jo skupaj z državami članicami poziva k sodelovanju predvsem z malimi in srednje velikimi podjetji, da bi se zagotovilo oblikovanje posebnih politik za doseganje enakovredne ekonomske neodvisnosti žensk in moških, za usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja, enakovredno zastopanje pri odločanju, odpravo vseh oblik nasilja na podlagi spola in spolnega nadlegovanja ter odpravo spolnih stereotipov;

3.  poziva države članice, naj v celoti izvajajo določbe zakonodaje Skupnosti, ki zahtevajo enako obravnavanje žensk in moških v zaposlitvi, vključno kar zadeva dostop, delovne pogoje, prilagodljiv delovni čas, razvoj poklicne poti in napredovanje, enako plačilo za enako delo in enakovredno delo, odpustitev, obrnjeno dokazno breme v primerih diskriminacije na podlagi spola, spolno nadlegovanje in varstvo nosečnosti, materinstva in očetovstva ter tudi pri dostopu do cenovno dostopnega kakovostnega blaga in storitev, kot so varstvo otrok, oskrba starejših in invalidnih oseb in drugih odvisnih oseb;

4.  poudarja, da kljub sorazmernemu kvantitativnemu napredku pri zaposlovanju žensk podatki Komisije kažejo, da je povprečna razlika v Evropski uniji pri stopnjah zaposlenosti med moškimi in ženskami še vedno visoka (14,4 %), pri čemer je za starostno skupino nad 55 let še veliko višja (17,8 %), v nekaterih državah članicah pa je razlika več kot 30 %;

5.  poudarja, da je veliko delovnih mest, ustvarjenih v EU, negotovih in s pogodbami za določen čas, prizadete pa so zlasti ženske; zato poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo sprejetje ukrepov proti delovni negotovosti; poudarja, da pogodbe za nedoločen čas ostajajo norma;

6.  poziva Komisijo, da sprejme ukrepe, ki so potrebni za učinkovito izvajanje direktive o enakem plačilu v vsaki državi članici in dosego cilja, ki ga je Evropski svet sprejel v Barceloni marca, kar zadeva visoko kakovost varstva otrok; poleg tega poziva Komisijo, da izboljša direktivo o starševskem dopustu;

7.  poziva države članice, naj si še naprej prizadevajo doseči cilj enakovredne ekonomske neodvisnosti in poklicnega razvoja za ženske in moške ter naj podpirajo programe za ustanavljanje podjetij in posojila, oblikovana za podjetnice na vseh področjih delovanja; Komisijo želi spomniti na okvir ukrepov socialnih partnerjev za enakost med spoloma, ki spodbuja dekleta, da upoštevajo širši spekter poklicnih možnosti, predvsem v tehničnih in znanstvenih poklicih;

8.  poziva Komisijo in države članice naj v sodelovanju z ustreznimi organi razvijejo programe izobraževanj in usposabljanja, ki bodo zagotovili, da bo visoka izobrazba žensk pomenila boljša delovna mesta zanje, boljše plačilo in več poklicnih možnosti, sorazmernih z njihovimi kvalifikacijami in usposobljenostjo; poziva države članice, da sprejmejo ciljno naravnane ukrepe za odpravo diskriminacije mladih žensk v obdobjih prehajanja iz izobraževanja na usposabljanje in iz usposabljanja na poklicno pot;

9.  predlaga, da se izobraževalna politika skrbno sestavi za preprečitev vnaprej oblikovanih idej v zvezi s poklicnimi potmi, ki naj ne bi bile dostopne ženskam, in predlaga, da mora biti dostop do upravnih položajev popolnoma pregleden, da se prepreči diskriminacija na podlagi spola;

10. poudarja pomen dostopa do razpoložljivih evropskih in nacionalnih skladov in njihove porabe za projekte, namenjene za aktivno vključevanje žensk, ter poziva Komisijo, naj države članice v okviru izvajanja strukturnih skladov pozove, da si v skladu s horizontalnim ciljem vključevanja načela enakosti med spoloma zastavijo specifične cilje udeležbe žensk v programih, ki jih financirajo; poziva Komisijo, da razmisli o pripravi smernic za proračun ob upoštevanju načela enakosti spolov v strukturnih skladih ter jih preskusi na pilotih projektih;

11. podpira ukrepe, ki jih spodbujata Evropski socialni sklad in program PROGRESS za obdobje 2007–2013, ki poskušata izboljšati položaj žensk na trgu zaposlovanja in pripomoči k odpravi diskriminacije; poziva Komisijo in države članice k zagotovitvi, da vsi politični ukrepi in ukrepi, katerih cilj je izboljšana enakost med spoloma, v celoti upoštevajo poseben položaj žensk, ki se srečujejo z večplastno diskriminacijo zaradi invalidnosti, starosti, spolne usmerjenosti, narodnosti ali vere, ter položaj žensk, ki doživljajo diskriminacijo zaradi povezanosti, kot so starši ali zakonci oseb, ki se srečujejo z diskriminacijo;

12. poudarja pomen opredeljevanja orodij in ustreznih mehanizmov za vključevanje ranljivih skupin med ženskami na trg zaposlovanja; zahteva boljše priznavanje priložnostnega učenja, da se pripomore k temu procesu;

13. opozarja na svojo resolucijo z dne 9. marca 2004 o delu, družini in zasebnemu življenju[2], v kateri je pozval Komisijo, naj predlaga okvirno direktivo o usklajevanju poklicnega, družinskega in zasebnega življenja, ki mora med drugim omogočiti vzpostavitev dopolnilnih mehanizmov, s pomočjo katerih si bodo ženske in moški lažje enakovredno razdelili skrb za odvisne družinske člane, ter mora vključevati rezultate študij evropske fundacije o ravnovesju med delovnim in zasebnim življenjem;

14. ugotavlja, da se kot posledica demografskih sprememb ocenjuje, da bo do leta 2030 razmerje med dejavnim in nedejavnim prebivalstvom 2 : 1; poziva Komisijo, naj podpre prihodnjo vlogo skrbnikov in tudi tistih, ki so se prisiljeni umakniti s trga dela ali ki delajo po pogodbah za krajši delovni čas, tako da lahko prevzamejo družinske odgovornosti, tako da oblikuje politike, ki ženskam in moškim omogočajo ravnovesje med poklicnimi, skrbniškimi in družinskimi nalogami, ter s tem prepreči negotovost glede zaposlitve, dohodka in pokojnine; poziva države članice, da načrtujejo in izvajajo programe trajnostne socialne zaščite, ki upoštevajo posebne položaje žensk in moških na trgu zaposlovanja;

15. poziva države članice, naj vzpostavijo mehanizme za zagotavljanje enake obravnave žensk in moških v pokojninskih sistemih ter ocenijo vpliv pokojninskih reform na življenje žensk;

16. predlaga, da Komisija nadaljuje s posvetovanji s socialnimi partnerji glede pristopa v ukrepu Skupnosti za boljše usklajevanje poklicnega, zasebnega in družinskega življenja, da se izboljša in dopolni obstoječi okvir ter izvajajo cilji Evropskega sveta iz Barcelone;

17. poudarja vlogo delodajalcev in sindikalnih organizacij pri oblikovanju pravičnih delovnih organizacij za ženske in moške ter vlogo držav članic pri zagotavljanju dostopnih in finančno ugodnih kakovostnih storitev, pri izmenjavi dobre prakse za boljše usklajevanje poklicnega in družinskega življenja ter pri spodbujanju družbene odgovornosti podjetij;

18. poudarja pomembnost dejavnega vključevanja žensk v sindikalne organizacije skupaj z nalogami, ki so usmerjene na zaščito žensk na delovnem mestu, in podeljevanja pravic ženskam, do katerih so upravičene;

19. se strinja s predlogom iz okvira ukrepov socialnih partnerjev o oblikovanju poti nelinearnega razvoja kariere, pri katerih se obdobja večjega poklicnega vključevanja izmenjujejo z obdobji večje družinske odgovornosti kot nadomestna možnost za kulturo dolgega delovnega časa za ženske in moške;

20. poziva Komisijo, da podpre sodelovanje in razvoj partnerstev med vsemi vpletenimi organi za spodbujanje boljšega usklajevanja poklicnega, družinskega in zasebnega življenja v okviru Evropske zaveze za družino.

21. poziva Komisijo in države članice, naj pripravijo številne kakovostne kazalnike, ki se bodo uporabili med nadaljevanjem izvajanja lizbonske strategije za rast in delovna mesta ter upoštevajo načelo enakosti med spoloma;

22. poziva Komisijo, naj začne z informativnimi kampanjami o diskriminaciji na podlagi spola in naj v izobraževalne programe v Evropski uniji vključi razsežnost spola.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

25.6.2008

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

38

1

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Jan Andersson, Edit Bauer, Iles Braghetto, Philip Bushill-Matthews, Alejandro Cercas, Ole Christensen, Derek Roland Clark, Luigi Cocilovo, Jean Louis Cottigny, Jan Cremers, Proinsias De Rossa, Richard Falbr, Carlo Fatuzzo, Ilda Figueiredo, Roger Helmer, Karin Jöns, Ona Juknevičienė, Jean Lambert, Raymond Langendries, Bernard Lehideux, Elizabeth Lynne, Thomas Mann, Maria Matsouka, Elisabeth Morin, Juan Andrés Naranjo Escobar, Csaba Őry, Marie Panayotopoulos-Cassiotou, Pier Antonio Panzeri, Elisabeth Schroedter, Jean Spautz, Gabriele Stauner, Ewa Tomaszewska, Gabriele Zimmer

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Jean Marie Beaupuy, Petru Filip, Donata Gottardi, Marian Harkin, Rumiana Jeleva, Sepp Kusstatscher, Roberto Musacchio, Csaba Sógor, Patrizia Toia, Glenis Willmott

  • [1]  Poročilo Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Enakost med ženskami in moškimi – 2008 (KOM(2008)0010).
  • [2]  UL C 102 E, 28.4.2004, str. 492.

