POROČILO o strategiji za prihodnje reševanje institucionalnih vidikov regulativnih agencij

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

OBRAZLOŽITEV

PRILOGA – SEZNAM AGENCIJ EVROPSKE UNIJE IN PREGLEDNA TABELA O DOLŽNOSTIH EVROPSKEGA PARLAMENTA

MNENJE Odbora za proračun (*) (16. 7. 2008)

MNENJE Odbora za proračunski nadzor (16. 7. 2008)

MNENJE Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (23.7.2008)

MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (17. 7. 2008)

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

17.9.2008 - (2008/2103(INI))

Odbor za ustavne zadeve
Poročevalec: Georgios Papastamkos
Pripravljavka mnenja(*):
Jutta Haug, Odbor za proračun
(*) Pridruženi odbor – člen 47 Poslovnika

Postopek : 2008/2103(INI)

Potek postopka na zasedanju

Potek postopka za dokument :

A6-0354/2008

Predložena besedila :

A6-0354/2008

Razprave :

Glasovanja :

PV 21/10/2008 - 8.19
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2008)0495

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
OBRAZLOŽITEV
PRILOGA – SEZNAM AGENCIJ EVROPSKE UNIJE IN PREGLEDNA TABELA O DOLŽNOSTIH EVROPSKEGA PARLAMENTA
MNENJE Odbora za proračun (*)
MNENJE Odbora za proračunski nadzor
MNENJE Odbora za ekonomske in monetarne zadeve
MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

o strategiji za prihodnje reševanje institucionalnih vidikov regulativnih agencij

(2008/2103(INI))

Evropski parlament,

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. marca 2008 z naslovom „Evropske agencije – smernice za prihodnost” (KOM(2008)0135),

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. januarja 2004 o sporočilu Komisije: o skupnem okviru za evropske regulativne agencije”[1],

– ob upoštevanju osnutka medinstitucionalnega sporazuma z dne 25. februarja 2005 o skupnem okviru za evropske regulativne agencije (KOM(2005)0059),

– ob upoštevanju vprašanja za ustni dogovor, ki sta ga Svetu skupaj zastavila Odbor za ustavne zadeve in Odbor za proračun, in odgovora Sveta na zasedanju dne 15. novembra 2005 (O-0093/05),

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. decembra 2005 o osnutku medinstitucionalnega sporazuma o skupnem okviru za evropske regulativne agencije[2],

– ob upoštevanju sklepa, ki ga je 17. aprila 2007 sprejela konferenc predsednikov,

– ob upoštevanju pisma, ki ga je v zvezi z ustanovitvijo medinstitucionalne delovne skupine na politični ravni predsednik Komisije poslal predsedniku Evropskega parlamenta in predsedujočemu Svetu 7. maja 2008,

– ob upoštevanju člena 45 Poslovnika,

– ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve ter mnenj Odbora za proračun, Odbora za proračunski nadzor, Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A6‑0354/2008),

A. ker prizadevanja Komisije in Parlamenta za določitev pravno zavezujočega okvira za evropske regulativne agencije niso obrodila sadov,

B. ker kljub osnutku medinstitucionalnega sporazuma iz leta 2005 ni bilo mogoče opaziti znatnega napredka, saj mu je Svet nasprotoval na institucionalni in politični ravni, Komisija pa se je odločila, da predlog umakne in ga nadomesti z vabilom k sodelovanju v medinstitucionalnem dialogu, ki bo privedel do skupnega pristopa,

C. ker imajo regulativne agencije, čeprav so na prvi pogled podobne „mikroinstitucijam“, velik vpliv na evropsko upravljanje,

D. ker je treba še opredeliti vsaj bistvene strukturne značilnosti regulativnih agencij, če naj bi bile te priznan parainstitucionalen parameter Evropske unije,

E. ker Komisija predlaga ustanovitev medinstitucionalne delovne skupine, katere naloga bo opredeliti skupni okvir regulativnih agencij in pristojnosti vseh organov Evropske unije v zvezi s temi agencijami,

F. ker mora Komisija izvesti horizontalno oceno regulativnih agencij do konca obdobja 2009–2010 in Parlamentu in Svetu čim prej predložiti poročilo o njenih zaključkih,

G. ker je treba pozdraviti odločitev Komisije, da ne bo predlagala ustanovitve novih agencij, dokler medinstitucionalna delovna skupina ne bo dokončala svojega dela,

ker se Komisija ne bi smela oddaljiti od smernic osnutka medinstitucionalnega sporazuma iz leta 2005 o spremembah temeljnih aktov, ki urejajo obstoječe regulativne agencije, da bi se te lahko prilagodile novemu pristopu,

I. ker že obstaja skupni okvir[3] za izvajalske agencije, ki jim je bila zaupana naloga upravljanja programov Skupnosti za omejeno obdobje,

Splošni vidiki

1. meni, da predlog Komisije pomeni priznanja vredno pobudo, in izjavlja, da je prek svojih predstavnikov pripravljen sodelovati pri delu medinstitucionalne delovne skupine, vendar hkrati meni, da je „skupni pristop“ pod njegovimi pričakovanji v zvezi s sklenitvijo medinstitucionalnega sporazuma; ugotavlja, da to ne izključuje razvoja drugih oblik razumevanja, ki bi jih predlagala delovna skupina;

2. poziva Svet, naj v vlogi ene od vej proračunske oblasti konstruktivno prispeva k delovanju delovne skupine;

3. poziva Svet in Komisijo, naj skupaj s Parlamentom čim prej vzpostavita delovni program medinstitucionalne skupine, da bo ta lahko začela delovati jeseni 2008;

4. meni, da bi moral delovni program medinstitucionalne skupine vključevati zlasti naslednje:

– izjavo o področjih, na katera mora biti osredotočena horizontalna ocena, ki jo mora Komisija zaključiti do konca leta 2009,

– določitev objektivnih meril, s katerimi bo mogoče oceniti potrebo po obstoju agencij, ob upoštevanju mogočih nadomestnih rešitev,

– redno ter usklajeno in jasno oceno dela agencij in njihovih rezultatov, vključno z zunanjo oceno, zlasti prek analiz stroškov in koristi,

– oceno, ali je stroškovno učinkovitejše, če določene naloge namesto služb Komisije opravljajo agencije,

– oceno o izgubljenih koristi, ker so nekatere dejavnosti izvajale posebne regulativne agencije in ne službe Komisije,

– sprejetje ukrepov za večjo preglednost agencij, zlasti prek približevanja njihovih temeljnih strukturnih značilnosti,

– opredelitev meja glede avtonomije agencij in nadzora, ki se nad njimi izvaja, ter zlasti opredelitev oblike in obsega dolžnosti Komisije glede dejavnosti teh agencij, seveda ob upoštevanju dejstva, da Komisija nosi le toliko odgovornosti, kolikor lahko dejansko vpliva na dejavnosti agencij,

– imenovanje predstavnikov v mehanizme nadzora, ki ga Svet in Komisija izvajata nad agencijami, ter razgovore s kandidati pred pristojnim odborom Parlamenta,

– imenovanje izvršnih organov agencij, zlasti njihovih direktorjev, ter določitev vloge Parlamenta v zvezi s tem;

– potreben enoten pristop agencij glede predstavitve njihovih dejavnosti med obravnavanim proračunskim letom ter predstavitve računov in poročil o proračunskem in finančnem upravljanju;

– enotno zahtevo za direktorje vseh agencij, da pripravijo in podpišejo izjavo o zanesljivosti, vključno s pridržki, če je to potrebno,

– usklajen model, ki bi ga uporabljale vse agencije ter vsi decentralizirani organi in ki bi jasno razlikoval med

- letnim poročilom o poslovanju, delu in dosežkih organa, ki bi bil namenjen splošni javnosti,

- finančnimi izkazi in poročilom o izvrševanju proračuna;

- poročilom o dejavnosti v skladu s poročili o dejavnosti generalnih direktorjev Komisije;

- izjavo o zanesljivosti, ki jo podpiše direktor organa, skupaj z vsemi pridržki ali pripombami, za katere direktor meni, da je treba nanje opozoriti organ za podelitev razrešnice;

– opredelitev načel za ugotavljanje, ali in v kolikšni meri so plačila vir financiranja za agencije.

