POROČILO o odločitvah odbora za peticije v parlamentarnem letu 2007
10.9.2008 - (2008/2028(INI))
Odbor za peticije
Poročevalec: David Hammerstein
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o odločitvah odbora za peticije v parlamentarnem letu 2007
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih preteklih resolucij o posvetovanjih z odborom za peticije, zlasti tiste z dne 21. junija 2007 o rezultatih misije za ugotavljanje dejstev v španskih regijah Andaluzija, Valencija in Madrid na pobudo odbora za peticije[1],
– ob upoštevanju členov 21 in 194 Pogodbe o ES,
– ob upoštevanju členov 45 in 192(6) svojega poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za peticije (A6‑0336/2008),
A. priznava edinstven pomen procesa vlaganja peticij, ki posameznikom omogoča, da Evropski parlament opozorijo na specifična vprašanja s področja delovanja Unije, ki jih neposredno zadevajo,
B. ker si mora Odbor za peticije vedno prizadevati za svojo večjo učinkovitost, da bi bolje služil državljanom EU in izpolnjeval njihova pričakovanja,
C. upošteva dejstvo, da kljub pomembnemu napredku pri razvoju struktur in politik Unije, doseženem v tem obdobju, državljani pogosto opažajo številne pomanjkljivosti pri uporabi politik in programov Unije, saj ti neposredno vplivajo nanje,
D. ker imajo v skladu s Pogodbo o ES državljani EU pravico naslavljati peticije na Evropski parlament, vendar pa lahko svoje pritožbe pošiljajo tudi drugim institucijam ali organom EU, zlasti Komisiji,
E. ker ostajajo na nacionalni ravni prizadevanja za spodbujanje in zagotavljanje informacij o javni pravici do naslavljanja peticij na Parlament ključnega pomena, da se zbudi zanimanje javnosti in še zlasti prepreči zmeda glede različnih pritožbenih postopkov,
F. ker so za uporabo uredb in direktiv Skupnosti pristojne države članice, to pristojnost pa lahko, odvisno od svoje ustavne ureditve, prenesejo na regionalne ali lokalne politične organe,
G. ker Parlament ob upoštevanju pomembnega načela subsidiarnosti legitimno izvaja demokratični pregled in nadzor politik Unije, da bi zagotovil pravilno izvajanje in razumevanje predpisov Unije ter doseganje namena, s katerim so pristojne institucije Unije o njih razpravljale in za katerega so jih oblikovale in sprejele,
H. ker državljani EU in posamezniki s stalnim bivališčem v Uniji lahko pri tem dejavno sodelujejo z uveljavljanjem pravice do naslavljanja peticij na Evropski parlament ob vedenju, da bo pristojni odbor njihove težave obravnaval in raziskal ter podal ustrezen odgovor,
I. ker veljavne ustanovne pogodbe že vsebujejo obveznosti za spoštovanje osrednjih načel evropske družbe, namreč človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, pravne države, človekovih pravic, enakosti in pravic manjšin, kar bodo nove pogodbe o Evropski uniji in njenem delovanju, če jih bo ratificiralo vseh 27 držav članic, še poglobile z vključitvijo Listine o temeljnih pravicah, ki bo pripomogla, da bo Unija pristopila k evropski konvenciji o človekovih pravicah ter omogočila pravno podlago za državljansko zakonodajno pobudo in ustrezen sistem upravnega prava za institucije EU,
J. ker člen 7 pogodbe o Evropski uniji določa postopke, po katerih lahko Unija ukrepa, če neka država članica hudo in vztrajno krši temeljna načela Unije, kakor je opredeljeno v členu 6 te pogodbe,
K. v zvezi s tem želi spomniti, da državljani EU na Parlament pogosto naslavljajo peticije za izboljšanje stanja, kadar menijo, da so bile kršene njihove pravice iz ustanovnih pogodb, in se jim pravna sredstva zdijo neprimerna, nepraktična, predolgotrajna in – pogosto – draga,
L. ker se odbor za peticije kot pristojni odbor ni dolžan samo odzvati na posamezne peticije, ampak si mora tudi prizadevati za trajne rešitve za težave vlagateljev peticij v primernem časovnem roku, kar je glavni namen njegovega delovanja,
M. ker se rešitve za težave vlagateljev peticij običajno najdejo ob lojalnem sodelovanju med odborom za peticije in Komisijo, državami članicami ter njihovimi regionalnimi in lokalnimi organi, ki skupaj poskrbijo za izvensodna sredstva,
N. ker kljub temu države članice in regionalni ali lokalni organi niso vedno resnično pripravljeni poiskati praktičnih rešitev za težave, na katere opozorijo vlagatelji peticij,
O. ker imajo hkrati vlagatelji peticij, četudi njihove pritožbe niso vedno upravičene, pravico pričakovati razlago in odgovor pristojnega odbora,
P. ker je treba z okrepljenim medinstitucionalnim usklajevanjem doseči učinkovitejše preusmerjanje nedopustnih peticij nacionalnim organom,
Q. ker se lahko peticije označijo za nedopustne, če se ne nanašajo na področje delovanja Evropske unije, proces vlaganja peticij pa za državljane ni način pritožbe proti sklepu pristojnega nacionalnega pravnega ali političnega organa, s katerim se morebiti ne strinjajo,
R. ker je bistveno, da si Parlament priskrbi pristojnosti, pravila, postopke in vire za učinkovito in pravočasno odzivanje na prejete peticije,
S. meni, da proces vlaganja peticij lahko pozitivno prispeva k boljši pripravi zakonodaje, zlasti s prepoznavanjem področij, na katerih je po opozorilu vlagateljev pravo EU šibko ali neučinkovito pri doseganju ciljev zadevnih zakonodajnih aktov, in da se ob sodelovanju in pod pristojnostjo pristojnega zakonodajnega odbora to lahko popravi z revizijo teh zakonodajnih aktov,
