POROČILO o tovornem prometu v Evropi

28.7.2008 - (2008/2008(INI))

Odbor za promet in turizem
Poročevalec: Michael Cramer

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o tovornem prometu v Evropi

(2008/2008(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sporočil Komisije „Agenda EU za tovorni promet: Izboljšanje učinkovitosti, povezanosti in trajnosti tovornega prometa v Evropi“(KOM(2007)0606), „Akcijski načrt za logistiko tovornega prometa“ (KOM(2007)0607), „K železniškemu omrežju, namenjenemu predvsem tovornemu prometu“ (KOM(2007)0608), in „Večletne pogodbe o kakovosti železniške infrastrukture“ (KOM(2008)0054),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije „Logistika tovornega prometa v Evropi – ključ do trajnostne mobilnosti“ (KOM(2006)0336),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije o uvedbi sistema železniške signalizacije ERTMS/ETCS (KOM(2005)0298),

–   ob upoštevanju Sklepov Sveta z 29. in 30. novembra/3. decembra 2007 o sporočilu Komisije o „Akcijskem načrtu za logistiko tovornega prometa“ in s 7. aprila 2008 o sporočilu Komisije o železniškemu omrežju, namenjenemu predvsem tovornemu prometu,

–   ob upoštevanju zelene knjige Komisije z naslovom „Za novo kulturo mobilnosti v mestih“ (KOM(2007)0551),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. septembra 2007 o logistiki tovornega prometa v Evropi – ključu do trajnostne mobilnosti[1],

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. julija 2008 z naslovom „Za novo kulturo mobilnosti v mestih“[2],

–   ob upoštevanju člena 45 Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem (A6–0326/2008),

A. ker je prometni sektor odgovoren za slabih 30 % emisij CO2 v Evropski uniji, v mestih pa celo za 40 %, in ker se je kljub prizadevanju za tehnične izboljšave in inovacije med letoma 1990 in 2005 povečal za 26 %, medtem ko so se emisije CO2 v drugih sektorjih zaradi milijardnih naložb lahko znižale za 10 %,

B.  ker ima trajnosten in učinkovit tovorni promet v Evropi pomembno vlogo pri uspešnem in konkurenčnem gospodarstvu, pri zadostitvi povpraševanja potrošnikov in ustvarjanju številnih delovnih mest in bogastva za evropske državljane,

C. ker je za obdobje med letoma 2000 in 2020 za tovorni promet predvideno 50 % povečanje (v tonah-kilometrih), kot je napovedano v beli knjigi z naslovom „Evropska prometna politika do 2010: čas za odločitev“ (KOM(2001)0370), in ker se je tovorni promet že med letoma 1995 in 2005 s 30 % večal hitreje kot bruto domači proizvod; ker je bila rast v skupnem tovornem prometu večinoma posledica povečanja v cestnem in zračnem prometu v primerjavi z drugimi vrstami prometa,

D. ker rešitve, usmerjene k trajnostnim in učinkovitim logističnim sistemom in sistemom tovornega prometa ter k intermodalnemu vključevanju vseh prevoznih sredstev, ne vodijo le k izboljšanju gospodarstva in varnosti, temveč izpolnjujejo tudi cilje Evropske unije na področju podnebnih sprememb in varčevanja z energijo, ki naj bi se uresničili do leta 2020,

E.  ker bi si morale Evropska unija in države članice v povezavi s sedanjimi neustreznimi proračunskimi sredstvi za soočanje s temi izzivi zastaviti določene usklajene prednostne naloge, svoje vire usmeriti na omejeno število ukrepov za trajnost in intermodalnost tovornega prometa ter upoštevati občutljive regije,

F.  ker je treba bolje razviti evropsko mrežo koridorjev, pri čemer je treba izhajati iz obstoječe mreže ter obstoječih struktur in tehnologij ter vključiti „zelene koridorje“ za vse vrste tovornega prevoza z ambicioznimi trajnostnimi okoljskimi merili,