– izvajanje rednih preverjanj, ali so obstoječe agencije potrebne, in določitev meril za ugotavljanje, kdaj je regulativna agencija izpolnila svoj namen in se jo lahko razpusti;

5. obžaluje pomanjkanje splošne strategije pri ustanavljanju agencij EU; ugotavlja, da se agencije ustanavljajo za vsak posamezen primer, kar vodi v nepregledno strukturo regulativnih agencij, izvajalskih agencij in drugih organov Skupnosti, ki so vsak zase primer sui generis;

6. je seznanjen s stališčem Komisije, da je ustanovitev regulativnih agencij, ki mora biti sicer v vsakem primeru izvedena na podlagi sodelovanja Evropskega parlamenta, izraz sodelovanja med državami članicami, čigar bistvo je interoperabilnost in skupno izvajanje pristojnosti, ki jih ne bi smeli podeliti le organom Skupnosti, saj bi to vodilo v očitke o centralizmu;

7. poziva Svet in Komisijo, naj si skupaj s Parlamentom prizadevata za vzpostavitev jasnega, skupnega in skladnega okvira glede položaja, ki bo v prihodnosti v okviru evropskega upravljanja namenjen agencijam;

8. meni, da je treba zagotoviti preglednost regulativnih agencij, zlasti glede njihovega delovanja, zagotavljanja in dostopnosti informacij ter načrtovanja in odgovornosti njihovih ukrepov;

9. meni, da mora biti prednostna naloga pri iskanju medinstitucionalnega dogovora izboljšati njegovo delovanje in optimizirati dodano vrednost regulativnih agencij s tem, da se kot pogoji določijo večja preglednost, jasen demokratični nadzor in večja učinkovitost;

10. meni, da je nujno določiti minimalna skupna pravila in načela glede strukture, delovanja in nadzora vseh regulativnih agencij, ne glede na njihovo naravo;

11. meni, da bo sodelovanje pri dejavnostih regulativnih agencij treba zagotoviti z oblikovanjem uradnih postopkov posvetovanja in dialoga z zainteresiranimi stranmi;

12. meni, da strukturna in funkcionalna raznolikost agencij sproža tudi zapletena vprašanja glede regulativnih parametrov, dobrega upravljanja in institucionalnega približevanja v smislu centralizacije-decentralizacije;

13. meni, da morajo biti načela dobrega upravljanja zagotovljena s skupnim pristopom glede postopkov za izbor osebja, določitve proračuna in upravljanja sredstev, učinkovitega upravljanja in ocen učinkovitosti;

14. bo preučil, ali odločitev Komisije, da ne podpre predlogov za ustanovitev novih regulativnih agencij, velja tudi za dva predloga, ki se še obravnavata v sektorjih energije in telekomunikacij;

15. poudarja, da je treba vzpostaviti parlamentarni nadzor nad sestavo in delovanjem regulativnih agencij, pri čemer bo temeljno, da:

– agencije Parlamentu predložijo letno poročilo,

– se direktorja vsake agencije pred njegovim imenovanjem morda povabi pred pristojni odbor Parlamenta, in da

– Parlament podeli razrešnico za izvrševanje proračuna agencij, ki prejemajo finančna sredstva Skupnosti;

16. poziva Komisijo, da pravočasno predloži zaključke horizontalne ocene regulativnih agencij, in sicer pred koncem obdobja 2009–2010, da jih bo lahko upoštevala medinstitucionalna delovna skupina;

17. poziva Komisijo, naj opredeli merila, da se bodo ti rezultati lahko primerjali, in določi jasna pravila za prenehanje mandata agencij v primeru neučinkovitosti;

18. poziva predsednika in konferenco predsednikov, da prednost namenita vprašanju sestave delovne skupine, ki jo predlaga Komisija, in meni, da je primerno, da Parlament v skupini zastopajo predsedniki ali poročevalci odbora za ustavne zadeve, odbora za proračun in še dveh drugih odborov, ki imajo praktične izkušnje na področju nadzora nad delom regulativnih agencij;

19. ponovno poudarja, da sta Parlament in Komisija v osnutku medinstitucionalnega sporazuma iz leta 2005 pozvala, naj se odločitev o sedežu agencije vključi v temeljni akt;

Vplivi na proračun

20. želi poudariti, kako pomembno je, da se na sistematični osnovi na medinstitucionalni ravni zagotovi uporaba postopka, določenega v točki 47 medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju[4], in poudarja, da je treba zagotoviti ustrezno nadaljevanje skupne izjave Parlamenta, Sveta in Komisije z dne 13. julija 2007 o decentraliziranih agencijah;

21. je prepričan, da je nujno potreben natančen postopek za uporabo te določbe; meni, da bi takšen postopek lahko nudil priložnost za vključitev nekaterih pomembnih vidikov osnutka medinstitucionalnega sporazuma iz leta 2005, v zvezi s katerim je bil postopek ustavljen, morda skupaj z nekaj prilagoditvami okvirne finančne uredbe za agencije[5];

22. meni, da Evropska unija ne bi smela oklevati pri preusmerjanju sedanje težnje k zunanjemu izvajanju nalog Komisije in bi morala oblikovati jasna pravila za končanje mandata decentraliziranih agencij, če bi ocenjevanja pokazala, da decentralizirano upravljanje ni stroškovno učinkovito in uspešno;

23. podpira namen Komisije, da ne bo predlagala novih decentraliziranih agencij, dokler postopek ocenjevanja ni končan, zlasti ker bi bilo zaradi meja sedanjega večletnega finančnega okvira brez temeljitega ponovnega načrtovanja trenutno izredno težko financirati nove organe Skupnosti;

24. meni, da so s proračunskega vidika za program medinstitucionalne delovne skupine o prihodnosti agencij EU ključni naslednji elementi :

Oblikovanje opredelitve agencij

25. v zvezi s tem opozarja na opredelitev „agencije“ po trialogu z dne 7. marca 2007, na katerem je bilo dogovorjeno, da bo za uporabo točke 47 medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 opredelitev „agencije“ določena glede na to, ali je bil zadevni organ ustanovljen po členu 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (finančna uredba)[6];

26. želi poudariti, kako pomembna je jasna in skladna splošna terminologija v zvezi z agencijami, ki jo je treba oblikovati za skupno uporabo; opozarja, da so „regulativne agencije“ zgolj podskupina decentraliziranih agencij;

Nove agencije – povezava med zakonodajnimi postopki in proračunskimi pristojnostmi

27. meni, da je treba razpravljati o problemih v zvezi z datumi ter s pravnimi in postopkovnimi vidiki, ki bi se lahko pojavili, če ne bo pravočasno sklenjen sporazum o financiranju nove agencije v skladu s točko 47 medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006, vzporedno z odločitvami, ki jih je sprejel zakonodajalec; meni, da je prav tako treba razmisliti o nekaterih postopkovnih zaščitnih ukrepih, da se zagotovi polno sodelovanje proračunskega organa pri vseh vprašanjih, ki vplivajo na proračun, kot na primer razširitev seznama nalog agencij;

28. poudarja, da je Parliament že leta 2005 pozval, da je treba, preden se predlaga ustanovitev nove agencije, opraviti analizo stroškov in koristi, ki bi se morala osredotočiti zlasti na vprašanje, ali „je agencija (vključno z morebitnimi stroški za spremljanje in usklajevanje) bolj stroškovno učinkovita, kot če bi zadevne naloge opravile same službe Komisije“, pa tudi na vprašanja, kot so mandat in delovne metode agencije ali stopnja njene neodvisnosti od Komisije, saj je to za zakonodajalca pogosto še posebej pomembno;

Obstoječe agencije – spremljanje

29. poudarja potrebo po rednem in usklajenem ocenjevanju in nadzoru – pri čemer se je treba izogniti podvajanju in prekrivanju – da bi se ocenila dodana vrednost obstoječih decentraliziranih agencij, ki ne sodijo več pod točko 47 medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006; to razume kot nadaljevanje prejšnjega dela, čemur je sledila skupna izjava o agencijah Skupnosti, o kateri so se sporazumeli na trialogu 18. aprila 2007 in ki pravi, „da bodo redno ocenjevali obstoječe agencije Skupnosti, pri čemer se bodo zlasti osredotočili na njihove stroške in koristi ter podrobno pojasnili uporabljena merila za izbiro agencij, ki jih bodo ocenjevale“;

30. ugotavlja, da bi morala opravljena analiza odgovoriti na nekaj osnovnih vprašanj v zvezi s stroški in koristmi in bi se med drugim lahko opravila v skladu z naslednjimi merili:

– Ustreznost: V kolikšni meri so cilji, začrtani v ustanovitveni uredbi agencije, ustrezali ravni javne porabe, odobrene v proračunu?