T. ker proces vlaganja peticij tudi pomembno prispeva k prepoznavanju primerov, ko države članice prava Skupnosti ne uporabljajo pravilno, zaradi česar Komisija pogosto sproži postopke za ugotavljanje kršitev po členu 226 Pogodbe o ES,
U. ker je namen postopka za ugotavljanje kršitev zagotoviti, da je zadevna država članica primorana upoštevati obstoječe pravo Skupnosti, o njem pa odloča Komisija brez neposredne udeležbe Parlamenta; opaža pa, da je približno tretjina kršitev povezana s temami, o katerih so bile na Evropski parlament naslovljene peticije,
V. ker ni nujno, da postopek za ugotavljanje kršitev, čeprav uspešen, neposredno izboljša stanje v specifičnih primerih, na katere opozarjajo posamezni vlagatelji peticij; ker to ogroža zaupanje državljanov v zmožnost institucij EU, da izpolnijo njihova pričakovanja,
W. ker je Parlament v letu 2007, ko se je članstvo v odboru povečalo s 25 na 40 članov, zabeležil 1506 prejetih peticij (kar je 50-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2006), od katerih pa jih je bilo 1089 označenih na nedopustne,
X. ker ugotavlja, da je leta 2007 na sejah odbora sodelovalo 159 vlagateljev peticij, pri čemer niso všteti številni drugi, ki so bili navzoči zaradi spremljanja postopkov,
Y. ker je bilo leta 2007 organiziranih šest obiskov za ugotavljanje dejstev, in sicer v Nemčijo, Španijo, na Irsko, Poljsko, v Francijo in na Ciper, o katerih so bila pripravljena poročila in priporočila, ki so bila kasneje posredovana vsem zainteresiranim, zlasti vlagateljem peticij,
Z. ker je bilo organiziranih devet rednih sej odbora, na katerih so ob dragoceni pomoči predstavnikov Komisije razpravljali o 500 posameznih peticijah, vsi vlagatelji pa so bili obveščeni o rezultatih obravnave,
AA. ker so sodeč po obravnavanih peticijah prednostna področja, ki povzročajo zaskrbljenost državljanov EU, tale: okolje in njegova zaščita, vključno s slabostmi direktive o presoji vplivov na okolje, okvirne direktive o vodah, direktive o pitni vodi, direktiv o odpadkih, direktive o habitatih, direktive o pticah, direktive o pranju denarja in drugih, ki se nanašajo na splošno zaskrbljenost glede onesnaževanja in podnebnih sprememb, pravice posameznikov in pravica do zasebne lastnine, finančne storitve, prosto gibanje in pravice delavcev, vključno s pokojninskimi pravicami in drugimi socialnimi določbami, prost pretok blaga in obdavčitev, priznavanje poklicnih kvalifikacij, svoboda ustanavljanja in domnevna diskriminacija na podlagi državljanstva, spola ali pripadnosti manjšini,
AB. ker so tematike peticij in njihovo preučevanje leta 2007 zajemali najpomembnejša aktualna vprašanja, namreč podnebne spremembe, biološko raznovrstnost, pomanjkanje vode, ureditev finančnih storitev in oskrbo Evropske unije z energijo,
AC. ker se zavedamo trajnih in konstruktivnih odnosov med evropskim varuhom človekovih pravic, ki je pristojen za obravnavo pritožb državljanov glede domnevnih nepravilnosti pri dejavnostih institucij EU, in odborom za peticije, ki Parlamentu redno poroča o njegovem letnem ali posebnih poročilih – ta so varuhova zadnja možnost, kadar njegova priporočila niso upoštevana, med katerimi je eno iz leta 2007,
AD. ker je konferenca predsednikov 15. novembra 2007 s sklepom zavrnila zahtevo pristojnega odbora za odobritev poročila o posebnem poročilu varuha človekovih pravic Parlamentu o nepravilnosti v Evropskem uradu za boj proti goljufijam, ki je bila vložena junija 2005,
AE. ob upoštevanju prihodnjega razvoja dogodkov, ko se bo udeležba državljanov EU pri dejavnostih in delu Evropske unije še okrepila, zlasti z uvedbo „državljanske pobude“, predvideno v lizbonski pogodbi, če jo bo ratificiralo vseh 27 držav članic, ki bo omogočila, da več kot milijon državljanov več držav članic vloži predlog za nov zakonodajni akt, in za katero je treba uvesti nove posebne postopke, ki bodo vključevali Komisijo, na katero morajo biti take pobude naslovljene, Parlament in Svet,
AF. ker daje uspešno in učinkovito delovanje odbora za peticije državljanom jasen znak, da so njihove upravičene skrbi obravnavane, ter vzpostavlja pristno vez med državljani in EU; medtem ko v primeru nesprejemljivih zamud in nepripravljenosti držav članic, da izvedejo zahtevana priporočila, služi zgolj oddaljevanju EU od njenih državljanov ter v številnih primerih potrdi njihovo mnenje o pomanjkanju demokracije,
AG. ker so imeli člani odbora za peticije v letu 2007 možnost izkoristiti občutno okrepitev podatkovne zbirke in orodja za upravljanje elektronskega vlaganja, ki ga je v sodelovanju s pristojnimi službami za informacijsko tehnologijo razvil sekretariat ter ki vsem članom odborov in političnih skupin omogoča neposreden dostop do vseh peticij in z njimi povezanih dokumentov, zaradi česar lahko učinkoviteje služijo vlagateljem peticij,
AH. vseeno ugotavlja, da Parlament ni zagotovil sredstev, ki so bila zahtevana v lanski resoluciji o delu odbora za peticije, potrebnih za izboljšanje internetnih možnosti za obdelavo peticij, niti ni uveljavil člena 192(2) poslovnika Parlamenta, ki določa, da se „vzpostavi /…/ elektronski register, v katerem lahko državljani izrazijo svojo podporo predlagatelju peticije, tako da dodajo svoj elektronski podpis k peticijam, ki so bile označene za dopustne in vpisane v register“,
AI. ker je pomembno, da so državljani EU ustrezno seznanjeni z delom odbora za peticije, ko se pripravljajo, da bodo na naslednjih volitvah EU, načrtovanih za junij 2009, izvolili nov Parlament;