G. ker mora biti namen omenjenega akcijskega načrta za logistiko tovornega prometa omogočiti delovanje tovornega prevoza v Evropi in onstran njenih meja, kar bo koristilo vsem evropskim podjetjem in evropski konkurenčnosti v celoti,

1.  poudarja, da se morajo evropski sistemi tovornega prometa soočiti s pomembnimi izzivi, da se bosta povečala učinkovito vključevanje in trajnost tovornega prometa v Evropi, pri čemer morajo več prispevati k izboljšanju mobilnosti in energetske učinkovitosti ter zmanjševanju porabe olja, emisij onesnaževal in zunanjih stroškov, in zato pozdravlja zgoraj navedena sporočila Komisije in sklepe Sveta; spodbuja Komisijo, države članice in industrijo, da v prihodnje podprejo za okolje, podnebje, gospodarstvo, varnost in družbene interese bolj trajnostno politiko mobilnosti v zvezi s tovornim prometom, tako da pri postopni integraciji prednostnih mednarodnih koridorjev železniškega tovornega prometa, prometnih vozlišč in konvencionalnih omrežij v razširjeni Evropski uniji spodbujajo uporabo učinkovitih logističnih sistemov ter uporabo načel uporabnik in onesnaževalec plača za vse vrste prevoza;

2.  podpira stališče Komisije, da sta somodalnost in intermodalnost še vedno osrednja dejavnika pri ustvarjanju trajnostnega in učinkovitega tovornega prometa v Evropi;

3.  ugotavlja pa, da so pristojnosti in sredstva EU za izboljšanje trga tovornega prometa omejene; ugotavlja, da so bistveni deli omrežja že v polni uporabi; zato poziva prometne ministre, pristojne za glavne evropske koridorje, naj začnejo obravnavati vprašanje infrastrukturnih naložb in naj se vsaj dogovorijo o uskladitvi svojih nacionalnih naložbenih načrtov, povezanih z njihovimi koridorji,

4.  je prepričan, da tovorna logistika v mestih potrebuje poseben pristop; upa, da lahko razprava o omenjeni zeleni knjigi o mobilnosti v mestih skupaj s tem akcijskim načrtom za logistiko tovornega prometa privede do izmenjave dobrih praks med mesti za odkritje trajnostnih načinov prevoza oskrbe v mesta;

5.  zato predlaga, naj Komisija najpozneje do konca leta 2008 predloži program za financiranje in okrepitev sodelovanja med državami članicami, odgovornimi za projekte na tem področju, ter da omogoči in oceni rešitve za sedanje prepreke, pri čemer naj nameni posebno pozornost prevozu blaga in ustrezno upošteva dodano vrednost logističnega dejavnika;

6.  podpira zamisel o omrežjih, namenjenih prevozu blaga, ki uporabljajo obstoječa konvencionalna prometna omrežja, sproščena zaradi napredka pri vlakih visokih hitrosti;

7.  poudarja, da morajo železniška tovorna omrežja temeljiti na najbolj „tržno primernih“ tovornih koridorjih, upoštevajoč obstoječe koridorje ERTMS (evropski sistem za vodenje železniškega prometa) in omrežje TEN-T (vseevropsko prometno omrežje), (po potrebi povečane, da lahko vključujejo posebne odseke, za katere je značilen gost promet, npr. pristanišča); meni, da bi, kjer to še ni storjeno, morali imenovati „visokega koordinatorja za koridorje“; poziva Evropsko agencijo za železniški promet kot organ sistema ERTMS, naj zagotovi, da bodo te poti postale interoperabilne;

8.  pričakuje, da bo Komisija „zelene koridorje“ opredelila kot zgledne projekte za mobilnost in intermodalnost ter za prehod na okolju prijazne vrste prevoza za zmanjšanje nesreč, hrupa, zastojev, toksične in netoksične onesnaženosti zraka, emisij CO₂, uporabe površin in porabe energije ter za povečanje uporabe obnovljivih virov energije (zlasti vetrne in sončne energije) v skladu z zakonodajo EU, njenimi cilji in inteligentnimi prevoznimi sistemi;