– Uspešnost: Kakšen učinek (vpliv) je imela dejavnost agencije?

– Učinkovitost (stroškovna učinkovitost): Kako ekonomično so se posamezni vnosi pretvorili v donose in rezultate? Ali so bili (pričakovani) učinki doseženi ob sprejemljivih stroških, zlasti glede vključenega osebja in notranje organizacije?

31. poudarja, da mora Komisija z ozirom na skupne proračunske posledice agencij prepričljivo dokazati, da je evropska uprava prek agencij stroškovno najučinkovitejša, najuspešnejša in najustreznejša možnost za izvajanje evropskih politik sedaj in v bližnji prihodnosti;

Splošni skupni okvir

32. vztraja, da je treba oblikovati minimalne skupne standarde, med drugim v zvezi z vlogo in politično odgovornostjo Komisije glede agencij, podporo, ki jo nudijo države gostiteljice, ter pravočasno in pregledno odločitvijo o sedežu agencije, kar bi lahko vključevale ustanovitvene uredbe agencij;

33. opozarja, da morajo biti dejavnosti agencij urejene z jasno določenimi zahtevami glede odgovornosti, v skladu z določbami finančne uredbe; poudarja obveznosti agencij v zvezi s postopkom podelitve razrešnice;

34. poleg tega meni, da je najpomembnejše, da se poskusijo opredeliti nekatera skupna pravila za predstavitev proračuna agencij, da bi bili proračunski kazalniki, kot so stopnje izvajanja agencij ali posamezni deleži, ki sestavljajo njihove prihodke in odhodke, preglednejši in bolj primerljivi; meni, da bi bilo splošni prikaz subvencij agencijam v proračunu EU morda treba prilagoditi nalogam in vlogam nove generacije agencij;

35. poudarja, da je po podatkih Komisije iz njenega sporočila trenutno 29 regulativnih agencij, ki zaposlujejo okrog 3 800 uslužbencev, pri čemer je letni proračun približno 1 100 milijonov EUR, vključno s prispevkom Skupnosti, ki znaša približno 559 milijonov EUR;

36. vztraja, da mora biti postopek revizije/razrešitve v sorazmerju s celotnim proračunom agencij; zlasti ugotavlja, da se sredstva, ki so na voljo Evropskemu računskemu sodišču, niso povečala v skladu s številom agencij v zadnjih letih;

37. ponavlja zahtevo, izraženo v odstavku7 resolucije o razrešnici v zvezi z izvrševanjem proračuna agencij z dne 22. aprila 2008, da Računsko sodišče ali drug neodvisni revizor redno (in ad hoc) opravlja revizije uspešnosti agencij; meni, da se pri tem ne bi smeli omejiti na običajne dejavnike finančnega upravljanja in pravilne uporabe javnega denarja, ampak bi morali vključiti tudi upravno učinkovitost in uspešnost ter oceno finančnega upravljanja vsake agencije;

38. meni, da bi morale vse agencije skupaj z organizacijsko shemo predložiti pregled stalnega in začasnega osebja ter nacionalnih strokovnjakov ter navesti spremembe glede na prejšnji dve leti;

39. opozarja na posebno poročilo Evropskega računskega sodišča št. 5/2008 o dobrem finančnem upravljanju agencij s posebnim poudarkom na revizijah smotrnosti poslovanja;

40. poziva Komisijo, da združi administrativne funkcije manjših agencij in tako ustvari zahtevano kritično maso, da bodo lahko agencije zadovoljivo upoštevale veljavne predpise o javnih naročilih ter finančno uredbo in kadrovske predpise[7];

41. poziva Komisijo, naj se loti kritičnega pregleda proračunskih zahtevkov agencij, saj večina agencij zahtevanih sredstev ne porabi;

42. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter in vladam držav članic.

[1] UL C 92 E, 16.4.2004, str. 119.
[2] UL C 285 E, 22.11.2006, str. 123.
[3] Uredba Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti (UL L 11, 16.1.2003, str. 1).
[4] UL C 139, 14.06.06, str. 1.
[5] Uredba Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 23. decembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (UL L 357, 31.12.2002, str. 72).
[6] UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
[7] Uredba Sveta (ESPJ, EGS, Euratom) št. 259/68 z dne 29. februarja 1968 o Kadrovskih predpisih za uradnike in pogojih za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti ter o posebnih ukrepih institucij, ki se začasno uporabljajo za uradnike Komisije (UL L 56, 4.3.1968, str. 1).

Uvodne opombe

Zadnje čase je mogoče opaziti veliko povečanje števila regulativnih agencij na evropski in nacionalni ravni. Med obema ravnema obstajajo podobnosti, pa tudi razlike. Strukturna in funkcijska raznolikost teh agencij na evropski in nacionalni ravni sproža tudi zapletena vprašanja glede regulativnih parametrov, dobrega upravljanja in institucionalnega približevanja v smislu centralizacije-decentralizacije. Ena bistvenih razlik med nacionalnimi in evropskimi regulativnimi agencijami je obseg parlamentarnega nadzora: v prvem primeru je ta okrepljen, v drugem pa pomanjkljiv.

V Evropskem parlamentu so se večkrat pojavila institucionalna (v zvezi s tem glej mnenje pridruženih odborov, in sicer Odbora za proračun in Odbora za proračunski nadzor), finančna in postopkovna vprašanja, ki jih sproža delovanje evropskih agencij. Po tem, ko Svet ni sprejel pravno zavezujočega akta in ko je zavrnil predlog za sprejetje medinstitucionalnega sporazuma (pismo, ki ga je 22. junija 2007 predsedujoči Svetu poslal predsedniku Evropskega parlamenta), se je Komisija odločila, da pripravi nadomestni predlog, pri čemer je uporabila svojo pravico do pobude. Odločila se je, da umakne osnutek medinstitucionalnega sporazuma, in namesto tega predlagala, da se vzpostavi medinstitucionalna delovna skupina, katere naloga bo opredeliti skupni okvir regulativnih agencij ter pristojnosti vseh organov Evropske unije v zvezi s temi agencijami.

Razvrstitev evropskih regulativnih agencij

Evropsko institucionalno okolje vključuje veliko decentraliziranih organov ali organov, ki delujejo na kvaziavtonomen način, in so opredeljeni kot „regulativne agencije“. Če povzamemo, ima 29 evropskih agencij (glej prilogo, ki vključuje natančen seznam evropskih regulativnih agencij) kljub temu, da so na prvi pogled podobne „mikroinstitucijam“, očitno velik vpliv.

Evropske agencije se delijo v dve kategoriji: „regulativne agencije“ in „izvajalske agencije“. Naloga prvih je določena od primera do primera glede na njihovo pravno podlago, in sicer glede na njihov sektorski regulativni okvir (treba je omeniti, da je pravna podlaga 12 od 23 agencij, ustanovljenih s pogodbo o ES, člen 308). Nasprotno imajo izvajalske agencije nalogo, da prispevajo k upravljanju programov Skupnosti v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002, torej v skladu s skupno pravno podlago.

Treba je obravnavati vprašanje vmesnega pregleda dela obeh kategorij agencij in njihovih rezultatov. Koristnost ustanavljanja in delovanja regulativnih agencij je mogoče oceniti le glede na posamezen primer. V zvezi z naravo pristojnosti, dodeljenih tem agencijam, njihovimi potrebami glede človeških virov in želenim obsegom pristojnosti pri sprejemanju odločitev bi morala biti izvedena ocena stroškov in koristi, zlasti zunanja ocena.

Pred vsakršno razpravo o ustanovitvi novih agencij, vključno z dvema predloga, ki se še obravnavata, je treba izvesti pozitivne, izmerljive in pregledne ocene glede centraliziranega in decentraliziranega upravljanja obstoječih agencij. V vsakem primeru bo do ustanovitve novih agencij časovno prišlo po koncu tekočega obdobja financiranja, kar je po letu 2013, ob upoštevanju zaključkov horizontalne ocene, izvedene v obdobju 2009–2010.

Položaj evropskih regulativnih agencij v evropskem institucionalnem okolju

Delovanje evropskih regulativnih agencij je tesno povezano z evropskim upravljanjem na več ravneh in tudi z evropsko strategijo o boljši pripravi zakonodaje.