1. pozdravlja tesno sodelovanje med odborom za peticije ter službami Komisije in varuhom človekovih pravic, pa tudi vzdušje sodelovanja med institucijama, ki si prizadevata odzvati se na težave državljanov EU; vseeno trdno verjame, da bi bilo treba prednostno omogočiti odboru za peticije nadaljnjo krepitev lastnih raziskovalnih zmogljivosti, zlasti z okrepitvijo njegovega sekretariata in pravnega strokovnega znanja; zavezuje se, da bo še dodatno racionaliziral notranje postopke odbora za peticije, da bi tako omogočil še lažjo obravnavo peticij, zlasti glede časovnega okvira, v katerem se o peticijah odloči, njihove dopustnosti, preiskave in spremljanja, organizacije srečanj odbora, sodelovanja z drugimi parlamentarnimi odbori, ki utegnejo biti zainteresirani ali imeti znanje in izkušnje za določene peticije, ter pobud odbora, kot so misije za ugotavljanje dejstev;
2. poudarja, da bo pravni obseg listine o temeljnih pravicah priznan, če bo lizbonska pogodba dokončno ratificirana, kar bo formalno zagotovilo njen neodvisen zavezujoč značaj, ter opozarja, da bo treba predvideti posebne ukrepe, da bi določili, kakšen učinek bo to imelo na pravice državljanov in posledično na delo in pristojnosti odbora za peticije;
3. generalnega sekretarja ponovno poziva k nujni prenovitvi portala državljanov na spletni strani Evropskega parlamenta, da se bi povečala prepoznavnost portala glede pravice vlaganja peticij ter da bi se državljanom zagotovilo orodje za elektronsko zbiranje podpisov in podpore za peticije, kakor je določeno v členu 192(2) poslovnika; poziva, da mora portal državljanov zagotoviti medopravilnost programske opreme za brskanje po spletu, da bodo glede tega imeli državljani enake pravice do dostopa;
4. meni, da sedanji postopek registracije peticij po nepotrebnem zakasni njihovo preučitev, in je zaskrbljen, da se to lahko razume kot dokaz pomanjkljivega razumevanja za vlagatelje; zato poziva generalnega sekretarja, naj sprejme potrebne ukrepe, da bi se registracija peticij z generalnega direktorata predsedstva prenesla na sekretariat pristojnega odbora;
5. poziva k začetku pogajanj med Evropskim parlamentom in Komisijo z namenom boljšega usklajevanja njihovega dela v zvezi s pritožbami na način, ki bo olajšal, poenostavil in racionaliziral pritožbene postopke ter jih naredil preglednejše in hitrejše; poziva generalnega sekretarja, naj o tem poroča odboru za peticije v roku šestih mesecev;
6. podpira formalizacijo postopka, pri čemer se peticije s področja notranjega trga prenesejo v omrežje Solvit, da bi tako znatno skrajšali obravnavo peticij s področja vprašanj notranjega trga, kot so obdavčitev avtomobilov, priznavanje poklicnih kvalifikacij, dovoljenja za bivanje, mejni nadzor in dostop do izobraževanja, ohrani pa se pravica Parlamenta, da vprašanje preuči, če se s Solvitom ne bi našla zadovoljiva rešitev;
7. poudarja potrebo po večjem vključevanju Sveta in odbora stalnih predstavnikov držav članic v dejavnosti odbora za peticije ter ju poziva, da v interesu državljanov povečata svojo prisotnost in udeležbo;
8. meni, da bi v okviru okrepitve sekretariata odbora za peticije in v okviru razvoja sistema za elektronsko vlaganje peticij uvedba informacijskega orodja za internetno sledenje, namenjene vlagateljem peticij – med drugim z rednimi posodobitvami stanja in pozivi za posredovanje dodatnih informacij – pomagala oblikovati preglednejši in učinkovitejši proces; ugotavlja, da bi tak ukrep bolje izpolnjeval pričakovanja državljanov EU ter hkrati prispeval k večji učinkovitosti medinstitucionalnih odgovornosti Parlamenta in njegovega odbora za peticije;
9. poziva Komisijo, naj v celoti upošteva priporočila odbora za peticije, kadar odloča o sprožitvi postopka za ugotavljanje kršitev proti državi članici, ter ponovno poziva, naj Komisija neposredno in uradno obvesti odbor za peticije, kadar začne postopek za ugotavljanje kršitev, povezan s katero od peticij, ki jih obravnava;
10. v tej zvezi ponovno poudarja reprezentativnost odbora za peticije ter njegovo medinstitucionalno vlogo in nalogo pred evropskimi državljani in prebivalci;
11. je zaskrbljen, ker postopki za ugotavljanje kršitev pri službah Komisije in Sodišča Evropskih skupnosti, trajajo predolgo, kadar in če slednji sodeluje v njih, in – zavedajoč se, da je to pogosto posledica počasnosti in namernega oviranja v upravi zadevne države članice – poziva k uvedbi strožjih rokov; izraža dvom v učinkovitost tako imenovanih „horizontalnih postopkov za ugotavljanje kršitev“, za katerih zaključek je potrebno več časa; poziva k reviziji postopka za ugotavljanje kršitev, da bi dosegli večje spoštovanje izvajanja zakonodajnih aktov EU;
12. poziva zadevne institucije, naj bolje izrabijo ta postopek kot način za zagotovitev popolnega spoštovanja prava Skupnosti, in globoko obžaluje, da prepogosto prav počasnost uporabljenih postopkov in prikrivanje morebitnih posledic povzroči, da države članice dejansko kršijo pravo Skupnosti, ki torej nekaznovano delujejo proti interesom neposredno udeleženih lokalnih skupnosti, ki so na Parlament naslovile peticijo;
13. meni, da je problematično, da sedanji sistem za nadzor prava Skupnosti omogoča državam članicam, da odložijo izpolnjevanje, dokler dejansko ne nastopijo denarne sankcije, in se s tem še vedno izogibajo odgovornosti za pretekle namerne kršitve, državljani pa pogosto nimajo ustreznega dostopa do sodstva in sredstev na nacionalni ravni, tudi kadar Sodišče Evropskih skupnosti odloči, da država članica ni izpolnila državljanskih pravic po zakonodaji Skupnosti;