9.  v zvezi s tem spodbuja Komisijo in države članice, da močneje podpirajo spodbude za skladnost vseh vrst prometa z okoljem in najbolj učinkovite kombinacije le-teh, ki naj bi zmanjšale ogroženost okolja zlasti v „zelenih koridorjih“;

10. predlaga, da se podpre integracija regionalnega načrtovanja, procesov proizvodnje in strukture trga ter preprečevanje nepotrebnega prometa in da se prispeva h krajšim razdaljam oziroma primernim hitrostim v tovornem prometu; meni, da je treba uporabljati računalniško podprte prilagoditve hitrosti, s čimer se je mogoče izogniti ustavljanju in speljevanju v tovornem prometu, ki zahtevata veliko časa in energije;

11. meni, da je boljše lastno izvajanje in krepitev veljavne zakonodaje o nevarnem in onesnažujočem blagu prednostna naloga;

12. spodbuja Komisijo in države članice, naj s krepitvijo logistike pospešijo izmenjavo najboljših praks na občutljivih mednarodnih hribovitih področjih in v strnjenih naseljih ter mestih, upoštevajoč priporočila, vključena v omenjeno resolucijo o mestni mobilnosti, in izkušnje, pridobljene v programu CIVITAS o čistejšem in boljšem prevozu v mestih;

13. poziva Komisijo, da sofinanciranje EU osredotoči na učinkovitost, interoperabilnost in izboljšanje struktur železniškega prometa in intermodalnih vozlišč ter drugih vrst tovornega prometa in nameni najmanj 40 % sredstev EU za prometno infrastrukturo železniškemu prometu, kot je določeno že v resoluciji z dne 12. julija 2007 o izvajanju prvega železniškega paketa[3];

14. prav tako poziva Komisijo in države članice, naj zaradi pregleda proračuna Evropske unije, predvidenega za leto 2009, vnaprej obravnavajo mesto prometa v tem proračunu in se tako izognejo ponovitvi napak iz preteklosti in zagotovijo zadostno prihodnjo naložbo v strateško infrastrukturo za uresničevanje ciljev, ki si jih je Evropska unija zastavila v zvezi s trajnostnim razvojem in zmanjševanjem emisij;

15. poudarja izjemno pomembnost interoperabilnega cestninjenja za učinkovit tovorni promet v Evropi;

16. meni, da je boljša povezanost morskih pristanišč in tistih, ki ležijo ob celinskih plovnih poteh, z železniškim in cestnim omrežjem v notranjosti pomemben del logistične infrastrukture; poudarja pomembno vlogo notranjih platform in suhih dokov;

17. je prepričan o potencialu celinskih plovnih poti za tovorni promet in poziva Komisijo, naj zagotovi ustrezno izvajanje akcijskega programa NAIADES za spodbujanje prevoza po celinskih plovnih poteh v Evropi;

18. poudarja, da se naložbe v terminale v notranjosti lahko prožno in hitro uresničujejo, s čimer se lahko odpravijo ozka grla v celotni intermodalni verigi;

19. poziva, naj se smatra, da sta upoštevanje oziroma uvedba stabilnih intermodalnih standardov za mere in težo vozil, zabojnikov in prekladalnih naprav strateškega pomena, da se logistika tovornega prometa prerazporedi na železniški in trajnostni vodni promet, s čimer bi se zmanjšali stroški infrastrukture;

20. ugotavlja, da različne horizontalne tehnike, ki bi prispevale k enostavnejšim možnostim prekladanja s tovornih vozil na železnico, pa tudi pri prekladanju na različne koloteke železnice, pogosto niso standardizirane v zadostni meri; zato poziva mednarodne in evropske organe, da standardizirajo zlasti te tehnike, da se poveča učinkovitost in zmanjšajo stroški; s tem v zvezi poudarja pomembnost hitrega sprejetja svetovnega standarda za intermodalne nakladalne enote;