Koncept in funkcionalnost, na katerih temeljijo regulativne agencije Evropske unije, zaznamuje precejšnja raznolikost. Posledice čezmernega povečanja števila regulativnih agencij so bile brez dvoma pretirano povečanje evropskega regulativnega posredovanja, razpršitev evropskih politik in zmanjšanje njihove preglednosti ter, v širšem pomenu, težje funkcionalno usklajevanje. V svojem sporočilu za Evropski parlament in Svet z naslovom „Evropske agencije – smernice za prihodnost“ " [KOM(2008)0135 končno, Bruselj z dne 11. marca 2008] je Komisija sama priznala, da je treba „jasno opredeliti vlogo in mehanizme delovanja teh javnih organov, da se tako zagotovi njihova odgovornost“.

Treba je določiti minimalna skupna pravila in načela glede upravnih struktur, delovanja in nadzora regulativnih agencij, da bi te lahko usklajeno sprejele temeljna načela, ki izhajajo iz pogodb.

Obstaja več različnih upravnih struktur. Upravni odbor je običajno sestavljen najmanj iz enega predstavnika iz vsake države članice, izvršnega direktorja agencije pa v večini primerov na predlog Komisije imenuje upravni odbor, v ostalih primerih pa ga na predlog upravnega odbora imenuje Komisija ali Svet na podlagi seznama kandidatov, ki ga oblikujeta upravni odbor ali Komisija. V zvezi s tem bi bilo treba opredeliti skupno medinstitucionalno usmeritev, ki bi organom Evropske unije omogočala sodelovanje, pri čemer bi se dosledno upoštevale vloge in pristojnosti, ki so jim bile dodeljene.

Prav tako bi bilo treba institucionalizirati okvir za uskladitev delovanja evropskih regulativnih agencij in zagotoviti, da delujejo v skladu z demokratičnimi načeli. Zato je Parlament večkrat pozval Svet, da konstruktivno prispeva k vzpostavitvi enotnega stališča in skladnega političnega pristopa evropskih regulativnih agencij, ki imajo pomemben položaj v verigi institucionalnih mehanizmov Evropske unije.

Pravna narava evropskih regulativnih agencij sui generis

Izvirnost pravne narave regulativnih agencij je v tem, da se jim dodeljujejo pristojnosti, ki se približujejo regulativni vlogi uprave (zlasti v primeru sprejemanja pravno zavezujočih odločitev v zvezi s tretjimi osebami) ter tudi vlogi pravosodnih organov, tj. določanju sankcij. Dejansko je treba razlikovati med agencijami, ki sprejemajo pravno zavezujoče odločitve ter tistimi, ki imajo tehnične in/ali znanstvene pristojnosti in tistimi, ki imajo operativne funkcije [KOM(2008)0135 končno, str. 8]. Razen tega so agencije pri organizaciji in na finančnem področju delujejo samostojno, njihovim članom pa je pogosto zagotovljena osebna in/ali funkcijska neodvisnost. Zaradi omenjenih elementov agencije ne morejo biti razvrščene v tradicionalne pravne kategorije, čeprav že tvorijo parainstitucionalen parameter Evropske unije. V tem primeru evropske regulativne agencije, zlasti tiste, ki so urejene s pogodbo o ES, nimajo „izvršilne funkcije“. Treba je natančneje navesti, da izraz „regulativne“ ne pooblašča agencij, da sprejemajo splošne regulativne ukrepe, temveč samo, da sprejemajo posamezne odločitve v okviru jasno opredeljene zakonodaje Skupnosti, da se zaščiti načelo institucionalnega ravnovesja. ki izhaja iz člena 7 Pogodbe o ES. Znano je, da je Sodišče v zvezi s tem izdalo sodbo (odločitev na podlagi sodbe Meroni; zadeva 98/80, Romano). Poleg tega lahko zakonodajalec Skupnosti na podlagi pobude Komisije med rednim zakonodajnim postopkom soodločanja vedno presodi o koristnosti ustanavljanja posebne regulativne agencije in objave posebnega regulativnega akta, ki bo urejal organizacijo te agencije, njeno delovanje in odnose z določenimi institucijami in organi. Prav tako lahko zakonodajalec Skupnosti vedno odloči o tem, ali je določeno agencijo koristno ohraniti.

Vprašanje preglednosti in demokratičnega nadzora

Ker evropske regulativne agencije v veliki meri tvorijo decentralizirane ali neodvisne službe, je treba zlasti vztrajati na preglednosti in demokratičnemu nadzoru v zvezi z njihovo ustanovitvijo in delovanjem, brez česar bi zaradi povečanja regulativnih ali izvršilnih tvorb, ki so izključno odgovorne za urejanje ključnih področij dejavnosti družbe ali pa si za to prizadevajo, obstajalo tveganje, da se zmanjša pomen institucij, ki zastopajo Evropsko unijo, da se jih izrine in se čezmerno poveča birokracija. Namen v čim večji meri skupnega pristopa, opredeljenega glede strukture in delovanja omenjenih agencij, je zmanjšati administrativna bremena, da bodo te agencije lahko pravilno in učinkovito opravljale svojo regulativno vlogo, da jih bo v prihodnje mogoče nadzorovati ter da se bo lahko vsaj delno izpolnila potreba po nadzoru (reviziji) in sprejemanju odgovornosti, ki je potrebna v tem času.

Zagotavljanje parlamentarnega nadzora, ki se izvaja nad strukturo in delovanjem regulativnih agencij poteka v skladu s klasičnim demokratičnim načelom, ki določa povečanje politične odgovornosti vseh organom z izvršilno oblastjo. Možnost Evropskega parlamenta, da dodeli politično odgovornost omenjenim agencijam, je povezana z osrednjim načelom predstavniške demokracije, ki vključuje nadzor nad zakonitostjo in utemeljenostjo odločitev izvršilne oblasti. Skupen medinstitucionalni okvir mora predvideti institucionalno komunikacijo med Evropskim parlamentom in regulativnimi agencijami, komunikacijo, ki bo temeljila predvsem na predstavitvi letnega poročila agencij v Evropskem parlamentu, na možnosti, da se direktorja agencije pred njegovim imenovanjem pozove pred pristojni odbor Evropskega parlamenta, in na tem, da Evropski parlament podeli razrešnico za izvrševanje proračuna agencij, ki prejemajo finančna sredstva Skupnosti. Področja, nad katerimi se bo izvajal parlamentarni nadzor, bi lahko bila jasneje in učinkoviteje opredeljena. Mogoče bi bilo na primer določiti obvezne razprave o letnih poročilih evropskih regulativnih agencij na plenarnem zasedanju v Evropskem parlamentu, da bi se na podlagi tega postopka zagotovile informacije državljanom.

Skupnemu okviru za medinstitucionalni nadzor naproti

Poročevalec meni, da je predlog Komisije o skupnem okviru, ki ureja medinstitucionalni dialog za določitev skupnega pristopa, pod pričakovanji glede sklenitve medinstitucionalnega sporazuma. Prav tako meni, da je skupni pristop vmesna stopnja na poti do sprejetja pravno zavezujočega besedila. Vendar razume, da Komisija želi najti izhod iz te že dolgo trajajoče pasivnega medinstitucionalnega položaja. Skupni okvir za evropske regulativne agencije, ki ga je predlagala Komisija (KOM(2008)0135), bi lahko nedvomno bil popolnejši. Vendar ga je mogoče obravnavati kot konstruktivno izhodiščno točko za dialog. Med drugim poročevalec meni, da je dobrodošla ustanovitev medinstitucionalne delovne skupine, ki bo obravnavala podrobne skupne rezultate izkušenj, ki izhajajo iz dejavnosti regulativnih agencij, in ki bo morala odločiti o položaju, ki ga bodo te agencije imele v evropskem upravljanju na več ravneh. Vaš poročevalec prav tako meni, da je prednostna naloga pri iskanju skupnega okvira glede medinstitucionalnega sporazuma in pristopa na splošno optimizirati dodano vrednost regulativnih agencij v evropskih upravnih strukturah s tem, da se kot pogoji določijo večja preglednost, jasen demokratični nadzor in okrepljena učinkovitost.