14. priporoča, naj bo prednost podeljena zagotavljanju uspešnosti in učinkovitosti odbora za peticije pri vseh vidikih njegovega delovanja, od začetka do konca, saj je to dejanska in otipljiva zaveza do državljanov, ki kaže, da je EU voljna in zmožna odgovoriti na njihove upravičene skrbi;
15. izraža zaskrbljenost in osuplost nad poročanjem vlagateljev peticij, da imajo kljub podpori, ki jo glede vsebine svoje peticije prejmejo od odbora za peticije, vse prepogosto velike težave pri pridobivanju odškodnine od vpletenih organov in nacionalnih sodišč; meni, da je treba še bolj raziskati te sistemske slabosti, zlasti ker se nanašajo na sektor finančnih storitev, kot pričajo ugotovitve preiskovalnega odbora o krizi družbe „Equitable Life Assurance Society“, katerega delo je temeljilo na peticijah, ki jih je prejel Parlament, in ki je o tem leta 2007 pripravil poročilo;
16. pozdravlja, da sta leta 2007 Komisija in Sodišče Evropskih skupnosti naglo ukrepala, tudi s sodno prepovedjo, in preprečila neposredno uničenje območja v dolini reke Rospude, ki je zaščiteno z direktivo EU o habitatih, zaradi gradnje cestnega koridorja Via Baltica, o čemer je odbor za peticije izvedel neodvisno raziskavo, opravil misijo za ugotavljanje dejstev in dal specifična priporočila; obžaluje, da ni še več takšnih primerov;
17. nujno poziva Komisijo, naj bo pri obravnavi peticij in pritožb v zvezi z okoljsko politiko, ki je ena glavnih tem vlagateljev peticij v EU, bolj pripravljena ukrepati za preprečitev kršenja prava Skupnosti; ugotavlja, da previdnostno načelo nima zadostne praktične pravne veljave in ga pristojni organi držav članic pogosto ne upoštevajo, čeprav so dolžni izvajati Pogodbo o EU;
18. obžaluje, da Komisija ni podprla odbora za peticije, ko je po obiskih za ugotavljanje dejstev zbral prepričljive dokaze, da se ne spoštujejo pravice državljanov iz Pogodbe ali da se ne izvaja zakonodaja, ter poziva, naj se vzpostavijo novi postopki, ki bodo Parlamentu omogočili, da bo take primere neposredno posredoval Sodišču Evropskih skupnosti;
19. se popolnoma zaveda, da vlaganje peticij, kot je priznano v Pogodbi, v prvi vrsti služi omogočanju izvensodnih sredstev in rešitev za problematiko, ki jo državljani EU izpostavijo v političnem procesu; v tem smislu pozdravlja dejstvo, da so rezultati v številnih primerih zadovoljivi;
20. se zaveda tudi, da v številnih primerih ni mogoče najti zadovoljivih rešitev za vlagatelje peticij zaradi pomanjkljivosti v uporabljeni zakonodaji Skupnosti;
21. poziva pristojne zakonodajne odbore, naj pri pripravi novih ali revidiranih zakonodajnih aktov in pogajanjih o njih namenijo več pozornosti problematiki iz prejetih peticij;
22. poziva Komisijo, naj se bolj posveti uporabi kohezijskih skladov na območjih EU, v katerih veliki infrastrukturni projekti pomembno vplivajo na okolje in poziva države članice, naj poskrbijo, da bodo sredstva EU namenjena trajnostnemu razvoju v interesu lokalnih skupnosti, ki vse številčnejše na Parlament naslavlja peticije, v katerih nasprotujejo, ker regionalni in lokalni organi teh prednostnih nalog ne spoštujejo vedno; pozdravlja delo odbora za proračunski nadzor in Računskega sodišča v zvezi s tem;
23. ugotavlja, da se vedno večje število prejetih peticij, zlasti od državljanov novih držav članic, nanaša na vprašanje vračanja premoženja, čeprav zlasti ta tema ostaja v nacionalni pristojnosti; poziva zadevne države članice, naj zagotovijo, da bodo njihovi zakoni o lastninskih pravicah, nastali kot posledica spremembe režima, v celoti skladni z zahtevami Pogodbe in določbami Evropske konvencije o človekovih pravicah, kot je določeno v členu 6 Pogodbe o EU, kakor je bila spremenjena z lizbonsko pogodbo; poudarja, da o tej temi prejete peticije ne zadevajo lastninskopravne ureditve, ampak pravico do zakonito pridobljene lastnine; v tem smislu poziva Komisijo, naj bo posebej pazljiva, ne samo v odnosih s sedanjimi državami članicami, ampak tudi pri pogajanjih z državami kandidatkami;
24. ponavlja, da ostaja zavezan priznavanju pravic državljanov EU do zakonito pridobljene zasebne lastnine in obsoja vse poskuse, da bi družinam odvzeli njihovo lastnino brez ustreznega procesa, prave odškodnine ali spoštovanja njihovega osebnega dostojanstva; ugotavlja, da o tej temi prejema vedno več peticij, leta 2007 jih je bilo največ v zvezi s Španijo, seznanjen pa je tudi s poročilom in priporočili obiska za ugotavljanje dejstev, ki ga je odbor za peticije izvedel¹, da bi že tretjič raziskal to problematiko; ugotavlja, da še vedno tečejo postopki za ugotavljanje kršitev v zvezi z direktivami o javnih naročilih;
25. je seznanjen tudi s kritikami odbora za peticije po njegovem obisku za ugotavljanje dejstev v francoskem Loiretu[2] leta 2007 in še posebej poziva francoske oblasti, naj odločno ukrepajo in zagotovijo skladnost z direktivami EU, saj obstaja tveganje, da bodo kršene, če bo dovoljena izvedba načrtovanih projektov za gradnjo mostov čez Loaro, pri čemer je treba upoštevati, da dolina te reke ni zaščitena samo z direktivama o habitatih in o pticah, ampak tudi v okviru Unesca kot območje svetovne dediščine in eden zadnjih evropskih divjerečnih sistemov;