21. poziva Komisijo, da smernice za subvencije za okolje in železniški tovorni promet oblikuje tako, da se olajšajo naložbe v trajnostni prevoz blaga po železnici; v zvezi s tem poudarja strateški pomen sofinanciranja zmanjševanja hrupa tudi pri viru (preureditev tovornih vagonov), kot že velja pri nadgradnji opreme ERTMS železniških vozil;

22. meni, da mora biti upravljanje infrastrukture in nudenje storitev čezmejno, nediskriminatorno in pregledno, da se lahko doseže učinkovito, interoperabilno in nemoteno logistiko tovornega prometa; s tem v zvezi poudarja pomembnost nadaljnje dovršitve notranjega trga prevoza za vse vrste prevoza; s tem v zvezi pozdravlja predlog Komisije o vzpostavitvi „evropskega prostora pomorskega prometa brez ovir“ in podpira zamisel o enotni prevozni listini in enotnih vmesnih točkah za vse vrste prevoza;

23. poudarja, da bi lahko učinkovit notranji trg cestnega prevoza blaga pripomogel k učinkovitejšemu prevozu in zmanjšanju števila praznih voženj; poziva Komisijo, naj strogo uveljavlja zakonodajo EU o mednarodnem cestnem prevozu blaga in kabotaže; prizna, da države članice pod določenimi pogoji lahko omejijo kabotažo, vendar poziva Komisijo, naj kot varuhinja pogodbe strogo ukrepa proti nesorazmernim omejitvam in kaznim, ki jih številne države članice v zvezi s tem vsiljujejo tujim prevoznikom;

24. spodbuja Komisijo, da pri večletnih pogodbah za kakovost železniške infrastrukture oblikuje okvirne pogoje za minimalne evropske standarde kakovosti; predlaga državam članicam, da razpoložljivost sredstev za izgradnjo, dograditev in stroške vzdrževanja železniške infrastrukture povežejo s temi standardi in jih obravnavajo kot neločljive pakete ter s tem prispevajo k povečanju učinkovitosti oziroma k prihranku stroškov;

25. poziva Komisijo, naj podpre projekte o razlikovalni uporabi prog visokih hitrosti, na primer za lahek tovorni promet;

26. spodbuja Komisijo, da pripravi pregled tovornih vagonov v Evropski uniji, ki so opremljeni z navigacijo na podlagi satelitov, da bi na osnovi tega preskusila čezmejno interoperabilnost oziroma združljivost teh sistemov z že obstoječimi tehnikami, uresničila interoperabilno navigacijo na podlagi satelitov za nove vagone in spodbudila dodatno opremljanje obstoječih tovornih vozil; podpira sprejetje tehnik natovarjanja (primeri „najboljših praks“), ki intermodalno verigo od začetka do konca pretovarjanja in raztovarjanja oblikujejo tako, da vodi k boljši učinkovitosti celotnega sektorja;

27. poudarja potrebo po poenotenju in poenostavitvi upravnih postopkov organov, ki sodelujejo na trgu tovornega prometa, ter poenostavitvi carinskih predpisov in postopkov na mejah; zlasti pozdravlja odločitev o ustanovitvi evropskega pomorskega prostora brez ovir in poziva Komisijo, naj povabi primerna mednarodna združenja in organizacije, naj razvijejo enoten intermodalen dokument o tovoru;

28. poudarja, da univerze ne zagotavljajo izobrazbe o dobri logistiki in zato poziva države članice, naj dajo brezpogojno prednost visokošolskemu in nadaljnjemu izobraževanju v sektorju logistike in tovornega prometa;

29. poziva Komisijo, naj podpre projekte, raziskave in prizadevanja za vzpostavitev standardnih pretokov informacij, da bosta zagotovljeni vključitev in interoperabilnost načinov prevoza na ravni obravnave podatkov;

30. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

• [1]  Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0375.
• [2]  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0356.
• [3]  UL C 175 E, 10.7.2008, str. 551.