(Vir: Generalni direktorat – Notranja politika, zakonodajno usklajevanje in oddelek za spravni postopek)

Regulativna agencija	Leto ustanovitve	Soodločanje na dan ustanovitve/ pregled	Sedež	Posebni pristojni odbor	Število članov upravnega odbora, ki jih določi EP	Razgovor pred imenovanjem izvršnega direktorja
Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja (Cedefop),	1975	ne/ne	Solun	EMPL*	-	ne
Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (EUROFOUND)	1975	ne/ne	Dublin	EMPL*	-	ne
Evropska agencija za okolje (EEA)	1990	ne/da	Kopenhagen	ENVI*	2	ne
Evropska fundacija za usposabljanje (ETF)	1990	ne/da (še poteka)	Torino	EMPL*	-	ne
Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA)	1993	ne/da	Lizbona	LIBE*	2	da
Evropska agencija za zdravila (EMEA)	1993	ne/da	London	ENVI*	2	da
Urad za harmonizacijo na notranjem trgu EU (znamke in modeli) (OHIM)	1993	ne/ne	Alicante	JURI*	-	ne
Evropska agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA)	1994	ne/ne	Bilbao	EMPL*	-	ne
Urad Skupnosti za rastlinske sorte (CPVO)	1994	ne/ne	Angers	AGRI*	-	ne
Prevajalski center za organe Evropske unije (CdT)	1994	ne/ne	Luxembourg	-	-	ne

Evropska agencija za obnovo (EAR)	2000	ne/ne	Solun	AFET	-	ne
Evropska agencija za varno hrano (EFSA)	2002	da	Parma	ENVI*	Posvetovanje s Parlamentom o 14 članih, ki jih imenuje Svet	da
Evropska agencija za pomorsko varnost (EMSA)	2002	da	Lizbona	TRAN	-	ne
Evropska agencija za varnost v letalstvu (EASA)	2002	da	Köln	TRAN	-	ne
Evropska agencija za varnost omrežij in informacij (ENISA)	2004	da	Heraklion	ITRE	-	da
Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC)	2004	da	Stockholm	ENVI*	2	da
Evropska železniška agencija (ERA)	2004	da	Lille - Valenciennes	TRAN	-	da
Nadzorni organ za evropski GNSS (GSA)	2004	ne/ne	Bruselj (začasno)	ITRE	-	ne
Evropska agencija za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic (Frontex)	2004	ne/da	Varšava	LIBE	-	ne
Agencija Skupnosti za nadzor ribištva (CFCA)	2005	ne	Vigo	PECH	-	ne
Evropski inštitut za enakost med spoloma	2006	da	Vilna	FEMM	-	da
Evropska agencija za kemikalije (ECHA)	2006	da	Helsinki	ENVI	2	da
Agencija Evropske unije za temeljne pravice (FRA, ki nadomešča EMCDDA)	2007	ne	Dunaj	LIBE	-	da

Agencije za skupno zunanjo in varnostno politiko (drugi steber)

Decentralizirana agencija	Leto ustanovitve	Sedež	Pristojni odbor
Inštitut Evropske unije za varnostne študije (ISS)	2001	Pariz	AFET/SEDE
Satelitski center Evropske unije (EUSC)	2002	Madrid	AFET/SEDE
Evropska obrambna agencija (EDA)	2004	Bruselj	AFET/SEDE

Agencije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (tretji steber)

Decentralizirana agencija	Leto ustanovitve	Sedež	Pristojni odbor
Evropski policijski urad (Europol)	1992	Haag	LIBE*
European Evropska policijska akademija (CEPOL)	2000	Bramshill	LIBE*
Urad za evropsko pravosodno sodelovanje (Eurojust)	2002	Haag	LIBE*

* Pristojni odbor v skladu s prilogo VI Poslovnika.

za Odbor za ustavne zadeve

o strategiji za prihodnje reševanje institucionalnih vidikov regulativnih agencij
(2008/2103(INI))

Pripravljavka mnenja: Jutta Haug

(*) Postopek s pridruženimi odbori – Člen 47 Poslovnika

POBUDE

Odbor za proračun poziva Odbor za ustavne zadeve, kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

Uvod

1. pozdravlja namen Komisije, da spodbudi medinstitucionalni dialog o prihodnjih agencijah Evropske unije in njihovem mestu v evropski upravi; je prepričan, da je napočil čas za odločitev glede splošne smeri, v katero naj bi se razvijala evropska uprava in meni, da je medinstitucionalna delovna skupina ustrezna struktura za konstruktivno razpravo, usmerjeno v rezultat, ki je potrebna za ta namen; poudarja, da bi morali v tej delovni skupini sodelovati vsi pomembni akterji z institucionalnega in zakonodajnega področja ter predstavniki proračunskega organa, da bi bili zagotovljeni zadovoljivi rezultati;

2. pozdravlja namen Komisije, da bo začela s podrobnim horizontalnim ocenjevanjem regulativnih agencij, s katerim se bodo preučile resnične posledice njihove ustanovitve in delovanja v Uniji; meni, da je treba v tem okviru oblikovati skladna pravila ocenjevanja;

3. poudarja, da so bile agencije EU ustanovljene v zaporednih intervalih, da bi tako zadovoljile določene potrebe za vsak primer posebej, in so bile zato oblikovane neusklajeno brez skupnega okvira; vendar opozarja, da v preteklih nekaj letih noben poskus, da bi se oblikovala skupna pravila in načela, ki bi veljala za vse agencije, ni bil posebno uspešen; obžaluje izgubljeni čas in poziva Svet, naj se ostalim institucijam pridruži pri prizadevanjih za napredek na tem področju;

4. je pripravljen razmisliti o zaskrbljenosti držav članic glede osnutka medinstitucionalnega sporazuma o operativnem okviru za evropske regulativne agencije, ki ga je predstavila Komisija leta 2005 in katerega cilj je vzpostavitev horizontalnega okvira za ustanovitev, strukturo, delovanje, oceno in nadzor evropskih decentraliziranih agencij, da se oblikuje ustrezen instrument, ki bi se lahko uspešno uporabljal za vse te agencije;

5. zato meni, da je odločitev Komisije, da umakne svoj predlog za medinstitucionalni sporazum, pragmatičen korak, ki bi lahko hkrati ustvaril priložnost za iskanje drugih rešitev, ki so nujno potrebne; je prepričan, da je zaradi preglednosti potreben nekakšen horizontalni okvir za agencije, kljub njihovemu različnemu značaju;

6. si lahko predstavlja, da bi se razvili tudi drugi instrumenti, ne le medinstitucionalni sporazum, da bi se bolje opredelile vloge evropskih institucij in ustrezni postopki za ustanovitev novih decentraliziranih agencij ali ravnanje z obstoječimi;

7. želi poudariti, kako pomembno je, da se na sistematični osnovi na medinstitucionalni ravni zagotovi uporaba postopka, določenega v točki 47 medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju[1], in poudarja, da je treba zagotoviti ustrezno nadaljevanje skupne izjave Parlamenta, Sveta in Komisije z dne 13. julija 2007 o decentraliziranih agencijah;

8. je prepričan, da je nujno potreben natančen postopek za uporabo te določbe; meni, da bi takšen postopek lahko omogočil priložnost za vključitev nekaterih pomembnih vidikov osnutka medinstitucionalnega sporazuma, v zvezi s katerim je bil postopek ustavljen, morda skupaj z nekaj prilagoditvami okvirni finančni uredbi za agencije;

9. poleg tega vztraja, da je treba obstoječe agencije redno in usklajeno ocenjevati glede na to, ali je možnost z agencijo stroškovno učinkovitejša, kot če ustrezne naloge opravljajo službe Komisije;

10. meni, da Evropska unija ne bi smela oklevati pri preusmerjanju sedanje težnje k zunanjemu izvajanju nalog Komisije in bi morala oblikovati jasna pravila za končanje mandata decentraliziranih agencij, če bi ocenjevanja pokazala, da nista zagotovljeni stroškovna učinkovitost in uspešnost decentraliziranega upravljanja;

11. podpira namen Komisije, da ne bo predlagala novih decentraliziranih agencij, dokler postopek ocenjevanja ni končan, zlasti ker bi bilo zaradi meja sedanjega večletnega finančnega okvira brez temeljitega ponovnega načrtovanja trenutno izredno težko financirati nove organe Skupnosti;

12. meni, da so s proračunskega vidika za program medinstitucionalne delovne skupine o prihodnosti agencij EU ključni naslednji elementi :

Oblikovanje opredelitve agencij

13. v zvezi s tem opozarja na opredelitev „agencije“ po trialogu z dne 7. marca 2007, na katerem je bilo dogovorjeno, da bo za uporabo točke 47 medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 opredelitev „agencije“ določena glede na to, ali je bil zadevni organ ustanovljen po členu 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti[2] (finančna uredba);

14. želi poudariti, kako pomembna je jasna in skladna splošna terminologija v zvezi z agencijami, ki jo je treba oblikovati za skupno uporabo; opozarja, da so „regulativne agencije“ zgolj podskupina decentraliziranih agencij;

Nove agencije – povezava med zakonodajnimi postopki in proračunskimi pristojnostmi