26. izraža zaskrbljenost zaradi neizvajanja določb direktive o pitni vodi na Irskem, neizvedbe ocene pred sprejetjem odločitve iz leta 2007 o odstranitvi nacionalnega spomenika v Lismullenu, ki leži na trasi projekta avtoceste M3 poleg Tare v County Meathu, zaradi česar se je Komisija odločila, da vloži tožbo proti Irski na Sodišču Evropskih skupnosti, in sicer zato, ker širši irski pristop k odstranjevanju nacionalnih spomenikov v okoliščinah, podobnih tistim pri Lismullenu, ne spoštuje v celoti zahtev direktive 85/337/EGS[3], težav lokalnih skupnosti v Limericku in druge problematike, izpostavljene v času obiska za ugotavljanje dejstev na Irskem[4], ki ga je odbor za peticije izvedel leta 2007; ugotavlja, da za nekatera od naštetih vprašanj poteka postopek za ugotavljanje kršitev;
27. je seznanjen z obiskom za ugotavljanje dejstev na Poljskem, po katerem so bila izražena priporočila za zaščito doline reke Rospude, zadnjega pragozda v Evropi; poziva Komisijo, naj še naprej sodeluje s poljskimi organi glede alternativne trase za baltsko cestno in železniško omrežje, kot je v svojem poročilu priporočil odbor za peticije; spodbuja jo tudi, naj zagotovi sredstva za razbremenitev cestnega sistema v Augustowu, da bo zaščiteno lokalno prebivalstvo in se bo ohranilo naravno okolje tega območja;
28. je seznanjen z obiskom za ugotavljanje dejstev predsednika in članov odbora za peticije na Cipru novembra 2007; poziva zadevne strani, naj si še naprej prizadevajo, da bi s pogajanji dosegli rešitev o nerešenih težavah vlagateljev peticije, zlasti kar zadeva zaprto območje Famagusta, ki bi ga bilo treba vrniti zakonitim lastnikom, ter pozdravlja dejstvo, da strani v novem okviru nadaljujeta pogovore za rešitev vprašanja lastnine; poleg tega poudarja pomen takojšnje uveljavitve resolucije 550 (1984) Varnostnega sveta Združenih narodov, ki določa obveznost vrnitve mesta Famagusta njegovim zakonitim prebivalcem;
29. ugotavlja, da odbor za peticije prejema vedno več peticij in pisem o skrajno občutljivem vprašanju skrbništva nad otroki, pri katerem je izredno težko ukrepati, kot na primer pri peticijah v zvezi z nemškim Jugendamtom, ker so v številnih primerih vpletena sodišča ter EU, razen če sta starša iz dveh različnih držav članic, težko uveljavlja svoje pristojnosti;
30. sporoča, da leta 2007 številni britanski vlagatelji peticij, ki so jim britanski carinski organi zasegli lastnino, še niso našli rešitve za svoje pritožbe, čeprav je Komisija ustavila postopek za ugotavljanje kršitev proti Združenemu kraljestvu zaradi nespoštovanja obveznosti iz Pogodbe o prostem pretoku blaga; poziva britanske organe, naj poiščejo pošteno rešitev, vključno s plačilom odškodnine ex gratia vlagateljem peticij, ki so utrpeli hudo finančno izgubo, preden so organi spremenili svojo prakso in po trditvah Komisije začeli delovati v skladu z ustreznimi direktivami;
31. sporoča tudi, da v Grčiji carinski organi še vedno zasegajo osebna vozila grških državljanov, ki živijo v tujini in se v Grčijo vračajo na dopust s tujimi registrskimi tablicami na svojih vozilih, številni so bili celo neupravičeno obtoženi tihotapljenja, njihovi primeri pa niso bili deležni ustreznega procesa, o čemer je odbor za peticije že poročal Parlamentu; nujno poziva grške organe, naj carinski službi dajo jasna navodila in smernice, v katerih bo v celoti spoštovano načelo prostega gibanja blaga in oseb v EU, in naj vlagateljem peticij, ki so bili deležni take obravnave, izplačajo odškodnino;
32. obžaluje, da med peticijami, ki so v obravnavi najdlje, ostaja nerešen zadeve „Lettori“ v zvezi z učitelji tujih jezikov v Italiji, kljub dvema odločbama Sodišča Evropskih skupnosti in podpori, ki sta jo njihovemu primeru in pritožbam dala Komisija ter odbor za peticije; poziva italijanske organe in posamezne vpletene univerze, tudi v Genovi, Padovi, Neaplju in drugje, naj ukrepajo in zagotovijo, da bo tem legitimnim zahtevam pravično ugodeno;
33. sporoča, da je bila med peticijami, ki jih je odbor za peticije obravnaval leta 2007, tudi tako imenovana peticija „Za en sedež“, ki je bila sicer vložena leta 2006, podpisalo pa jo je 1,25 milijona evropskih državljanov, ki so pozvali EU, naj ima Parlament sedež samo v Bruslju; ugotavlja, da je oktobra 2007 predsednik to peticijo vrnil v obravnavo v odbor, ki je nato pozval Parlament, naj se izreče o tem vprašanju, pri čemer je treba upoštevati, da sedež institucije določajo določbe ustanovne pogodbe in da so za odločanje o tem pristojne države članice;
34. namerava za naslednje zakonodajno obdobje ponovno preučiti ime odbora za peticije, ki se prevaja v vse uradne jezike EU, da bi bila narava odbora iz njega popolnoma razumljiva, kar za zdaj v nekaterih jezikih očitno ne velja, in da bi podkrepil participativno demokracijo v pravici do peticije; predlaga naziv „odbor za peticije državljanov“, ki bi bil morda razumljivejši;
35. je zaskrbljen zaradi števila prejetih peticij, ki opozarjajo na težave pri registriranju volivcev, na katere naletijo državljani EU, ki živijo v tujini ali so pripadniki manjšine v državi članici; poziva vse države članice, naj namenijo posebno pozornost možnostim, ki jih imajo državljani EU in do sodelovanja na volitvah upravičeni posamezniki s stalnim bivališčem v EU, da bi zagotovili njihovo polno udeležbo na naslednjih volitvah EU;
36. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo in poročilo odbora za peticije posreduje Svetu, Komisiji, evropskemu varuhu človekovih pravic, vladam in parlamentom držav članic in njihovim odborom za peticije ter varuhom človekovih pravic oziroma podobnim pristojnim organom.