OBRAZLOŽITEV

1. Ozadje tovornega prometa v Evropi

Prvo fazo prometne politike v 90-ih letih sta zaznamovala liberalizacija in odprtje trga, ni pa bilo ustreznega usklajevanja in sinergije med nacionalnimi sistemi. V prometnem sektorju so nastali novi problemi, stare težave pa so se še povečale (preobremenjenost prometa, okoljska škoda, nesreče na cestah, pomanjkljiva interoperabilnost, itd.). Poleg tega so se zaradi pospešene globalizacije, negotove oskrbe z energijo, povečanega globalnega segrevanja in širitve EU spremenili okvirni pogoji v Evropski uniji.

Problematika tovornega prometa in logistike je eno od prednostnih vprašanj Komisije, kot je med drugim opisano v beli knjigi iz leta 2001. Med letoma 2000 in 2020 se bo obseg tovornega prometa (v tkm) v EU-25 povečal za 50 %. Od leta 1995 do leta 2005 se je tovorni promet povečal že za 2,8 % letno. Še naprej se je najbolj povečal delež okolju škodljivega cestnega in zračnega prometa.

Zaradi liberalizacije in razvoja sektorja tovornega prometa se je treba dogovoriti o ciljih v zvezi z učinkovitostjo in trajnostjo prometa.

2. Odgovor Komisije: paket o tovornem prometu in logistiki

Zaradi vmesnega pregleda leta 2006 je Komisija objavila vrsto sporočil, ki naj bi spodbujala trajnost in učinkovitost sektorja tovornega prometa. Vsa sporočila se navezujejo na morebitne prihodnje ukrepe in zakonodajne pobude ter naj bi uvedle konkretno delo Komisije do leta 2010.

2.1 Program EU za tovorni promet: izboljšanje učinkovitosti, povezanosti in trajnosti tovornega prometa v Evropi

Za ta dva cilja – trajnost in učinkovitost – si je treba prizadevati s strateškimi pristopi:

– usmerjenost na prometne koridorje: ta koncept je osnova intermodalne evropske politike za boljšo uporabo in kombinacijo različnih prometnih strategij;

– spodbujanje inovativnih tehnologij, infrastruktur in učinkovitejšega upravljanja tovornega prometa;

– poenostavitev upravljanja in tovorne prometne verige, zlasti z oblikovanjem vmesnika za upravne zahteve in intermodalno uskladitvijo predpisov v železniškem sektorju;

– povečanje privlačnosti drugih prevoznih sredstev, ki ne spadajo v cestni promet.

2.2 Akcijski načrt za logistiko tovornega prometa

Sporočilo preučuje ključno vlogo, ki jo ima logistika za bolj trajnostni in konkurenčnejši prometni sistem v Evropi. Delež logistične industrije pri evropskem BDP dosega skoraj 14 % in je v povprečju rasel hitreje kot tisti za skupno gospodarstvo. Razlog za to je predvsem v liberalizaciji, evropski integraciji in nizkih prometnih stroških, ki se ne skladajo z dejanskimi stroški. Po drugi strani je to vodilo do preobremenjenosti pristanišč, središč za pretovarjanje, vozlišč in železniških prog. Komisija sedaj želi oblikovati koherentno politiko na šestih področjih:

1.  e-tovorni promet in ITS: cilj e-tovornega prometa je razviti brezpapiren pretok informacij, ki omogoča spremljanje blaga med prevozom z različnimi vrstami prometa in določiti, kaj bi blago naredilo neodvisno od vrste prometa in hkrati poenostavilo upravljanje. Vsi ukrepi so predvideni za leto 2009. Razvoj satelitskih sistemov za določanje položaja , kot je GALILEO, bi v prihodnosti omogočil „spremljanje tovora prek interneta“ (informacije, dosegljive na spletu).

2. Trajnostna kakovost in učinkovitost: Komisija želi poiskati praktične in pravne rešitve (2008) ali pripraviti primerjalno analizo intermodalnih terminalov leta 2010. Do konca leta 2009 bo skupaj z interesnimi skupinami določena vrsta glavnih pokazateljev, hkrati pa bo preskušena razpoložljivost statističnih podatkov o logistiki tovornega prometa. V zvezi z zaposlenimi in usposabljanji bo Komisija do leta 2009 s socialnimi partnerji sodelovala pri pripravi seznama minimalnih pogojev usposobljenosti na področju logistike.