MNENJE Odbora za kulturo in izobraževanje (25.6.2008)

za Odbor za pravice žensk in enakost spolov

o enakosti med ženskami in moškimi – 2008
(2008/2047(INI))

Pripravljavka mnenja: Maria Badia i Cutchet

POBUDE

Odbor za kulturo in izobraževanje poziva Odbor za pravice žensk in enakost spolov, kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  meni, da je za odpravo stereotipov o spolu v medijih in spodbujanje egalitarističnih vedenjskih vzorcev v poklicnem in zasebnem življenju treba zagotoviti, da se bodo v šolah ustrezne vrednote prenašale že od zgodnjih let;

2.  priporoča državam članicam, da dejavno spodbujajo enako obravnavanje mladih v obdobju šolanja in sprejmejo ukrepe za boj proti poklicni segregaciji, ki je še vedno prisotna v izobraževanju, kjer je delež učiteljic v vrtcih in osnovnih šolah veliko večji kot v srednjih šolah, na katerih prevladujejo moški, ki so bolje priznani in plačani ter imajo boljši družbeni položaj;

3.  predlaga Komisiji, naj preuči sprejetje ukrepov za spodbujanje študija žensk na znanstvenih in tehničnih univerzitetnih smereh, da bi povečali število strokovnjakov na teh področjih in zadostili obstoječim zahtevam;

4.  poziva k odpravi vseh oblik diskriminacije na podlagi spola pri plačah na področju izobraževanja, kulture, športa in komunikacije; je zaskrbljen, ker delo s skrajšanim delovnim časom ali za določen čas opravljajo pretežno ženske, kar dokazuje, da so v glavnem one odgovorne za usklajevanje poklicnega in družinskega življenja ter izobraževanja, zato poziva države članice, naj izboljšajo mrežo javnih storitev nege za vzdrževane osebe in izobraževanja za otroke, ter tako moškim in ženskam omogočijo, da bodo lažje uskladili svoje poklicno in družinsko življenje ter izobraževanje, s čimer bodo spodbudile enakopravno razdelitev družinskih del, delež žensk, udeleženih pri vseživljenjskem učenju in zaposlenih na višjih delovnih mestih na pa se bo povečal;

5.  poziva k sprejetju ukrepov za spodbujanje večje udeležbe žensk v vodilnih organih, zlasti v dejavnostih, kjer ni uravnotežene zastopanosti moških in žensk;

6.  poziva države članice, naj pri vsem prebivalstvu spodbujajo ukvarjanje s športom in zdravo življenje ter pri tem upoštevajo, da so ženske v športnih dejavnostih manj udeležene.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

24.6.2008

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

29

2

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Maria Badia i Cutchet, Katerina Batzeli, Ivo Belet, Giovanni Berlinguer, Nicodim Bulzesc, Marielle De Sarnez, Marie-Hélène Descamps, Jolanta Dičkutė, Milan Gaľa, Claire Gibault, Vasco Graça Moura, Christopher Heaton-Harris, Luis Herrero-Tejedor, Ruth Hieronymi, Mikel Irujo Amezaga, Ramona Nicole Mănescu, Manolis Mavrommatis, Ljudmila Novak, Dumitru Oprea, Zdzisław Zbigniew Podkański, Mihaela Popa, Christa Prets, Pál Schmitt, Hannu Takkula, Helga Trüpel, Thomas Wise

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Victor Boştinaru, Mary Honeyball, Elisabeth Morin, Ewa Tomaszewska, Cornelis Visser

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

16.7.2008

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

31

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Edit Bauer, Emine Bozkurt, Hiltrud Breyer, Edite Estrela, Věra Flasarová, Lissy Gröner, Esther Herranz García, Lívia Járóka, Rodi Kratsa-Tsagaropoulou, Urszula Krupa, Roselyne Lefrançois, Astrid Lulling, Siiri Oviir, Marie Panayotopoulos-Cassiotou, Zita Pleštinská, Anni Podimata, Karin Resetarits, Eva-Britt Svensson, Anne Van Lancker, Corien Wortmann-Kool, Anna Záborská

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Gabriela Creţu, Lena Ek, Iratxe García Pérez, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Anna Hedh, Mary Honeyball, Marusya Ivanova Lyubcheva, Maria Petre, Zuzana Roithová, Heide Rühle