OBRAZLOŽITEV
Delo odbora za peticije in njegov vpliv na številne evropske državljane sta bila leta 2007 še vedno v središču širokega zanimanja medijev. Čeprav imajo drugi odbori odgovornost parlamentarne zakonodajne dejavnosti, ki je naravna prednostna naloga te ustanove, je tudi odbor za peticije dokazal, da je njegova vloga bistvenega pomena, saj lahko preučuje in poroča, kako je evropska zakonodaja sprejeta v državah članicah.
Z odzivanjem na legitimne skrbi državljanov EU, s posredovanjem njihovih odzivov drugim parlamentarnim odborom in Komisiji, s poskusi za rešitev nesprejemljivih kršitev državljanskih pravic in z izpraševanjem nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov, kako uporabljajo pravo EU, je odgovornost tega odbora velika in še narašča. Poleg tega je Parlament s sodelovanjem številnih vlagateljev peticij pri delovanju odbora pokazal, da je lahko proaktivno dovzeten za evropsko volilno telo – leta 2007 je 159 vlagateljev peticij govorilo in dejavno sodelovalo na sejah odbora, srečal pa se je tudi s stotinami drugih v njihovi domači regiji med šestimi obiski za ugotavljanje dejstev, izvedenimi lansko leto.
Konferenca predsednikov je januarja 2007 sklenila povečati odbor za peticije s 25 na 40 članov (odbor je v svojem letnem poročilu za leto 2005, o katerem so glasovali leta 2006, zaprosil za 50 članov), tako da je vanj lahko prišlo več poslancev iz novih držav članic. Še vedno pa v njem manjka članov iz pomembnih držav, kar v mnogočem nima negativnih posledic za državljane EU, saj lahko izvoljeni poslanec iz ene države v Evropskem parlamentu legitimno zastopa pravice državljana iz druge države. Vendar to v nekem smislu zahteva pozornost tako pri posameznih poslancih kot pri njihovih političnih skupinah. Številni poslanci, ki niso člani tega odbora, se kljub temu pogosto udeležijo njegovih sej, kadar jih zadevajo vprašanja, ki so jih postavili njihovi volivci, vendar bržkone nimajo dostopa do vsega gradiva ali ne poznajo postopkov, te pa je – če naj bodo učinkoviti –treba razumeti tako kot v vseh drugih odborih.
Glede dostopa do informacij se je leta 2007 zgodil pravi preobrat. Jeseni je bil vsem članom odbora in njihovim namestnikom, pa tudi osebju skupine, omogočen dostop do nove zbirke podatkov in sistema za obdelavo elektronskega vlaganja peticij. Ta omogoča takojšen spletni dostop prek intraneta do vseh dokumentov, povezanih s posameznimi prejetimi peticijami, pa tudi drugih informacij, ki lahko poslancem in njihovim pomočnikom koristijo pri delu. V načrtu je še nadaljnji razvoj in razširitev na internet, vendar je pomanjkanje proračunskih sredstev upočasnilo to pomembno razvijanje storitev za državljane.
Odtlej narašča število vlagateljev, ki peticijo vložijo elektronsko prek spletne strani Parlamenta. Na ta način je bilo oddanih 42 % prejetih peticij. Velik delež jih je bilo žal nedopustnih, številne so bile zelo kratke in nejasne, to pa otežuje zmožnost odbora, da bi posamezniku resnično pomagal. Od 1506 peticij, prejetih leta 2007 – polovico več kot leto poprej – jih je bilo 34,9 % nedopustnih, o čemer so bili vlagatelji tudi obveščeni: pogosto so dobili pisni nasvet, na katere nacionalne naslove se lahko obrnejo v zvezi s svojimi težavami. Naj pogostejši vzrok nedopustnosti je bilo vprašanje pristojnosti in subsidiarnosti.
Ostaja dejstvo, da je odbor okoli dve tretjini peticij leta 2007 označil za dopustne po členu 191 poslovnika Parlamenta, po katerem ima vsak državljan Evropske unije (ali prebivalec) pravico, da na Parlament naslovi peticijo glede vprašanj, ki sodijo na področje delovanja Evropske unije in ki ga oziroma jo neposredno zadevajo. Ta določba je prevzeta iz člena 194 Pogodbe o EU.