3. Poenostavitev prometnih verig: na tem področju se izvajajo številne pobude. Upoštevanje administrativnih zahtev bo olajšala vzpostavitev enotnega okenca in upravne točke „vse na enem mestu“ do leta 2012. Komisija bo leta 2008 predložila zakonodajni predlog o poenostavitvi in spodbujanju prometa na kratkih razdaljah. Leta 2009 naj bi preučili možnost enotne prevozne listine, ki ne bo odvisna od oblike transporta. Po možnosti bo Komisija leta 2009 pripravila predlog o standardni klavzuli o odgovornosti. Poleg tega bo Komisija leta 2008 pripravila evropske standarde o varnosti različnih vrst transporta.

4. Mere vozil in standardi natovarjanja: Komisija bo preučila standarde za težo in mere vozil in v zvezi s tem morda predlagala posodobitev Direktive 96/53/CE (2008). Pripravila bo tudi standarde za evropsko intermodalno nakladalno enoto (2007).

5. „Zeleni prometni koridorji“: v zvezi s tem si je Komisija zastavil vrsto različnih ciljev. Najprej želi tovorni promet koncentrirati na koridorje, kjer se uporabljajo somodalnost in inovativne tehnologije. Leta 2008 bo Komisija določila zelene koridorje in organizirala sodelovanje med oblastmi in prevoznimi podjetji. Prvi predlogi o železniškem omrežju za tovorni promet so načrtovani za leto 2008, o koridorjih pa do leta 2012.

6. Logistika tovornega prometa v mestih: Komisija pri tem poudarja mestno razsežnost tovornega prometa. Trenutno se pripravljajo priporočila za skupne vrednosti ali kazalnike uspešnosti za merjenje učinkovitosti in trajnosti.

2.3 K železniškemu omrežju, namenjenemu predvsem tovornemu prometu

Komisija vidi razlog za težave železnice na področju tovornega prometa v pomanjkanju sposobnosti, da bi povečala svoj tržni delež. Te težave zadevajo zanesljivost, obstoječe zmogljivosti, upravljanje informacij, povprečno hitrost in prilagodljivost. Žal rezultati železniške politike v zadnjih petnajstih letih še ne zadoščajo, da bi dosegli želeni cilj prehoda na železniški promet. Stroški in tarife v železniškem tovornem prometu so se sicer stalno nižali, konkurenčnost pa se je izboljšala, vendar še daleč ni bila dosežena popolna interoperabilnost.

Cilj sporočila je „vzpostavitev strukturiranega evropskega železniškega omrežja, ki spada k TEN-T, kar omogoča zanesljiv in učinkovit tovorni promet“. To omrežje se lahko zgradi na osnovi obstoječega omrežja.

Predlaganih je šest novih ukrepov:

– K železniškemu omrežju, namenjenemu predvsem tovornemu prometu: Komisija bo predlagala pravno opredelitev. Do leta 2012 bo morala vsaka država članica sodelovati pri vsaj eni strukturi koridorja.

– Ukrepi glede kakovosti storitev v koridorju: Komisija bo po poročilu o ukrepih za izboljšanje kakovosti, ki so jih sprejeli prevozniki v železniškem prometu, predlagala zakonodajne ukrepe za pokazatelje kakovosti;

– Zmogljivosti struktur koridorjev: da bi se izognili ozkim grlom, želi Komisija uskladiti zmogljivosti infrastruktur (dolžina vlakov, nakladalni profil...);

– Dodelitev vlakovnih poti v čezmejnem tovornem prometu: Komisija bo predlagala zakonodajne ukrepe o mednarodni dodelitvi vlakovnih poti in spodbudila sodelovanje med nacionalnimi regulativnimi organi;

– Pravila o prednosti v primeru motenj prometa: Komisija bo zaostrila zakonodajo glede mednarodnega prometa v primeru motenj v omrežju. Upravljavci infrastruktur bi morali uporabljati enotna prednostna pravila;

– Dodatne železniške storitve: Komisija bo spodbujala strukture koridorjev in upravljavce infrastruktur, da vzpostavijo učinkovito omrežje terminalov in ranžirnih postaj. Poleg tega je treba sprejeti zakonodajne ukrepe za oblikovanje preglednega in enostavnega dostopa do železniških storitev.

3. Večletne pogodbe za kakovost železniške infrastrukture

Šest let po sprejetju prvega železniškega paketa obstajajo dvomi glede zadostnega financiranja železniške infrastrukture, da bi se v sektorju zagotovila kakovost in učinkovitost. Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi med majem 2006 in septembrom 2007 je te skrbi potrdilo. Pomanjkljivo financiranje vodi do zakasnitev pri potrebnem vzdrževanju omrežij.

Komisija poroča o izkušnjah z večletnimi pogodbami za kakovost železniške infrastrukture in prednostih tega načina financiranja, ki je bil v direktivi 2001/14/ES ponujen kot rešitev za pomanjkljivo financiranje. Večletne pogodbe ponujajo dolgoročnejšo možnost za vzdrževanje železniškega omrežja. Ker je te večletne pogodbe doslej v različnem obsegu uporabljala le polovica držav članic, je treba uskladiti njihovo uporabo.

4. Glavni predlogi poročevalca

Zaradi omejenih pristojnosti in sredstev Evropske unije poročevalec predlaga, da se osredotoči na pragmatične prednostne naloge:

– Komisija bi morala do leta 2008 določiti deset čezmejnih koridorjev in deset ozkih grl ter predlagati morebitne rešitve;

– Zelene koridorje bi bilo treba jasneje določiti glede na trajnost, pri tem pa upoštevati sprejeta evropska okoljska merila v zvezi s hrupom, podnebnimi spremembami, onesnaženostjo zraka in porabo energije oziroma obnovljivimi viri energije;

– Upravljanje infrastruktur in upravne postopke bi bilo treba mednarodno standardizirati in poenostaviti;

– Vse sofinanciranje prometnih struktur s strani EU bi se moralo uskladiti s sprejetimi cilji v zvezi z okolju prijaznimi prometnimi sistemi.

Čeprav so internalizacija zunanjih stroškov in predlogi za spremembo evrovinjete do 10. junija 2008 zelo pomembni za okoljsko in družbeno sprejemljivo politiko tovornega prometa, se je poročevalec odpovedal temu, da bi oblikoval nadaljnje predloge, saj je Evropski parlament pred kratkim glasoval o tem vprašanju, na primer o poročilu o trajnostni evropski prometni politiki ob upoštevanju evropsko energetske in okoljske politike.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	15.7.2008
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	39 0 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Gabriele Albertini, Inés Ayala Sender, Etelka Barsi-Pataky, Paolo Costa, Michael Cramer, Luis de Grandes Pascual, Christine De Veyrac, Saïd El Khadraoui, Robert Evans, Emanuel Jardim Fernandes, Francesco Ferrari, Brigitte Fouré, Mathieu Grosch, Georg Jarzembowski, Stanisław Jałowiecki, Timothy Kirkhope, Dieter-Lebrecht Koch, Sepp Kusstatscher, Jörg Leichtfried, Bogusław Liberadzki, Eva Lichtenberger, Seán Ó Neachtain, Paweł Bartłomiej Piskorski, Reinhard Rack, Gilles Savary, Brian Simpson, Renate Sommer, Ulrich Stockmann, Silvia-Adriana Ţicău, Yannick Vaugrenard, Roberts Zīle
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Zsolt László Becsey, Johannes Blokland, Zita Gurmai, Lily Jacobs, Anne E. Jensen, Marie Panayotopoulos-Cassiotou, Corien Wortmann-Kool
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Constantin Dumitriu