POROČILO o predlogu Odločbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 76/769/EGS v zvezi z omejitvami pri trženju in uporabi nekaterih nevarnih snovi in pripravkov (diklorometan)

    12.9.2008 - (KOM(2008)0080 – C6‑0068/2008 – 2008/0033(COD)) - ***I

    Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane
    Poročevalec: Carl Schlyter

    Postopek : 2008/0033(COD)
    Potek postopka na zasedanju
    Potek postopka za dokument :  
    A6-0341/2008
    Predložena besedila :
    A6-0341/2008
    Sprejeta besedila :

    OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

    o predlogu Odločbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 76/769/EGS v zvezi z omejitvami pri trženju in uporabi nekaterih nevarnih snovi in pripravkov (diklorometan)

    (KOM(2008)0080 – C6‑0068/2008 – 2008/0033(COD))

    (Postopek soodločanja: prva obravnava)

    Evropski parlament,

    –   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2008)0080),

    –   ob upoštevanju členov 251(2) in 95 pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0068/2008),

    –   ob upoštevanju člena 51 svojega poslovnika,

    –   ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A6-0341/2008),

    1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

    2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

    3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

    Predlog spremembe  1

    Predlog odločbe – akt o spremembi

    Uvodna izjava -1 (novo)

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

     

    (-1) Diklorometan se uporablja v zelo visokih koncentracijah v proizvodih za odstranjevanje barve. Je zelo hitro hlapljiv in ima pri močni izpostavljenosti narkotičen učinek, ki vodi v depresijo osrednjega živčnega sistema in kardio-toksikološke učinke, njegova nepravilna uporaba pa je neposredno smrtno nevarna. Diklorometan je v skladu z Direktivo Sveta 67/548/EGS z dne 27. junija 1967 o približevanju zakonov in drugih predpisov v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih snovi1 uvrščen med kancerogene snovi kategorije 3. Diklorometan je prednostna snov po Direktivi št. 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za delovanje Skupnosti na področju vodne politike2.

     

    1 UL, 1. serija, poglavje 1967, str. 234.

     

    2 UL L 327, 23. 10. 2000, str. 1.

    Obrazložitev

    Da bi v celoti obrazložili omejitve, je treba v zakonodaji omeniti škodljive lastnosti in uporabo dikorometana, ravni izpostavljenosti tej snovi ter njeno uvrstitev med 33 prednostnih snovi po zakonodaji Skupnosti o vodah.

    Predlog spremembe  2

    Predlog odločbe – akt o spremembi

    Uvodna izjava 1 a (novo)

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

     

    (1a) Obstajajo alternative diklorometanu, ki so veliko manj škodljive in nevarne za zdravje ljudi in okolje.

    Obrazložitev

    Kot bistveni argument za omejitev uporabe diklorometana je treba navesti pomembne ugotovitve v neodvisni oceni učinka glede možnih omejitev za trženje in uporabo diklorometana v odstranjevalcih barve, ki jo je na pobudo generalnega direktorata za podjetništvo in industrijo pri Evropski komisiji opravilo podjetje Risk Policy Analysts Limited (RPA).

    Predlog spremembe  3

    Predlog odločbe – akt o spremembi

    Uvodna izjava 1 b (novo)

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

     

    (1b) Da se sedanja raven zaščite ne bi znižala in da se prepreči povečana izpostavljenost dejavnikom tveganja za zdravje in varnost ljudi, ki trenutno niso znani ali količinsko določeni, bi morali oceniti vse sestavine alternativnih odstranjevalcev barve enako strogo kot diklorometan.

    Obrazložitev

    Zgornji primeri kažejo, da le popolna ocena tveganja vseh alternativ, kot jo predvideva REACH, zagotavlja izbiro najvarnejšega načina odstranjevanja barv ter sorazmernost kontrolnih ukrepov, ki jih bodo uporabniki morali sprejeti, s tveganji za zdravje in varnost.

    Predlog spremembe  4

    Predlog odločbe – akt o spremembi

    Uvodna izjava 3

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (3) Odstranjevalce barve, ki vsebujejo diklorometan, uporabljajo potrošniki doma za odstranjevanje barv, lakov in podobnih premazov v zaprtih prostorih ali na prostem. Z usposabljanjem ali spremljanjem ni mogoče zagotoviti varne uporabe diklorometana s strani potrošnikov. Zato je prepoved dajanja v promet in uporabe odstranjevalcev barve, ki vsebujejo diklorometan, edini učinkovit in sorazmeren ukrep za odpravo tveganja za potrošnike.