Tabela prikazuje število peticij po državah : (države z manj kot 10 peticijami niso navedene):
|
DRŽAVA |
PREJETE PETICIJE |
|
|
Španija |
254 |
|
|
Nemčija |
212 |
|
|
Romunija |
143 |
|
|
Italija |
126 |
|
|
Grčija |
92 |
|
|
Poljska |
91 |
|
|
Združeno kraljestvo + Gib. |
81 |
|
|
Irska |
65 |
|
|
Francija |
58 |
|
|
Bolgarija |
44 |
|
|
Portugalska |
32 |
|
|
Avstrija |
24 |
|
|
Nizozemska |
24 |
|
|
Malta |
24 |
|
|
Ciper |
14 |
|
|
Latvija |
15 |
|
|
Madžarska |
14 |
|
|
Belgija |
14 |
|
|
Češka |
11 |
|
|
Finska |
11 |
|
Peticij o Evropski uniji kot celoti je bilo 216.
Tabela je v pomoč, deloma pa je tudi zavajajoča glede preiskav odbora, saj bi bilo treba upoštevati tudi glavne teme delovanja.
Najpogostejših deset tem v peticijah leta 2007:
|
Okoljska vprašanja, voda itd. |
288 (od tega 104 iz Španije) |
|
|
Temeljne pravice |
226 |
|
|
Urbanizacija |
131 |
|
|
Socialne zadeve in diskriminacija |
207 |
|
|
Notranji trg in potrošniki |
192 |
|
|
Zdravstvo |
105 |
|
|
Sodno varstvo |
99 |
|
|
Prometne zadeve in infrastruktura |
88 |
|
|
Lastnina in vračanje premoženja |
72 |
|
|
Izobraževanje in kultura |
103 |
|
Mnoge od teh tem so povezane, pri vprašanjih prometa se na primer sprožijo tudi okoljska vprašanja. V tem poročilu so navedene kot okvirni vodnik o najrazličnejših temah, ki jih obravnava odbor za peticije, pogosto v sodelovanju z drugimi pristojnimi odbori.
Iz dela odbora leta 2007 in ob upoštevanju navedene statistike je razvidno, da so evropski državljani zaskrbljeni predvsem zaradi svojega okolja in narave, ki jih obdaja, in da se vse pogosteje obračajo na Evropski parlament pri boju proti zlorabam, ki ogrožajo njihov način življenja in njihovo lastnino.
Povedati je treba, da sprejeta zakonodaja EU pogosto ni dovolj, da bi zaščitila okolje in pogosto ne izpolni svojega namena. Presoja vpliva direktive na okolje je eden od primerov, ko v bistvu proceduralna direktiva nima nikakršnega vpliva pri preprečevanju obsežnih infrastrukturnih projektov – ravno nasprotno od tistega, kar pričakujejo vlagatelji peticij in evropski državljani. Direktivo o habitatih, po kateri so v državah članicah oblikovali območja Natura 2000 za varstvo biološke raznovrstnosti, pogosto kršijo zaradi ekonomskih interesov domnevno večjega pomena.
Direktive o odlaganju odpadkov so povsem zvodenele, tako da ko se lokalni organ odloči za gradnjo novega odlagališča odpadkov 40 metrov od šol in hiš, evropski državljani ugotovijo, da so premalo zaščiteni. Končni rezultat je seveda veliko evropskih državljanov v stiski in uničeno okolje. Evropski parlament kot sozakonodajalec za to tematiko se mora zavedati, da je potrebne še veliko pravne revizije, preden bo okoljska zakonodaja EU izpolnila pričakovanja volilnega telesa, v nekaterih primerih pa celo cilje veljavne zakonodaje.
Sodišče Evropskih skupnosti je res odločilo, da mora biti vsebina zakonodaje EU sorazmerna z njenimi cilji, vendar je pot do Sodišča za večino evropskih državljanov še vedno predolga in prezapletena, v postopku vlaganja peticije pa, čeprav je do neke mere vendarle učinkovit, ni dejanske sodne pristojnosti, če pride do težav. Vse to je državam članicam le v korist.
Temeljne pravice državljanov so seveda v ospredju delovanja odbora za peticije. Spet pa je, ravno nasprotno prepričanja državljanov, omajana pristojnost EU, da poseže in ubrani pravice državljanov na primer do lastnine. To je priznano v evropski konvenciji o človekovih pravicah, s tem pa tudi v členu 6 Pogodbe o EU, in v listini temeljnih pravic iz časa pogodbe iz Nice, vendar Evropska komisija vztrajno ne prizna, da se „lastninskopravna ureditev v državah članicah“ (člen 295 Pogodbe ES, ki je bil opredeljen ravno zaradi razlikovanja med kolektivnim in zasebnim lastništvom) ne more uporabiti za to, da bi se državljanu EU odrekla pravica do njegove zakonito pridobljene zasebne lastnine, kar je priznano tudi s pravico do ustanavljanja po členu 44e.
Po drugi strani pa odbor, in tudi Parlament v svoji resoluciji z dne 21. junija 2007, menita, da mora takšne pravice braniti, če jih ogrožajo nepremičninska podjetja ali kdo drug.
Naslednje vprašanje, povezano s pravicami državljanov, zapisanimi v listini, so sprožili številni ljudje, ki trdijo, da nemška agencija za zaščito otrok Jugendamt po razvezi staršev iz dveh držav ali prekinitvi njune življenjske skupnosti sprejema preveč samovoljnih in diskriminatornih odločitev, pogosto na škodo otrok – pri čemer je nemški državljan v boljšem položaju, drugi, državljan tretje države, na primer Poljske, Francije ali Belgije, pa je v slabšem položaju. Enemu od vlagateljev peticije iz Poljske so se lani nemški organi po preučitvi peticije opravičili.