15. meni, da je treba razpravljati o problemih v zvezi z datumi ter s pravnimi in postopkovnimi vidiki, ki bi se lahko pojavili, če ne bo pravočasno sklenjen sporazum o financiranju nove agencije v skladu s točko 47 medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006, vzporedno z odločitvami, ki jih je sprejel zakonodajalec; meni, da je prav tako treba razmisliti o nekaterih postopkovnih zaščitnih ukrepih, da se zagotovi polno sodelovanje proračunskega organa pri vseh vprašanjih, ki vplivajo na proračun, kot na primer razširitev seznama nalog agencij;

16. poudarja, da je Parliament že leta 2005 pozval, da je, preden se predlaga ustanovitev nove agencije, obvezna analiza stroškov in koristi, ki bi se morala osredotočiti zlasti na vprašanje, ali „je agencija (vključno z morebitnimi stroški za spremljanje in usklajevanje) bolj stroškovno učinkovita, kot če bi zadevne naloge opravile same službe Komisije“, pa tudi na vprašanja, kot so mandat in delovne metode agencije ali stopnja njene neodvisnosti od Komisije, saj je to za zakonodajalca pogosto še posebej pomembno;

Obstoječe agencije – spremljanje

17. poudarja potrebo po rednem in usklajenem ocenjevanju in nadzoru – pri čemer se je treba izogniti podvajanju in prekrivanju – da bi se ocenila dodana vrednost obstoječih decentraliziranih agencij, ki ne sodijo več pod točko 47 medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006; to razume kot nadaljevanje prejšnjega dela, čemur je sledila skupna izjava o agencijah Skupnosti, o kateri so se sporazumeli na trialogu 18. aprila 2007, „da bodo redno ocenjevali obstoječe agencije Skupnosti, pri čemer se bodo zlasti osredotočili na njihove stroške in koristi ter podrobno pojasnili uporabljena merila za izbiro agencij, ki jih bodo ocenjevale“;

18. ugotavlja, da bi morala opravljena analiza odgovoriti na nekaj osnovnih vprašanj v zvezi s stroški in koristmi in bi se med drugim lahko opravila v skladu z naslednjimi merili:

- Ustreznost: V kolikšni meri so cilji, začrtani v ustanovitveni uredbi agencije, ustrezali ravni javne porabe, odobrene v proračunu?

- Uspešnost: Kakšen učinek (vpliv) je imela dejavnost agencije?

- Učinkovitost (stroškovna učinkovitost): Kako ekonomično so se posamezni vnosi pretvorili v donose in rezultate? Ali so bili (pričakovani) učinki doseženi ob sprejemljivih stroških, zlasti glede vključenega osebja in notranje organizacije?

19. poudarja, da mora Komisija z ozirom na skupne proračunske posledice agencij prepričljivo dokazati, da je evropska uprava prek agencij stroškovno najučinkovitejša, najuspešnejša in najustreznejša možnost za izvajanje evropskih politik sedaj in v bližnji prihodnosti;

Splošni skupni okvir

20. vztraja, da je treba oblikovati minimalne skupne standarde, med drugim v zvezi z vlogo in politično odgovornostjo Komisije glede agencij, podporo, ki jo nudijo države gostiteljice, ter pravočasno in pregledno odločitvijo o sedežu agencije, kar bi lahko vključevale ustanovitvene uredbe agencij;

21. opozarja, da morajo biti dejavnosti agencij urejene z jasno določenimi zahtevami glede odgovornosti, v skladu z določbami finančne uredbe; poudarja obveznosti agencij v zvezi s postopkom podelitve razrešnice;

22. poleg tega meni, da je najpomembneje, da se poskusijo opredeliti nekatera skupna pravila za predstavitev proračuna agencij, da bi bili proračunski kazalniki, kot so stopnje izvajanja agencij ali posamezni deleži, ki sestavljajo njihove prihodke in odhodke, preglednejši in primerljivejši; meni, da bi bilo splošni prikaz subvencij agencijam v proračunu EU morda treba prilagoditi nalogam in vlogam nove generacije agencij.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	16. 7. 2008
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	36 0 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Laima Liucija Andrikienė, Richard James Ashworth, Reimer Böge, Simon Busuttil, Valdis Dombrovskis, James Elles, Hynek Fajmon, Salvador Garriga Polledo, Ingeborg Gräßle, Ville Itälä, Alain Lamassoure, Margaritis Schinas, László Surján, Herbert Bösch, Brigitte Douay, Vicente Miguel Garcés Ramón, Louis Grech, Catherine Guy-Quint, Jutta Haug, Vladimír Maňka, Cătălin-Ioan Nechifor, Gary Titley, Ralf Walter, Daniel Dăianu, Nathalie Griesbeck, Anne E. Jensen, Jan Mulder, Kyösti Virrankoski, Helga Trüpel, , José Albino Silva Peneda,,Esko Seppänen, Sergej Kozlík
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Michael Gahler, Juan Andrés Naranjo Escobar, Bárbara Dührkop Dührkop, Thijs Berman
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

[1] UL C 139, 14.06.06, str. 1.
[2] UL L 248, 16.09.02, str. 1.

za Odbor za ustavne zadeve

o strategiji za prihodnje reševanje institucionalnih vidikov regulativnih agencij
(2008/2103(INI))

Pripravljavka osnutka mnenja: Edit Herczog

POBUDE

Odbor za proračunski nadzor poziva Odbor za ustavne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. opozarja, da je Komisija leta 2005 predlagala medinstitucionalni sporazum, katerega cilj je vzpostavitev horizontalnega okvira za oblikovanje, strukturo, delovanje in ocenjevanje evropskih regulativnih agencij ter nadzor nad njimi;

2. ugotavlja, da so se pogajanja s Svetom o tem osnutku sporazuma kljub splošni podpori Parlamenta med letom 2006 zaustavila, pri čemer so nastali dvomi o tem, ali je uporaba medinstitucionalnega sporazuma pravno ustrezna;

3. se strinja, da se pri ustanovitvi agencij ni upoštevala celostna vizija vloge agencij v Evropski uniji in da je pomanjkanje take celostne vizije še bolj otežilo učinkovito delovanje agencij;

4. poudarja, da pomen agencij v upravnem okviru Evropske unije poziva k skupnemu razumevanju namena in vloge agencij pri institucijah EU, ki zdaj ni dovolj prisotno;

5. upošteva namero Komisije da, dokler odločitev o njenem predlogu za medinstitucionalno delovno skupino za prihodnje upravljanje agencij ni sprejeta:

· umakne svoj predlog o medinstitucionalnem sporazumu;

· opravi horizontalno ocenjevanje regulativnih agencij do konca leta 2009 ter o rezultatih čim prej poroča Parlamentu in Svetu;

· ne predlaga novih regulativnih agencij, dokler to ocenjevanje ni končano;

· opravi pregled svojih notranjih sistemov, ki urejajo odnose z agencijami, in tudi metodologije za izvedbo ocene učinka agencij;

6. poudarja, da je po podatkih Komisije iz njenega sporočila trenutno 29 regulativnih agencij, ki zaposlujejo okrog 3 800 uslužbencev, pri čemer je letni proračun približno 1 100 milijonov EUR, vključno s prispevkom Skupnosti približno 559 milijonov EUR;

7. vztraja, da mora biti postopek revizije/razrešitve v sorazmerju s celotnim proračunom agencij; zlasti ugotavlja, da se sredstva, ki so na voljo Evropskemu računskemu sodišču, niso povečala v skladu s številom agencij v zadnjih letih;

8. ponavlja zahtevo, izraženo v odstavku 7 resolucije o razrešnici v zvezi z agencijami z dne 22. aprila 2008, da Računsko sodišče ali drug neodvisni revizor redno (in ad hoc) opravlja revizije uspešnosti agencij; meni, da se pri tem ne bi smeli omejiti na običajne dejavnike finančnega upravljanja in pravilne uporabe javnega denarja, ampak bi morali vključiti tudi upravno učinkovitost in uspešnost ter oceno finančnega upravljanja vsake agencije;

9. meni, da bi morale vse agencije skupaj z organizacijsko shemo predložiti pregled stalnega in začasnega osebja ter nacionalnih strokovnjakov, skupaj s spremembami glede na prejšnji dve leti;

10. opozarja na posebno poročilo Evropskega računskega sodišča št. 5/2008 o dobrem finančnem upravljanju agencij s posebnim poudarkom na revizijah smotrnosti poslovanja;