    (3) Odstranjevalce barve, ki vsebujejo diklorometan, uporabljajo potrošniki doma za odstranjevanje barv, lakov in podobnih premazov v zaprtih prostorih ali na prostem. Z usposabljanjem ali spremljanjem ni mogoče zagotoviti varne uporabe diklorometana s strani potrošnikov. Zato je prepoved dajanja v promet, dobave in uporabe odstranjevalcev barve, ki vsebujejo diklorometan, edini učinkovit in sorazmeren ukrep za odpravo tveganja za potrošnike.

    Obrazložitev

    Da bi dosegli boljšo zaščito potrošnikov, je treba preprečiti, da bi distribucijo odstranjevalcev barve, ki vsebujejo diklorometan, prevzeli poklicni in industrijski uporabniki.

    Predlog spremembe  5

    Predlog odločbe – akt o spremembi

    Uvodna izjava 5

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (5) Ker imajo potrošniki kljub prepovedi v okviru distribucijske verige za poklicne in industrijske uporabnike dostop do odstranjevalcev barve, ki vsebujejo diklorometan, je treba na izdelku navesti opozorilo.

    črtano

    Obrazložitev

    Povezano s predlogom spremembe 8; besedilo v delno spremenjeni obliki postane uvodna izjava 8a (novo); navezuje se na predloge sprememb o prepovedi poklicne uporabe diklorometana.

    Predlog spremembe  6

    Predlog odločbe – akt o spremembi

    Uvodna izjava 6

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (6) Nezgode s smrtnim izidom, zabeležene v zadnjih 18 letih v Evropi v zvezi z industrijsko in poklicno uporabo, so večinoma posledica neustreznega prezračevanja, neustrezne osebne zaščitne opreme, uporabe neustreznih bazenov in dolgotrajne izpostavljenosti diklorometanu. Zato je treba uvesti omejitve za nadzor in zmanjšanje tveganj pri industrijski in poklicni uporabi.

    (6) Nezgode s smrtnim izidom, zabeležene v zadnjih 18 letih v Evropi v zvezi z industrijsko in poklicno uporabo, so večinoma posledica neustreznega prezračevanja, neustrezne osebne zaščitne opreme, uporabe neustreznih bazenov, neustreznih formulacij izdelka z nezadostno količino zaviralcev hlapov in dolgotrajne izpostavljenosti diklorometanu. Zato je treba uvesti omejitve za nadzor in zmanjšanje tveganj pri industrijski in poklicni uporabi.

    Obrazložitev

    Nekatere stare formulacije diklorometana niso vsebovale ustrezne količine zaviralcev hlapov, ki se uporabljajo za zmanjšanje izhlapevanja.

    Predlog spremembe  7

    Predlog odločbe – akt o spremembi

    Uvodna izjava 7 a (novo)

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

     

    (7a) Poklicna uporaba odstranjevalcev barve na osnovi diklorometana redno presega mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost kljub dobremu prezračevanju in tudi, kadar se uporablja na prostem. Mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost ne upošteva skoraj nihče, saj uporabniki nimajo zadostne merilne opreme in se ne zaščitijo v zadostni meri. Izvajanje mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost je nezadostno že zaradi velikega števila, majhnosti in mobilnosti zadevnih podjetij.

    Obrazložitev

    V besedilu so povzeta nekatera ključna spoznanja ocene učinka, ki jo je naročila Komisija in ki priporoča popolno prepoved vsake poklicne uporabe odstranjevalcev barve na osnovi diklorometana.

    Predlog spremembe  8

    Predlog odločbe – akt o spremembi

    Uvodna izjava 7 b (novo)

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

     

    (7b) V skladu s členom 6 Direktive Sveta št. 98/24/ES o varovanju zdravja in zagotavljanju varnosti delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim dejavnikom pri delu1 se od delodajalcev zahteva, naj namesto nevarnih kemičnih sredstev raje uporabljajo kemična sredstva ali postopke, ki ob pravilni uporabi niso nevarna ali so manj nevarna za varnost in zdravje ljudi, ter naj uporabijo zaščitne in preventivne ukrepe samo v primerih, ko takšna nadomestitev ni možna.

     

    1 UL L 131, 5. 5. 1998, str. 11.

    Obrazložitev

    Razpravo o zadovoljivih ukrepih pri poklicni uporabi diklorometana je treba umestiti v okvir obstoječe zakonodaje o varnosti in zdravju pri delu. Treba je zagotoviti, da bo imela nadomestitev prednost pred zaščitnimi in preventivnimi ukrepi.

    Predlog spremembe  9

    Predlog odločbe – akt o spremembi

    Uvodna izjava 8

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (8) Zato je treba poklicnim uporabnikom prepovedati dajanje v promet in uporabo odstranjevalcev barve, ki vsebujejo diklorometan, da se zavaruje njihovo zdravje in zmanjša število nezgod s smrtnim izidom in nesreč brez smrtnega izida. Kljub temu se lahko države članice odločijo, da na svojem ozemlju določenim pooblaščenim poklicnim uporabnikom dovolijo nadaljnjo uporabo diklorometana, kadar menijo, da bi bila zamenjava diklorometana posebno težavna ali neustrezna. Države članice bodo pristojne za izdajanje in nadziranje takšnih dovoljenj, ki morajo temeljiti na obveznem usposabljanju s posebnimi zahtevami.

    (8) Zato je treba poklicnim uporabnikom prepovedati dajanje v promet in uporabo odstranjevalcev barve, ki vsebujejo diklorometan, da se zavaruje njihovo zdravje in zmanjša število nezgod s smrtnim izidom in nesreč brez smrtnega izida.

    Obrazložitev

    Na podlagi argumentov iz uvodnih izjav 6 in 7 iz predloga Komisije ter uvodnih izjav 7a in 7b, ki ju predlaga poročevalec, ter v skladu z oceno učinka, ki jo je naročila Evropska komisija, je treba popolnoma prepovedati tudi poklicno rabo diklorometana. Uporabo nevarnih snovi pri delu je treba nadomestiti, kjer je to mogoče, ne pa upravičiti z usposabljanji o osebnih zaščitnih ukrepih. Zaradi visokih stroškov zaščitnih ukrepov tudi najboljša usposabljanja ne bodo zagotovila, da se bodo poklicni uporabniki ravnali v skladu z mejnimi vrednostmi poklicne izpostavljenosti.

    Predlog spremembe  10

    Predlog odločbe – akt o spremembi

    Uvodna izjava 8 a (novo)

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

     

    (8a) Ker imajo poklicni uporabniki kljub prepovedi v okviru distribucijske verige za industrijske uporabnike dostop do odstranjevalcev barve, ki vsebujejo diklorometan, je treba na izdelku navesti opozorilo.

    Obrazložitev

    Delno spremenjeno besedilo iz uvodne izjave 5 postane uvodna izjava 8a; navezuje se na predloge sprememb o prepovedi poklicne uporabe diklorometana.

    Potrošniki ponavadi nimajo dostopa do distribucijske verige za industrijske uporabnike, poklicni uporabniki pa ga lahko imajo. Zaradi tega je primerno ohraniti opozorilo, ki je namenjeno poklicnim uporabnikom.

    Predlog spremembe  11

    Predlog odločbe – akt o spremembi

    Uvodna izjava 9

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (9) Število nezgod s smrtnim izidom in nesreč brez smrtnega izida, zabeleženih v času izvajanja industrijskih dejavnosti, kaže na neustrezno izvajanje zakonodaje glede delovnih mest. Izpostavljenost diklorometanu je še vedno velika, zato je treba sprejeti nadaljnje ukrepe za zmanjšanje tveganja za delavce v industrijskih obratih. Treba je sprejeti preprečevalne ukrepe, kot so dobro prezračevanje na delovnem mestu, ustrezna osebna zaščitna oprema in dodatna prilagoditev bazenov za odstranjevanje.

    (9) Število nezgod s smrtnim izidom in nesreč brez smrtnega izida, zabeleženih v času izvajanja industrijskih dejavnosti, kaže na neustrezno izvajanje zakonodaje glede delovnih mest. Izpostavljenost diklorometanu je še vedno velika, zato je treba sprejeti nadaljnje ukrepe za zmanjšanje tveganja za delavce v industrijskih obratih. Treba je sprejeti preprečevalne ukrepe, kot so dobro prezračevanje na delovnem mestu, ki ustreza mejnim vrednostim za poklicno izpostavljenost, oprema za zaščito dihal z neodvisnim dovodom zraka, ločeni prezračevani prostori za sušenje predmetov, s katerih je bila odstranjena barva, ustrezna osebna zaščitna oprema in dodatna prilagoditev bazenov za odstranjevanje.

    Obrazložitev

    Treba je opredeliti, da mora biti prezračevanje na delovnem mestu takšno, da ustreza mejnim vrednostim za poklicno izpostavljenost, oziroma je treba uporabiti opremo za zaščito dihal z neodvisnim dovodom zraka. Da bi čim bolj zmanjšali izpostavljenost diklorometanu v industrijski rabi, mora sušenje predmetov, s katerih je bila odstranjena barva, potekati v ločenih prezračevanih prostorih.

    Predlog spremembe  12

    Predlog odločbe – akt o spremembi

    Uvodna izjava 9 a (novo)

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

     

    (9a) Znanstveni odbor za omejitve poklicne izpostavljenosti kemičnim snovem je v novembru 2007 priporočil mejne vrednosti za osemurno časovno tehtano povprečje in 15-minutno kratkotrajno izpostavljenost. Primerno je, da se ti ravni določita kot najvišji mejni vrednosti, ki jih je treba doseči z učinkovitim izpušnim prezračevanjem pri industrijski rabi, pri čemer lahko nacionalna zakonodaja določi nižje ravni.

    Obrazložitev

    Priporočila Znanstvenega odbora za omejitve poklicne izpostavljenosti kemičnim snovem je treba uporabiti kot referenčne vrednosti za izpušne prezračevalne sisteme v industrijski rabi. Njihova priporočila naj bodo najvišja dopustna raven v EU, medtem ko države članice lahko določijo nižjo raven (kot že velja na primer na Madžarskem).

    Predlog spremembe  13

    Predlog odločbe – akt o spremembi

    Priloga

    Direktiva 76/769/EGS

    Priloga I – točka (xx) – stolpec 2 – točka 2

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (2) Z odstopanjem od odstavka (1) lahko države članice dovolijo oskrbo z odstranjevalci barve, ki vsebujejo diklorometan, pooblaščenih poklicnih uporabnikov.

    črtano

    Obrazložitev

    Glede na zakonodajo EU o zdravju in varnosti pri delu, ki zahteva nadomestitev nevarnih snovi, kjer je to mogoče, je težko upravičiti dovoljenje za uporabo odstranjevalcev barve, ki vsebujejo diklorometan, za poklicne uporabnike. Poleg tega niso upoštevane jasne ugotovitve, da veliko poklicnih uporabnikov nima sredstev za zagotovitev skladnosti z mejnimi vrednostmi poklicne izpostavljenosti in ne vlaga dovolj v osebno zaščitno opremo. Končno pa se zanemari tudi dejstvo, da je zaradi velikega števila, majhnosti in mobilnosti zadevnih podjetij skoraj nemogoče izvajati ustrezne pogoje uporabe.

    Predlog spremembe  14

    Predlog odločbe – akt o spremembi

    Priloga

    Direktiva 76/769/EGS

    Priloga I – točka (xx) – stolpec 2 – točka 3

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (3) Dovoljenje iz odstavka (2) se izda poklicnim uporabnikom, ki so usposobljeni za varno uporabo odstranjevalcev barve, ki vsebujejo diklorometan. Usposabljanje obsega:

    črtano

    (a) ozaveščanje, ocenjevanje in obvladovanje tveganj za zdravje,

     

    (b) uporabo ustreznega prezračevanja,

     

    (c) uporabo ustrezne osebne zaščitne opreme.

     

    Obrazložitev

    Ocena učinka, ki jo je naročila Evropska komisija, je ugotovila velike neskladnosti z obstoječo zakonodajo o zdravju in varnosti pri delu, stanje pa poslabšujejo tudi slabe možnosti izvajanja. Poklicni uporabniki nimajo merilnih naprav za zagotovitev skladnosti z mejnimi vrednostmi poklicne izpostavljenosti in zaradi visokih stroškov ne vlagajo dovolj v osebno zaščitno opremo, zato usposabljanja ne bodo odpravila teh težav. V takšnem položaju je prepoved edini smiselni ukrep.

    Predlog spremembe  15

    Predlog odločbe – akt o spremembi

    Priloga

    Direktiva 76/769/EGS

    Priloga I – točka (xx) – stolpec 2 – točka 4

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (4) Odstranjevalci barve, ki vsebujejo diklorometan v koncentracijah, ki so enake ali večje od masnega deleža 0,1 %, se lahko uporabljajo v industrijskih obratih, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

    (4) Odstranjevalci barve, ki vsebujejo diklorometan v koncentracijah, ki so enake ali večje od masnega deleža 0,1 %, se lahko uporabljajo v industrijskih obratih, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

    (a) učinkovito izpušno prezračevanje ali ustrezna oprema za zaščito dihal z neodvisnim dovodom zraka,

    (a) delovanje učinkovitega izpušnega prezračevanja, ki dokazano zagotavlja popolno skladnost z nacionalnimi mejnimi vrednostmi za poklicno izpostavljenost, ki ne smejo presegati 100 ppm (353 mg/m3) za osemurno časovno tehtano povprečje ali 200 ppm (706 mg/m3) za 15-minutno kratkotrajno izpostavljenost, ali dokazana uporaba ustrezne opreme za zaščito dihal z neodvisnim dovodom zraka,

    (b) ograjeni bazeni za odstranjevanje so pokriti, kadar niso v uporabi,

    (b) vsi bazeni za odstranjevanje so pokriti, kadar niso v uporabi,

     

    (ba) ločen prezračevan prostor za sušenje predmetov, s katerih je bila odstranjena barva,

    (c) ustrezne zaščitne rokavice za izvajalce.

    (c) ustrezne zaščitne rokavice in maske za izvajalce.

    Obrazložitev

    1. Število nezgod s smrtnim izidom in nesreč brez smrtnega izida, zabeleženih v času izvajanja industrijskih dejavnosti, jasno kaže na neustrezno izvajanje zakonodaje glede delovnih mest. Pri kakršni koli industrijski uporabi diklorometana se morajo predložiti jasna dokazila o izpolnjevanju mejnih vrednostih za poklicno izpostavljenost. Izpušna ventilacija naj bi dosegla vsaj mejne vrednosti, ki jih priporoča Znanstveni odbor za omejitve poklicne izpostavljenosti kemičnim snovem, medtem ko lahko države članice postavijo nižje mejne vrednosti. V nasprotnem primeru se zahteva dokazilo o uporabi ustrezne opreme za zaščito dihal z neodvisnim dovodom zraka.

    2. Pokrivanje vseh sistemov, vključno s tistimi, ki niso „resnično zaprti“, bo zmanjšalo emisije hlapov diklorometana.

    3. Da bi čim bolj zmanjšali izpostavljenost diklorometanu v industrijski rabi, mora sušenje predmetov, s katerih je bila odstranjena barva, potekati v ločenih prezračevanih prostorih.

    4. Diklorometan je lahko hlapen. Glavni način vnosa diklorometana pri ljudeh je vdihovanje (ATSDR, 2000 Toksikološki profili metilen klorida, Agencija za strupene snovi in register bolezni, Ministrstvo za zdravje in socialne storitve, Georgia, ZDA). Z uporabo ustreznih rokavic in mask bi se delavci zaščitili pred izpostavljenostjo kože in dihalnih organov diklorometanu.

    Predlog spremembe  16

    Predlog odločbe – akt o spremembi

    Priloga

    Direktiva 76/769/EGS

    Priloga I – točka (xx) – stolpec 2 – točka 5

     

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (5) Brez poseganja v drugo zakonodajo Skupnosti o razvrščanju, pakiranju in označevanju nevarnih snovi in pripravkov so odstranjevalci barve, katerih masni delež diklorometana je višji od 0,1 %, berljivo in neizbrisno označeni do [24 mesecev po začetku veljavnosti odločbe], kot sledi: „Samo za industrijsko in poklicno uporabo“.“

    (5) Brez poseganja v drugo zakonodajo Skupnosti o razvrščanju, pakiranju in označevanju nevarnih snovi in pripravkov so odstranjevalci barve, katerih masni delež diklorometana je višji od 0,1 %, berljivo in neizbrisno označeni do [24 mesecev po začetku veljavnosti odločbe], kot sledi: „Nevarno! „Samo za industrijsko uporabo“.“

    Obrazložitev

    Potrošnik bo posvarjen in trdneje prepričan, da je vsebina zanj škodljiva.

    Če se prepove poklicna uporaba, je treba temu prilagoditi opozorilo.

    OBRAZLOŽITEV

    Kljub dobremu prezračevanju, odstranjevanju na majhnih površinah in takojšnji odstranitvi ostankov barve ter zapiranju posod z odstranjevalnim sredstvom, se mejna vrednost izpostavljenosti (100 ppm) ponavadi preseže. Zato je treba na takšnih delovnih mestih uporabljati samostojne dihalne naprave, razen kadar je z meritvami nedvomno dokazano, da pri posameznem odstranjevalcu barve ali s posebnimi zaščitnimi postopki mejna vrednost izpostavljenosti ni presežena.

    Filtrirne maske ne omogočajo zadostne zaščite. Pri uporabniku dihalne naprave je treba med uporabo opraviti splošni varnostni pregled. Če bo čas dela pri odstranjevanju barve presegal 20 % tedenskega delovnika, je treba pri odgovornem regulativnem organu za varnost pri delu zaprositi za posebno dovoljenje.“

    VCI – Nemška zveza za kemično industrijo, 2000

    1. Uvod

    Diklorometan je brezbarvna kemična spojina z ostrim, etru podobnim ali rahlo sladkim vonjem.

    Večinoma se uporablja pri proizvodnji farmacevtskih izdelkov, topil in pomožnih sredstev, odstranjevalcev barve ter lepil. Od skupne proizvodnje v letu 2005, ki je znašala 244.000 ton, je bilo v odstranjevalcih barve uporabljenega 13.000 ton „deviškega“ diklorometana (ca. 5 %), še dodatnih 1.500–11.000 ton za ta namen pa je bilo pridobljenih pri farmacevtski proizvodnji.

    Diklorometan ima edinstven vzorec škodljivih učinkov na zdravje ljudi in je uvrščen na seznam 33 prednostnih snovi v okvirni direktivi o vodi. Odstranjevalci barve na osnovi diklorometana vsebujejo 60–90 % diklorometana. Diklorometan zavre pri 30–40°C in je izredno hlapljiv. Uvrščen je med kancerogene snovi kategorije 3. Pri močni izpostavljenosti ima narkotičen učinek, ki vodi v depresijo osrednjega živčnega sistema, izgubo zavesti in kardio-toksikološke učinke, njegova nepravilna uporaba pa je neposredno smrtno nevarna. Med ostalimi učinki diklorometana so draženje oči in dihalnih poti, pljučni edemi ter akutni učinki na srcu, jetrih in ledvicah. Povzroča tudi omotico in glavobol.

    Po mnenju znanstvenega odbora za zdravstvena in okoljska tveganja je glavna skrb, ki jo zbuja toksičnost diklorometana, tveganje za posebno občutljive skupine. Otroci so bolj dovzetni zaradi potencialno višje izpostavljenosti (dihajo hitreje kot odrasli, koncentracije diklorometana so višje pri tleh). Tveganje se lahko poveča tudi pri ljudeh, ki so bolj dovzetni za kardiovaskularne bolezni.

    Po podatkih Komisije je bilo v EU med leti 1989 in 2007 zabeleženih 18 smrtnih primerov (9 pri industrijski rabi, 8 pri poklicni rabi in 1 pri potrošnikih) ter 56 nesmrtnih poškodb.

    Tveganja zaradi diklorometana v odstranjevalcih barve so bila ocenjena v treh študijah Komisije (1999, 2004, 2007); v vseh omenjenih študijah je bilo ugotovljeno, da je treba ukrepati za zmanjšanje tveganja pri potrošnikih in poklicnih uporabnikih, dve pa sta pozvali tudi k zmanjšanju tveganj pri industrijski uporabi[1].

    Na trgu so že na voljo različni nadomestni izdelki za odstranjevalce barve, ki vsebujejo diklorometan: fizično/mehansko odstranjevanje, pirolitsko/toplotno odstranjevanje in kemično odstranjevanje, ki namesto diklorometana vključuje druge kemikalije. Največ se uporabljajo alternativni kemični odstranjevalci, ki vsebujejo širok spekter kemikalij. Te snovi imajo zelo raznolike škodljive učinke in lahko za uporabnike pomenijo drugačno tveganje kot diklorometan. Vendar pa glede na študije in oceno učinka Komisije v celoti gledano obstajajo alternativne možnosti, ki so (veliko) manj nevarne in škodljive za zdravje ljudi in okolje.

    Nekatere evropske države so že sprejele nacionalne ukrepe za prepoved ali nadomestitev diklorometana (Avstrija, Danska, Švedska) ali jih trenutno sprejemajo (Nemčija).

    2. Zakaj bi prepovedali potrošniško uporabo diklorometana?

    Na noben način ni mogoče zagotoviti, da bi potrošniki uporabljali diklorometan na varen način:

     ne morejo oceniti tveganja;

     nimajo dostopa do enake opreme (in zlasti tehničnega nadzora) kot uporabniki v industriji, v nekaterih primerih pa so lahko tudi delovni pogoji veliko slabši kot pri poklicni ali industrijski rabi (na primer barva se zaradi slabega vremena odstranjuje v kleti ali zaprtem prostoru z zaprtimi okni ali v prisotnosti občutljivih oseb, kot so otroci, starejši sorodniki ali osebe z zdravstvenimi težavami); in

     ne poznajo ustrezne opreme za osebno zaščito, in tudi če bi jo, je zelo malo verjetno, da bi bili pripravljeni plačati zanjo (stroški dihalne naprave z ločenim dovodom zraka, maske in primernih rokavic znašajo skupno približno 2750 evrov, cena odstranjevalca barve z diklorometanom pa je okoli 10 evrov na liter).

    Zaradi tega in ob upoštevanju dejstva, da so na voljo alternativne možnosti, ki so za potrošnika le malenkost dražje ali sploh ne, je treba prepovedati potrošniško uporabo odstranjevalcev barve na osnovi diklorometana.

    3. Zakaj bi prepovedali poklicno uporabo diklorometana?

    Direktiva Sveta št. 98/24/ES o varovanju zdravja in zagotavljanju varnosti delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim dejavnikom pri delu določa jasno hierarhijo predpisov. Delodajalci morajo najprej poskusiti nadomestiti nevarno kemikalijo z drugo kemikalijo ali postopkom, ki ob pravilni uporabi ni nevaren ali je manj nevaren, ter uporabiti zaščitne in preventivne ukrepe samo v primerih, ko takšna nadomestitev ni mogoča. Glede na razpoložljivost varnejših alternativ in sedanjo zakonodajo EU o zdravju in varnosti pri delu je jasno, da je treba diklorometan nadomestiti.

    Za diklorometan velja varnostno opozorilo „ne vdihavajte plinov/hlapov/kapljic“. Glede na njegovo visoko hlapljivost je edini način, da se to upošteva, uporaba dihalnih naprav z ločenim dovodom zraka. Vendar stroški celotne opreme znašajo približno 2750 evrov, poleg tega je delo v delovni obleki, z jeklenko na hrbtu in fluorovimi gumijastimi rokavicami precej neprijetno in se zato redko izvaja.

    Mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti so redno občutno presežene, celo ob dobrem prezračevanju in ob uporabi na prostem (glej tudi uvodni citat). Treba je omeniti, da človekov nos zazna diklorometan šele pri koncentracijah, ki močno presegajo mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti. Poklicni uporabniki morda mislijo, da niso izpostavljeni, ker ničesar ne vohajo, vendar je medtem izpostavljenost lahko veliko nad mejnimi vrednostmi.

    Diklorometan se označuje tudi z opozorili „izogibajte se stiku s kožo in očmi“ ter „nosite ustrezno zaščitno obleko in rokavice“. Vendar imajo različne razpoložljive vrste te opreme resne pomanjkljivosti. Najcenejše rokavice (EVA, pribl. 10 evrov na par) imajo majhno mehansko odpornost in diklorometan hitro prodre skoznje. PVA rokavice (pribl. 25 evrov na par) imajo dobro odpornost na kemikalije, vendar se ne morejo uporabljati v stiku z vodo. Fluorove gumijaste rokavice (50 evrov na par) so najprimernejše, vendar zdržijo največ tri ure, preden diklorometan prodre skoznje.

    Pomembno je tudi, da so sedanje prakse izvajanja nezadostne že zaradi velikega števila, majhnosti in mobilnosti zadevnih podjetij.

    Zakonodaja EU o zdravju in varnosti pri delu se ne nanaša na samozaposlene, ki pa predstavljajo pomemben delež pleskarjev in soboslikarjev.

    Če povzamemo: sedanja zakonodaja o zdravju in varnosti pri delu se bodisi ne uporablja (samozaposleni delavci) bodisi ne upošteva (ni nadomeščanja, nezadostna osebna zaščita) ter se ne izvaja.

    4. Gospodarski učinek

    Komisija predlaga prepoved poklicne uporabe diklorometana v odstranjevalcih barve, razen če država članica vzpostavi sistem usposabljanja in licenciranja za takšno uporabo. To je v nasprotju s priporočili ocene učinka RPA iz leta 2007[2].

    Komisija ocenjuje, da bi stroški predlaganega usposabljanja in licenciranja prvo leto znašali 1,9 milijona evrov in vsako nadaljnje leto 1,3 milijona evrov (usposabljanje 10.000 zaposlenih). Z licenciranjem 10.000 posameznikov in 800 podjetij bi nastalo za 1,34 milijona evrov dodatnih stroškov. Ti stroški ne vključujejo tehničnega nadzora in/ali osebne zaščitne opreme.

    Zanimiva je primerjava teh številk z oceno dobička proizvajalcev diklorometana. RPA ocenjuje, da je letni dobiček iz poklicne uporabe v tej industriji med 430.000 in 1,1 milijona evrov.

    Povedano drugače, stroški usposabljanja in licenciranja 10.000 zaposlenih in 800 podjetij v EU bi očitno presegli dobiček v proizvodnji. Težko je razumeti, zakaj bi morali poklicni uporabniki in oblasti plačevati milijone za usposabljanje in licenciranje (ter dodatne milijone za osebno zaščitno opremo), da bi ohranjali sorazmerno nizek dobiček proizvajalcev.

    Poleg tega mnogi proizvajalci diklorometana ponujajo alternativne možnosti diklorometanu, torej bi lahko delno ali v celoti nadomestili izgubo s prehodom na alternative.

    5. „Ukrepi za zmanjšanje tveganja“, ki jih predlaga industrija

    Proizvajalci diklorometana predlagajo naslednje ukrepe namesto prepovedi za potrošnike:

    – posode s prostornino do 1 litra,

    – posode z ozkim grlom in varnostnim zapiralom,

    – dodatki, ki zavirajo hlapenje, in

    – vidno opozorilo, da je pri uporabi obvezno zadostno prezračevanje.

    Za poklicne uporabnike predlagajo naslednje ukrepe:

    – dodatki, ki zavirajo hlapenje, in

    – zagotavljanje informacij o varni uporabi.

    Ocena učinka RPA je jasno pokazala, da so ti ukrepi popolnoma nezadostni. Pravzaprav večinoma pomenijo neukrepanje, saj ohranjajo trenutno stanje. Že zdaj je 1 liter najbolj običajna prostornina posode za potrošnike. Posode z ozkim grlom in varnostnim zapiralom so že določene v zakonodaji kot obvezne. Čeprav ozka grla učinkovito preprečujejo razlitje, pa ne zmanjšujejo izpostavljenosti med uporabo (uporabnik mora kljub vsemu preliti vsebino ali del vsebine v drugo posodo, torej izpostavljenost ni zmanjšana).

    Skoraj vsi proizvodi na trgu vsebujejo dodatke, ki zavirajo hlapenje – predvsem za povečanje učinkovitosti diklorometana, ki bi sicer izhlapel še preden bi lahko v celoti učinkoval kot odstranjevalec barve.

    Obstoječa zakonodaja že sedaj določa, da mora biti diklorometan označen z opozorilom, naj uporabnik ne vdihuje plinov/hlapov/kapljic (ustrezno ubeseditev določi proizvajalec). Dodatno opozorilo o „zadostnem prezračevanju“ ne bi ničesar spremenilo in ne prinaša nobenih koristi: kaj to pomeni, zlasti če upoštevamo, da človekov nos zazna diklorometan šele pri stopnjah, ki so daleč nad mejnimi vrednostmi poklicne izpostavljenosti?

    Nenazadnje zakon že zdaj jasno določa, da morajo proizvajalci zagotoviti informacije o varni uporabi poklicnim uporabnikom.

    Ukrepi, ki jih predlaga industrija (in na žalost tudi nekatere države članice), so v celoti gledano ciničen poskus oviranja že zdavnaj potrebne omejitve za kemikalijo z edinstvenim vzorcem škodljivih učinkov, saj zgolj ohranjajo dosedanje stanje, doslej pa niso bili učinkoviti pri zagotavljanju zadostne zaščite.

    • [1]  Glej oceno učinka, ki je priložena temu predlogu.
    • [2]  RPA - Risk and Policy Analysts Ltd, Velika Britanija

    POSTOPEK

    Naslov

    Nevarne snovi in pripravki (diklorometan)

    Referenčni dokumenti

    KOM(2008)0080 – C6-0068/2008 – 2008/0033(COD)

    Datum predložitve EP

    14.2.2008

    Pristojni odbor

           Datum razglasitve na zasedanju

    ENVI

    11.3.2008

    Odbori, zaprošeni za mnenje

           Datum razglasitve na zasedanju

    IMCO

    11.3.2008

     

     

     

    Odbori, ki niso podali mnenja

           Datum sklepa

    IMCO

    25.3.2008

     

     

     

    Poročevalec/-ka

           Datum imenovanja

    Carl Schlyter

    3.3.2008

     

     

    Obravnava v odboru

    24.6.2008

     

     

     

    Datum sprejetja

    9.9.2008

     

     

     

    Izid končnega glasovanja

    +:

    –:

    0:

    54

    4

    1

    Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

    Adamos Adamou, Georgs Andrejevs, Margrete Auken, Liam Aylward, Pilar Ayuso, Johannes Blokland, John Bowis, Frieda Brepoels, Martin Callanan, Dorette Corbey, Magor Imre Csibi, Chris Davies, Avril Doyle, Mojca Drčar Murko, Anne Ferreira, Matthias Groote, Françoise Grossetête, Satu Hassi, Gyula Hegyi, Marie Anne Isler Béguin, Dan Jørgensen, Christa Klaß, Eija-Riitta Korhola, Holger Krahmer, Aldis Kušķis, Marie-Noëlle Lienemann, Peter Liese, Roberto Musacchio, Riitta Myller, Péter Olajos, Miroslav Ouzký, Vladko Todorov Panayotov, Vittorio Prodi, Frédérique Ries, Dagmar Roth-Behrendt, Guido Sacconi, Amalia Sartori, Carl Schlyter, Richard Seeber, María Sornosa Martínez, Antonios Trakatellis, Evangelia Tzampazi, Thomas Ulmer, Anja Weisgerber, Glenis Willmott

    Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

    Giovanni Berlinguer, Iles Braghetto, Nicodim Bulzesc, Philip Bushill-Matthews, Bairbre de Brún, Milan Gaľa, Genowefa Grabowska, Jutta Haug, Erna Hennicot-Schoepges, Caroline Lucas, Alojz Peterle, Donato Tommaso Veraldi

    Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

    Elisabetta Gardini, Graham Watson