Vendar odbor kljub razpravam v Berlinu marca 2007 in kasnejšem dopisovanju z nemškimi oblastmi še vedno ne more dati splošne ocene. Vsak primer je drugačen, vsi so močno čustveno nabiti; nekateri so bili že v sodnem postopku, drugi nanj še čakajo. O dopustnosti tovrstnih peticij je treba presojati previdno, saj se EU in z njo odbor za peticije po Pogodbi ne sme vmešavati v zadeve, za katere so pristojne države članice – v tem primeru nemški okrožni organi. Pri posameznih težavnih zadevah gre za vprašanje diskriminacije na podlagi jezika in/ali narodnosti, saj so staršem med obiski prepovedali z otroki govoriti v svojem jeziku.
V zvezi s pravicami evropskih državljanov je odbor razpravljal tudi o položaju rusko govoreče manjšine v Latviji, ki je več kot četrtina prebivalstva. Iz prejetih peticij je razvidno, da čeprav so na voljo postopki za pridobitev polnopravnega latvijskega državljanstva, številni državljani še naprej doživljajo diskriminatorno ravnanje glede svojih državljanskih pravic in svobode gibanja. Odbor je med svojimi sejami poslušal tako vlagatelje peticije kot latvijske organe. O tem vprašanju še vedno ni zavzel dokončnega stališča, vendar je latvijske organe spodbudil, naj še bolj razvijejo naturalizacijski program in končajo diskriminacijo proti številnim prebivalcem, ki so pogostoma priseljenci sovjetskega izvora druge ali tretje generacije.
Obisk odbora za ugotavljanje dejstev, ki so ga opravili po dva ali trije poslanci in osebje, so se pokazali kot zelo koristni tako za institucijo (zaradi svojega profila in majhnih stroškov za davkoplačevalce) kot za vlagatelje peticij. O programu in ciljih vsakokratnega obiska se vnaprej razpravlja in doseže soglasje, poročilo pa se pripravi takoj po vrnitvi delegacije in se pisno predloži na naslednji seji odbora, kjer se razpravlja o obisku ter se takoj sprejmejo in potrdijo priporočila.
Na ta način je mogoče pripraviti srečanja z vlagatelji, pristojnimi organi in drugimi zainteresiranimi stranmi v zadevni regiji, poslanci pa dobijo jasnejšo sliko o posameznih vprašanjih. Kritična poročila in priporočila so bila namenjena tudi: Franciji zaradi njenih načrtov za gradnjo treh novih mostov čez Loaro blizu Orléansa, čeprav je to območje zaščiteno; Poljski zaradi namere prejšnje vlade, da bi zgradili del baltske avtoceste skozi območje pragozda v dolini reke Rospude; Španiji zaradi potekajočih obsežnih urbanizacijskih programov v sredozemskih obalnih regijah in okoli Madrida; Irski zaradi nespoštovanja direktiv EU o vodi in okolju. (Reference za ta poročila so priložena osnutku resolucije)
Organi Parlamenta morajo ustrezno obravnavati dodatno delo in večja pričakovanja evropskih državljanov. Ta mora še naprej izboljševati svojo učinkovitost pri obravnavanju peticij in zmanjšati zaostanke zaradi vse večjega števila peticij in vse manj osebja, ki se ukvarja z njimi. Državljani od naše institucije pričakujejo več, zato je treba poskrbeti za dovolj človeških in finančnih virov, ki so potrebni za izpolnitev njenih pristojnosti. Glede obdelave peticij v sekretariatu je bil v primerjavi z okoliščinami pred nekaj leti brez dvoma dosežen velik napredek, tako glede obdelave peticij v sekretariatu kot glede preglednosti postopkov in dostopnosti informacij za člane odbora. Čeprav je bil tedaj zaostanek pri peticijah tako rekoč rešen, zaradi kasnejšega povečanja peticij in z njimi povezane korespondence ter zmanjšanja razpoložljivega osebja prihaja do nesprejemljivih zaostankov, še preden so vlagatelji obveščeni o dopustnosti svojih peticij. Ker se poleg tega porabi več časa za obdelavo peticij, je manj časa za preiskavo posameznih zadev, tako da bi lahko odbor postal pretirano odvisen od služb Evropske komisije glede informacij, ki niso nujno povsem nepristranske ali popolne. Sekretariat odbora za peticije je za razliko od drugih odborov bolj pomemben za njegovo vsakodnevno delo, ki seveda vključuje redne stike z vlagatelji peticij. Zato potrebuje več podpore poslancev, tako kot poslanci od njih zahtevajo kar najboljše svetovanje in podporo.
Odbor tesno sodeluje s službami Komisije in ceni konstruktivno sodelovanje številnih pristojnih uradnikov. Sodeluje tudi z uradom varuha človekovih pravic, kar je opisano v ločenem poročilu. Po potrebi uporablja možnosti sistema Solvit, da poišče hitre rešitve za preprosta vprašanja, ki se nanašajo na sektor notranjega trga. Redno sodeluje z državami članicami na različnih ravneh, med drugim tudi z nacionalnimi ali regionalnimi varuhi človekovih pravic. Predvsem pa sodeluje z evropskimi državljani, da poišče rešitve za njihove legitimne pritožbe in se odzove na njihovo zaskrbljenost.
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU
|
Datum sprejetja |
1.9.2008 |
|
|
|
||
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
20 1 0 |
||||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Marcin Libicki, (predsednik),Michael Cashman, Carlos José Iturgaiz Angulo, Simon Busuttil, Alessandro Battilocchio,Victor Boştinaru, Proinsias De Rossa, Alexandra Dobolyi, Janelly Fourtou, Glyn Ford, Gay Mitchell, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Cristina Gutiérrez-Cortines, David Hammerstein, Marian Harkin, Lasse Lehtinen, Mairead McGuinness, Manolis Mavrommatis, Miguel Angel Martínez Martínez, Willy Meyer Pleite, Marie Panayotopoulos-Cassiotou, |
|||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Marie-Hélène Descamps, Roger Helmer, Margie Sudre |
|||||
|
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
|
|||||