11. poziva Komisijo, da združi administrativne funkcije manjših agencij in tako ustvari zahtevano kritično maso, da bodo lahko agencije zadovoljivo upoštevale veljavne predpise o javnih naročilih ter finančno uredbo in kadrovske predpise;

12. poziva Komisijo, naj se loti kritičnega pregleda proračunskih zahtevkov agencij, saj večina agencij zahtevanih sredstev ne porabi;

13. poziva pristojni odbor, da upošteva omenjeno posebno poročilo Računskega sodišča, preden na plenarnem zasedanju predloži svoje poročilo;

14. meni, da morajo vprašanja, ki jih bo obravnavala predlagana medinstitucionalna delovna skupina za prihodnje upravljanje agencij, vključevati naslednje:

· potrebo po enotnem pristopu med agencijami glede predstavitve njihovih dejavnosti med obravnavanim proračunskim letom ter predstavitve računov in poročil o proračunskem in finančnem upravljanju;

· enotno zahtevo za vse direktorje agencij, da pripravijo in podpišejo izjavo o zanesljivosti, vključno s pridržki, če je to potrebno;

· usklajen model, ki bi ga uporabljale vse agencije ter vsi decentralizirani organi in bi jasno razlikoval med

- letnim poročilom, namenjenim splošnemu bralcu, o poslovanju, delu in dosežkih organa;

- finančnimi izkazi in poročilom o izvrševanju proračuna;

- poročilom o dejavnosti v skladu s poročili o dejavnosti generalnih direktorjev Komisije;

- izjavo o zanesljivosti, ki jo podpiše direktor organa, skupaj z vsemi pridržki ali pripombami, za katere direktor meni, da je treba nanje opozoriti organ za podelitev razrešnice;

· potrebo po opredelitvi načel za ugotavljanje, ali in koliko so plačila vir financiranja za agencije.

· nujnost izvajanja rednih preverjanj potrebe po obstoječih agencijah in določitve meril za ugotavljanje, kdaj je regulativna agencija izpolnila svoj namen in se jo lahko razpusti.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

za Odbor za ustavne zadeve

o strategiji za prihodnje reševanje institucionalnih vidikov regulativnih agencij
(2008/2103(INI))

Pripravljavec mnenja: Eoin Ryan

POBUDE

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve poziva Odbor za ustavne zadeve, kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. obžaluje, da je osnutek medinstitucionalnega sporazuma o operativnem okviru za evropske regulativne agencije iz leta 2005 zastal na ravni Sveta; pozdravlja pobudo Komisije glede ponovnega začetka razprave o vlogi agencij v okviru vodstvene strukture Evropske unije;

2. poudarja pomembno vlogo, ki jo lahko imajo regulativne agencije kot ločeni in pomožni organi institucij Skupnosti in držav članic s pravno osebo pri stalnem opravljanju posebnih nalog na področjih pristojnosti EU in pri sodelovanju znotraj EU;

3. poudarja, da morajo biti regulativne agencije ustanovljene v skladu z enotnimi merili ter da morata biti njihova oblika in delovanje skladna s skupnimi načeli institucionalnega ravnovesja, dobrega vodenja in dobrega upravljanja;

4. poudarja, da je ustanovitev regulativne agencije treba izvesti z zakonodajnim aktom in utemeljiti z nujnostjo, učinkovitostjo in sorazmernostjo; poudarja, da je treba glede na področja deljene pristojnosti med Evropsko unijo in državami članicami ustanovitev utemeljiti tudi glede na načelo subsidiarnosti;

5. meni, da morajo regulativne agencije upoštevati skupen okvir, ki vključuje jasen mandat in učinkovito upravno in izvršno strukturo, da bi imele legitimno vlogo v Evropski uniji; meni, da moč aktov regulativnih agencij izhaja iz temeljnega zakonodajnega akta, s katerim so bile ustanovljene, in da ti akti ne bodo zakonodajne narave, če jih ne bodo kasneje sprejele institucije EU v skladu s primernim zakonodajnim postopkom;

6. se strinja s Komisijo, ki je zaskrbljena, da bi brez skupnega okvira in jasno opredeljenega mandata regulativne agencije lahko zašle na področja, za katera niso pristojna;

7. poudarja, da načela dobrega vodenja zahtevajo, da se v celoti zagotovi naslednje: neodvisnost, demokratičen nadzor, preglednost in sodelovanje zainteresiranih strani pri delovanju regulativne agencije;

8. opozarja, da mora neodvisnost delovanja regulativnih agencij temeljiti na naslednjih pogojih: primernost in usposobljenost njihovih članov, objektivnost in nepristranskost njihovega delovanja, prepoved kakršnih koli zunanjih navodil ali priporočil, obstoj strogih pravil za izogibanje pristranskosti in navzkrižju interesov, potreba po zelo visoki stopnji lojalnosti in preglednosti, redna rotacija in možnost izključitve njihovih članov, določitev pravil in kodeksov skupaj z zainteresiranimi stranmi, pregon nezakonitega vedenja ali drugih motenj ter vzpostavitev drugih primernih mehanizmov;

9. izjavlja, da je za zagotovitev demokratičnega nadzora regulativnih agencij potreben učinkovit pravni, gospodarski in politični nadzor ter nadzor državljanov;

10. ponovno poudarja, da morajo biti vse agencije demokratično odgovorne institucijam EU, ustanovljene v skladu z sodbo v zadevi Meroni[1], da morajo vedno spoštovati načelo sorazmernosti in, ko v skladu z njihovo nalogo obravnavajo vprašanja na področju deljene pristojnosti, načelo subsidiarnosti;

11. meni, da je izjemno pomembno okrepiti vlogo Parlamenta pri delovanju agencij, s čimer se zagotovi njegovo sodelovanje v postopkih imenovanja in odstavitve odgovornih članov ter izvajanje rednega in sistematičnega nadzora nad izvajanjem njihovih pristojnosti;

12. dvomi o potrebi po ustanavljanju regulativnih agencij, če ne zagotavljajo dodane vrednosti na področjih, ki jih že pokrivajo nacionalne ali druge neodvisne agencije; meni, da bi bilo treba v takih primerih sredstva namesto tega porabiti za krepitev nacionalnih organov, ter da sta potrebna posvetovanje in izmenjava najboljših praks v okviru mrežnih struktur ali forumov Skupnosti; poudarja pomen ocene učinka pred ustanavljanjem regulativnih agencij, da ne bi prišlo do prekrivanja funkcij in področij pristojnosti;

13. poziva k sprejetju jasnih pravil za ocenjevanje dela regulativnih agencij; meni, da je analiza stroškov in koristi učinkovit instrument za oceno dela in uspešnosti agencij;

14. meni, da je treba zagotoviti preglednost regulativnih agencij, zlasti glede njihovega delovanja, zagotavljanja in dostopnosti informacij ter načrtovanja in odgovornosti njihovih dejanj;

15. meni, da bo sodelovanje pri dejavnostih regulativnih agencij treba zagotoviti z uradnim oblikovanjem postopkov posvetovanja in dialoga z zainteresiranimi stranmi;

16. meni, da morajo biti načela dobrega upravljanja zagotovljena s skupnim pristopom glede postopkov za izbor osebja, določitve proračuna in upravljanja sredstev, učinkovitega upravljanja in ocene učinkovitosti;

17. podpira odločitev Komisije, da ne predlaga ustanovitve novih regulativnih agencij, dokler njena ocena ne bo dokončana konec leta 2009; vendar podpira odločitev o nadaljnji obravnavi predloga glede ustanovitve novih regulativnih agencij na področju energije in telekomunikacij; poudarja, da se bosta morali ti dve novi agenciji in obstoječe agencije prilagoditi prihodnjemu splošnemu okviru, ki določa vlogo, strukturo, mandat, odgovornost, legitimnost in preglednost regulativnih agencij; poziva k oceni obstoječih agencij po sklenitvi sporazuma o skupnem okviru; spodbuja spreminjanje temeljnih aktov, ki urejajo obstoječe regulativne agencije, da bi bile te v skladu z dogovorjenim skupnim okvirom;

18. poziva k sodelovanju med regulativnimi agencijami v Evropski uniji in predlaga, da se v letnem horizontalnem poročilu o agencijah preuči možnost združevanja agencij s podobnimi odgovornostmi, da bi lahko delovale skupaj, ter odprave tistih agencij, ki nimajo več razloga za obstoj;

19. ponovno poudarja, da sta Parlament in Komisija v osnutku medinstitucionalnega sporazuma iz leta 2005 pozvala, naj se odločitev o sedežu agencije vključi v temeljni akt.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

[1] Primer 9/56 Meroni proti Visoki oblasti [1957/58] ECR 133.

za Odbor za ustavne zadeve

o strategiji za prihodnje reševanje institucionalnih vidikov regulativnih agencij
(2008/2103(INI))

Pripravljavec mnenja: Paul Rübig

POBUDE

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za ustavne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. pozdravlja sporočilo Komisije z naslovom „Evropske agencije – smernice za prihodnost“ (KOM(2008)0135) o strategiji za prihodnje reševanje institucionalnih vidikov regulativnih agencij na splošno in njen namen, da ponovno vzpostavi medinstitucionalni dialog o prihodnosti agencij EU in njihovi vlogi v evropski upravi; vendar meni, da je ta prispevek preveč neodločen in morda neučinkovit pri doseganju jasnega in konkretnega izida razprave;

2. obžaluje pomanjkanje splošne strategije za ustanovitev agencij EU, zlasti tistih iz priloge I, ki sodijo v pristojnost Odbora za industrijo, raziskave in energetiko; ugotavlja, da se agencije ustanavljajo za vsak posamezen primer, kar vodi v nepregledno strukturo regulativnih agencij, izvajalskih agencij in drugih organov Skupnosti, ki je vsak zase primer sui generis;

3. poudarja potrebo po uskladitvi vseh 29 obstoječih agencij in določitvi jasne strategije za nove agencije ali druge organe Skupnosti; poziva Komisijo, naj poda predlog za okvirno uredbo, ki določa jasna horizontalna pravila za njihovo ustanovitev, strukturo, delovanje, ocenjevanje in nadzor;

4. vztraja, da se pred ustanovitvijo novih agencij ali drugega organa Skupnosti sistematično izvede obvezna ocena učinka glede primernosti, stroškovne učinkovitosti in uspešnosti, ter da je ustanovitev nove agencije ali drugega organa Skupnosti rezultat ugotovitve, da obstaja dodana vrednost prenosa določenih nalog Komisije na takšno novo agencijo ali drug organ Skupnosti;

5. poudarja pomen reorganizacije vseh proračunskih vrstic v zvezi z agencijami in drugimi organi Skupnosti, da se povečata preglednost in nadzor; predlaga, da se oceni zamisel o združevanju vseh proračunskih vrstic v skupno proračunsko postavko;

6. poziva Komisijo, da najkasneje do konca poletja 2009 predstavi rezultate horizontalne ocene agencij; poziva Komisijo, naj opredeli merila, da se bodo ti rezultati lahko primerjali, in določi jasna pravila za prenehanje mandata agencij v primeru neučinkovitosti.

PRILOGA

Regulativna agencija

AGENCIJA	SEDEŽ	MANDAT AGENCIJE	PRORAČUN Vir: KOM(2007)300v milijonih EUR	ŠT. ZAPOSLENIH Vir: KOM(2007)300	GLAVNA NALOGA	OCENJEVANJE
ENISAEvropska agencija za varnost omrežij in informacij	HeraklionGR	14. 3. 2004–14. 3. 2009	predlog osnutka proračuna za leto 2008: 8,1	2008: 44	– povečevanje sposobnosti EU in držav članic, da preprečujejo, obravnavajo in rešujejo težave v zvezi z varnostjo omrežij in informacij	Naknadna ocena: 2007Odgovoren za ocenjevanje: Komisija
Nadzorni organ za evropski GNSS GALILEO	še ni določen	še ni določen	predlog osnutka proračuna za leto 2008: 10,5	2008: 50	Licenčni organ za načrt koncesije programa GALILEO– razvoj evropskega sistema GNSS – zagotavljanje varnosti in certifikacije – upravljanje programa EGNOS	Odgovoren za ocenjevanje: organ
EECMAOrgan za trg evropskih elektronskih komunikacij (v pripravi)	še ni določen	2009–(še ni določeno)	še ni določen	še ni določeno	Predlog Evropske Komisije:– izboljševanje skladnosti zakonodaje v EU – večje sodelovanje med nacionalnimi regulativnimi organi in Komisijo – ustanovitev strokovnega centra za regulativna vprašanja v povezavi s tržno analizo in zagotavljanjem storitev po celotnem ozemlju Skupnosti	še ni določeno
ACERAgencija za sodelovanje energetskih regulatorjev (v pripravi)	še ni določen	2009–(še ni določeno)	še ni določen	še ni določeno	Predlog Evropske Komisije:– pregled odločitev na podlagi posameznih primerov, ki so jih sprejeli nacionalni regulativni organi v čezmejnih zadevah, in zagotavljanje primernega sodelovanja med upravljavci omrežij	še ni določeno

Izvajalske agencije

AGENCIJA	SEDEŽ	MANDAT AGENCIJE	PRORAČUN Vir: KOM(2007)300v milijonih EUR	ŠT. ZAPOSLENIH Vir: KOM(2007)300	GLAVNA NALOGA	OCENJEVANJE
EACIIzvajalska agencija za konkurenčnost in inovativnost	BruseljBE	1. 1. 2003–31. 12. 2015	V splošnem proračunu: 9,9; iz programa Marco Polo: 0,8	Mesta, ki so na voljo v skladu s proračunom Skupnosti: 36	– upravljanje programa Inteligentna energija – Evropa– upravljanje pobude o ekoloških inovacijah, mreže Enterprise Europe Network in programa Marco Polo	--
ERCIzvajalska agencija Evropskega raziskovalnega sveta	BruseljBE	1. 1. 2008–31. 12. 2017	2008: 19,9 2009: 35,6 Skupaj 7 PC: 231,3	2008: 2202013: 389	– evropski organ za financiranje, ustanovljen za podporo pionirskih raziskav na pobudo vlagateljev	--
REAIzvajalska agencija Evropske Komisije za raziskave	BruseljBE	1. 1. 2008–31. 12. 2017	2008: 14,62009: 35,2 Skupaj 7 PC: 251,8	2008: 2742013: 558	– upravljanje večjega dela 7. okvirnega programa za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (FP7)	--

Drugi organi Skupnosti

AGENCIJA	SEDEŽ	MANDAT AGENCIJE	PRORAČUNv milijonih EUR	ŠT. ZAPOSLENIH Vir: KOM(2007)300	GLAVNA NALOGA	OCENJEVANJE

EITEvropski inštitut za tehnologijo	še ni določen; Avstrija, Madžarska ali Poljska	predviden začetek delovanja v drugi polovici 2008	finančna sredstva Skupnosti: 308,7	sestavljen bo iz več skupnosti znanja in inovacij ter glavne uprave, kjer bo zaposlenih 60 oseb	– pospešitev prenosa znanja za povečanje inovativnosti– pospešitev ustanavljanja novih raziskovalnih podjetij in osamosvojitve poslovnih enot	--
Skupne tehnološke pobude –FCH– Čisto nebo – IMI – ENIAC – ARTEMIS – GMES	odvisno od skupne tehnološke pobude	odvisno od skupne tehnološke pobude	odvisno od skupne tehnološke pobude	odvisno od skupne tehnološke pobude	– dolgoročno javno-zasebno partnerstvo– podpiranje obsežnih večnacionalnih razvojnih dejavnosti na področjih, ki so pomembna za evropsko industrijsko konkurenčnost, in zadev z velikim družbenim pomenom	--
Evropsko skupno podjetje za ITER & razvoj fuzijske energije	BarcelonaES	začetek delovanja: 19. 4. 2007	9 653, pri čemer je Euratom prispeval 7 649	2008: 145 delovnih mest (60 stalnih in 85 začasnih)	– podpiranje projektov za pospešitev razvoja fuzijske energije kot čiste in trajnostne energije	--
Skupno podjetje SESAR Upravljanje zračnega prometa	BruseljBE		Prispevek EU: 700	2008: predvidenih 23 mest	– razvoj nove generacije evropskega sistema upravljanja zračnega prometa, ki zagotavlja varnost in pretočnost zračnega prometa po vsem svetu v naslednjih 30 letih	--

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Jean-Pierre Audy, Herbert Bösch, Paulo Casaca, Jorgo Chatzimarkakis, Antonio De Blasio, Esther De Lange, Petr Duchoň, James Elles, Szabolcs Fazakas, Christofer Fjellner, Ingeborg Gräßle, Ashley Mote, Bart Staes

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Edit Herczog, Pierre Pribetich, Paul Rübig, Margarita Starkevičiūtė, Petya Stavreva

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov