POROČILO o letnem poročilu o dejavnostih evropskega varuha človekovih pravic za leto 2007

18. 9. 2008 - (2008/2158(INI))

Odbor za peticije
Poročevalka: Dušana Zdravkova
PR_INI_AnnOmbud

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o letnem poročilu o dejavnostih evropskega varuha človekovih pravic za leto 2007

(2008/2158(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju letnega poročila o dejavnostih evropskega varuha človekovih pravic za leto 2007,

–   ob upoštevanju člena 195 Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju člena 43 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–   ob upoštevanju sklepa 94/262/ESPJ, ES, Euratom Evropskega parlamenta z dne 9. marca 1994 o pravilih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje funkcije varuha človekovih pravic1[1],

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. septembra 2001, ki spreminja člen 3 pravil in splošnih pogojev, ki urejajo opravljanje funkcije varuha človekovih pravic[2],

–   ob upoštevanju okvirnega sporazuma o sodelovanju, sklenjenega 15. marca 2006 med Evropskim parlamentom in varuhom človekovih pravic, ki je začel veljati 1. aprila 2006,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. oktobra 2005 v zvezi s pooblastilom za sprejetje in posredovanje sporočil evropskemu varuhu človekovih pravic in za nastop javnih uradnikov pred njim (SEC(2005)1227),

–   ob upoštevanju pisma z julija 2006, ki ga je evropski varuh človekovih pravic poslal predsedniku Evropskega parlamenta, da bi se začel postopek za spremembo statuta varuha človekovih pravic,

–   ob upoštevanju svojega osnutka sklepa z dne 22. aprila 2008[3] in svoje resolucije z dne 18. junija 2008 o sprejetju sklepa Evropskega parlamenta, ki spreminja sklep Evropskega parlamenta 94/262/ESPJ, ES, Euratom z dne 9. marca 1994 o predpisih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje nalog varuha človekovih pravic[4],

–   ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o dejavnostih evropskega varuha človekovih pravic,

–   ob upoštevanju druge in tretje povedi člena 195(2) svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila odbora za peticije (A6‑0358/2008),

A.  ker je bilo letno poročilo o dejavnostih evropskega varuha človekovih pravic v letu 2007 uradno posredovano predsedniku Parlamenta dne 10. marca 2008 in ker je evropski varuh človekovih pravic Nikiforos Diamandouros predstavil svoje poročilo odboru za peticije dne 19. maja 2008 v Strasbourgu,

B.   ker so Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, ki je bila prvič razglašena decembra 2000, podpisana 12. decembra 2007, predsedniki Parlamenta, Komisije in Sveta pa so jo ponovno potrdili in ker je zaveza o pravno zavezujoči Listini, zapisana v lizbonski pogodbi, za katero poteka ratifikacijski postopek, izraz naraščajoče zavesti, da morajo biti državljani v središču prizadevanj pregledne, dostopne in dosegljive Evrope, ki se zaveda vprašanj, ki jih tarejo,

C.  ker je v členu 41 Listine določeno: "Vsakdo ima pravico, da institucije in organi Unije njegove zadeve obravnavajo nepristransko, pravično in v razumnem roku",

D.  ker je v členu 43 Listine določeno: "Vsaka državljanka in vsak državljan Unije ter vsaka fizična ali pravna oseba s prebivališčem ali statutarnim sedežem v eni od držav članic ima pravico, da se glede nepravilnosti pri delovanju institucij ali organov Skupnosti obrne na varuha človekovih pravic, razen glede Sodišča in Sodišča prve stopnje v njuni pravosodni funkciji",

E.   ker je bistveno, da institucije in organi Skupnosti v celoti izkoristijo potrebna sredstva za izpolnitev svojih obveznosti, zato da dobijo državljani hitre in celovite odgovore na svoja vprašanja, pritožbe in peticije,

F.   ker kljub temu, da je preteklo že sedem let od sprejetja navedene resolucije Parlamenta z dne 6. septembra 2001, s katero je bil potrjen kodeks dobrega ravnanja javnih uslužbencev, ki ga je pripravil varuh človekovih pravic, druge glavne institucije še vedno niso upoštevale nujnega poziva Parlamenta, naj delujejo v skladu z določbami tega kodeksa,

G.  ker je bilo leta 2007 prejetih približno 16 % manj pritožb kot leta 2006, medtem ko se je število dopustnih pritožb povečalo tako absolutno kot relativno, in sicer s 449 (12 % skupnega števila) v letu 2006 na 518 (16 % skupnega števila) v letu 2007,

H.  ker rezultati 348 opravljenih preiskav, od katerih jih je bilo 341 povezanih s pritožbami, sedem pa jih je bilo opravljenih na pobudo varuha človekovih pravic, kažejo, da v 95 primerih (kar je 25,7 % obravnavanih pritožb) niso bile ugotovljene nepravilnosti,

I.    ker se je leta 2007 podvojilo število primerov, ko so institucije ali organi na podlagi pritožbe varuhu človekovih pravic sami odpravili nepravilnosti (129 zadev), kar kaže na njihovo vedno večjo pripravljenost, da pritožbe, naslovljene na varuha, vidijo kot priložnost za popravo storjenih napak in sodelovanje z varuhom v korist državljanov,

J.    ker je bilo leta 2007 pet primerov sporazumno rešenih in ker je bilo konec leta 2007 v obravnavi še vedno 31 predlogov za sporazumno rešitev,

K.  ker je leta 2007 varuh človekovih pravic začel pogosteje uporabljati neformalne postopke za prožno reševanje problemov in bo imel tak pristop tudi v prihodnosti, kar dokazuje, da uživa veliko spoštovanje in da so institucije pripravljene pomagati državljanom,

L.   ker je leta 2007 varuh človekovih pravic zaključil 55 preiskav s kritično oceno in ker ta pritožniku potrdi, da je njegova pritožba upravičena, zadevni instituciji ali organu pa nakaže, kje je storil napako, kar pripomore k preprečevanju nepravilnosti v prihodnje,

M.  ker je bilo leta 2007 podanih osem osnutkov priporočil, za sedem iz leta 2006 je bil sprejet sklep, enkrat pa je bilo Evropskemu parlamentu predloženo posebno poročilo,

N.  ker kritične ocene v sklepih, s katerimi se zaključijo nerazrešljive zadeve o nepravilnostih, niti priporočila ali posebna poročila varuha človekovih pravic niso zavezujoči, saj mu njegova pooblastila ne omogočajo, da bi neposredno rešil tovrstne dogodke, marveč so mu podeljena za spodbujanje samoregulacije v institucijah in organih Evropske unije,

O.  ker je varuh človekovih pravic leta 2007 Evropskemu parlamentu predložil eno posebno poročilo in ker je predložitev posebnega poročila Parlamentu pomembno sredstvo, s katerim varuh človekovih pravic pri nekaterih peticijah zaprosi za politično podporo Parlamenta in njegovega odbora za peticije, kadar gre za urejanje zadev državljanov, katerih pravice so bile kršene, in izboljšanje upravnih standardov v Evropski uniji,

P.   ker ima Parlament od začetka veljavnosti pogodbe iz Nice enake pravice kot države članice, Svet in Komisija, da vloži tožbo pri Sodišču Evropske unije zaradi nepristojnosti, bistvene kršitve postopka, kršitve pogodbe o ES ali katerega koli pravnega pravila, ki se nanaša na njeno uporabo, ali zaradi zlorabe pooblastil,

Q.  ker lahko institucionalni in drugi organi EU na podlagi kritičnih pripomb glede slabega upravljanja, ki jih je varuh človekovih pravic navedel v svojem poročilu za leto 2007 (kritične ocene, osnutki priporočil in posebno poročilo), izvajajo ustrezne ukrepe, da se napake in slabo delovanje v prihodnosti ne bi ponavljali,

R.   ker sodelovanje, ki ga je vzpostavil varuh človekovih pravic v okviru evropske mreže varuhov človekovih pravic, že več kot deset let deluje kot prožen sistem za izmenjavo informacij in dobre prakse ter kot sredstvo za usmerjanje pritožnikov na varuhe človekovih pravic ali podobne organe, ki jim lahko najbolj pomagajo,

S.   ker se je vloga varuha človekovih pravic pri zaščiti državljanov EU v dvanajstih letih od ustanovitve njegove funkcije okrepila, zahvaljujoč neodvisnosti varuha in demokratičnemu nadzoru njegovih dejavnosti, ki ga izvaja Parlament,

T.   ker morajo dejavnosti varuha človekovih pravic in Odbora za peticije ostati ločene in ker morata zadeve, ki jih obravnavata, praviloma predložiti drug drugemu, da se izogneta sporom glede svojih pravic,

1.   odobri letno poročilo za leto 2007, ki ga je predložil evropski varuh človekovih pravic, in obliko, v kateri je predloženo, ki zajema povzetek dejavnosti v tem letu ter vsebinsko analizo sklepov varuha človekovih pravic in vprašanj, ki so se obravnavala v različnih fazah postopka; vendar meni, da so potrebna nadaljnja prizadevanja za izboljšanje statističnih razpredelnic, v katerih so pomešana števila in odstotki, kar utegne biti dokaj nejasno;

2.   poziva, naj vse institucije in organi EU prejmejo proračunska sredstva in kadre, ki jih potrebujejo, da bi lahko državljanom dali hitre in vsebinske odgovore na njihova vprašanja, pritožbe in peticije;

3.   meni, da varuh človekovih pravic nadaljuje dejavno in uravnoteženo izvajanje svojih pooblastil, kar zadeva preučevanje in obravnavanje pritožb ter vodenje in sklepanje preiskav, pa tudi kar zadeva ohranjanje konstruktivnih odnosov z institucijami in organi Evropske unije ter spodbujanje državljanov, da v odnosu do teh institucij in organov uveljavljajo svoje pravice;

4.   poziva varuha človekovih pravic, naj nadaljuje svoja prizadevanja ter zagotovi učinkovito, pregledno in prožno izvajanje svojih dejavnosti, da bo v očeh državljanov veljal za varuha dobrega upravljanja in resnične kulture storitev v institucijah EU;

5.   meni, da je izraz "nepravilnosti" treba obravnavati širše, tako da bo zajemal ne le nezakonite upravne akte ali kršenje zavezujočih zakonitih predpisov ali načel, temveč tudi primere, kjer so bili upravni organi pri opravljanju svojih dolžnosti površni, malomarni ali premalo pregledni ali so kršili druga načela dobrega upravljanja;

6.   meni, da vloga varuha človekovih pravic pri spodbujanju preglednosti in odgovornosti v postopku odločanja in upravljanja v Evropski uniji pomembno prispeva k oblikovanju Unije, v kateri se bodo odločitve sprejemale v kar najtesnejši povezavi z državljani, kot je opredeljeno v členu 1(2) Pogodbe o Evropski uniji, v sodelovanju z uradi varuhov človekovih pravic v posameznih državah članicah, tako da je EU v tesnejšem stiku z državljani Evrope;

7.   ponavlja svojo zahtevo iz prejšnjih resolucij, da morajo vse institucije in organi EU sprejeti skupen pristop v zvezi z evropskim kodeksom dobrega ravnanja javnih uslužbencev;

8.   opozarja,da kodeks dobrega ravnanja javnih uslužbencev, ki ga je pripravil varuh človekovih pravic in kot ga je odobril Parlament 6. septembra 2001, zajema osebje vseh institucij in organov Skupnosti ter je objavljen in se redno posodablja na spletnem mestu varuha človekovih pravic;

9.   poudarja, da je treba še naprej krepiti javno podobo varuha človekovih pravic, čigar cilj je, da obvešča državljane, podjetja, nevladne organizacije in druge subjekte, ter meni, da bi lahko z visokokakovostnimi informacijami zmanjšali število pritožb, ki niso v pristojnosti varuha človekovih pravic; obenem poziva varuha človekovih pravic, naj pritožbe, ki niso v njegovi pristojnosti, nemudoma posreduje ustreznim nacionalnim in lokalnim službam,

10. se zaveda povečanja absolutnega števila dopustnih pritožb, vendar meni, da njihov delež glede na skupno število pritožb (tj. 16 %) ostaja nezadovoljiv; zato priporoča izvedbo okrepljene kampanje obveščanja evropskih državljanov, ki naj bo namenjena ozaveščanju o funkciji in pristojnostih evropskega varuha človekovih pravic;

11. pozdravlja splošno konstruktivno sodelovanje varuha človekovih pravic z institucijami in organi EU ter potrjuje njegovo vlogo zunanjega nadzornega mehanizma in dragocenega vira za nenehno izboljševanje evropske uprave;

12. poziva varuha človekovih pravic, naj zagotovi, da bo Komisija ustrezno uporabila svoje diskrecijske pravice za začetek postopkov za ugotavljanje kršitev iz člena 226 pogodbe o ES ali predlog denarne kazni iz člena 228 pogodbe o ES, pri tem pa naj dosledno skrbi, da ne bo zamujala ali da neupravičeno ne bo na hitro sprejemala ukrepov, kar ni v skladu z njenimi pooblastili za nadzor nad izvajanjem prava EU;

13. meni, da lahko Parlament, če katera institucija noče ravnati v skladu s priporočilom iz posebnega poročila varuha človekovih pravic, kljub temu da ga je odobril Parlament, legitimno uporabi svoja pooblastila, da vloži tožbo pri Sodišču zaradi dejanj ali opustitve dejanj, ki so bila predmet varuhovega priporočila;

14. opozarja, da je varuh človekovih pravic predložil posebno poročilo, ki ga bo obravnaval Parlament, v katerem je kritično presodil Komisijo, ker ni obravnavala pritožbe v zvezi z evropsko direktivo o delovnem času, o čemer je Parlament dne 3. septembra 2008 sprejel resolucijo[5];

15. meni, da bi lahko varuh človekovih pravic in odbor za peticije, kadar v okviru svojih nalog in pristojnosti preiskujeta vprašanja, ki se prekrivajo – npr. na eni strani način, kako Komisija obravnava kršitve, in na drugi strani kršitve same –, s tesnim sodelovanjem dosegla zelo koristno sinergijo;

16. pozdravlja sodelovanje med varuhom in odborom za peticije v institucionalnih okvirih, kar zadeva medsebojno spoštovanje pristojnosti in pravic;

17. priznava, da je prispevek evropske mreže varuhov človekovih pravic pri zagotavljanju izvensodnih rešitev koristen; pozdravlja sodelovanje evropskega varuha z varuhi človekovih pravic in podobnimi organi na nacionalni, regionalni in lokalni ravni v posameznih državah članicah ter poziva k nadaljnji krepitvi izmenjave najboljše prakse, kar bo omogočilo uskladitev dobre prakse med državami članicami;

18. pozdravlja pobude evropskega varuha človekovih pravic, da širši javnosti predstavlja svoje delo in delo nacionalnih varuhov, ter varuhu priporoča, naj si še naprej prizadeva za večjo ozaveščenost državljanov;

19. spodbuja varuha človekovih pravic, naj prireditvam, namenjenim državljanom in zato morebitnim pritožnikom, še naprej namenja veliko pozornost, saj sta razdelitev pristojnosti in potek postopkov odločanja na evropski, nacionalni ter regionalni ravni za mnoge državljane in podjetja očitno še vedno nepregledna;

20. pozdravlja okrepljeno kampanjo obveščanja, ki jo spodbuja komunikacijska strategija varuha človekovih pravic, ki uporablja različne načine obveščanja državljanov in izboljševanja javne ozaveščenosti, kar vodi k večjemu zavedanju o pravicah državljanov in pristojnostih Skupnosti ter večjemu razumevanju področja pristojnosti varuha človekovih pravic; vendar ga zaradi visokega števila pritožb, ki niso v njegovi pristojnosti, poziva, naj okrepi svoja prizadevanja, da bi pogosteje in obsežneje poročal o svojih pristojnostih;

21. ker ima vsaka institucija svojo spletno stran, na kateri je mogoče vložiti pritožbe ipd., in ker imajo državljani preglavice z razlikovanjem različnih institucij, pozdravlja razvoj interaktivnega priročnika za pomoč državljanom pri prepoznavanju najustreznejše institucije za reševanje njihovih težav;

22. da bi zmanjšali število nedopustnih pritožb, naslovljenih na evropskega varuha človekovih pravic, predlaga, naj se ta zamisel še bolj razvije in se vzpostavi skupna spletna stran evropskih institucij, s katero bi pomagali državljanom in jih napotili neposredno na institucijo, pristojno za obravnavo njihove pritožbe;

23. predlaga, naj varuh človekovih pravic sprejme ukrepe za zmanjšanje števila pritožb (skupaj 1021), v zvezi s katerimi sploh ni ukrepal;

24. poziva evropskega varuha človekovih pravic, naj se zaveže, da bo neposredno posredoval vsako pritožbo, ki spada v pristojnost nacionalnega ali regionalnega varuha človekovih pravic, seveda s soglasjem pritožnika;

25. za boljše in učinkovitejše usluge državljanom predlaga, da jih varuh človekovih pravic seznani z notranjimi postopki in roki za obravnavo pritožb ter z merili za odločanje v različnih fazah obravnave pritožbe;

26. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, evropskemu varuhu človekovih pravic, vladam in parlamentom držav članic ter njihovim varuhom človekovih pravic ali podobnim pristojnim organom.

• [1]  UL L 113, 4.5.1994, str. 15.
• [2]  UL C 72 E, 21.3.2002, str. 336.
• [3]  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0129.
• [4]  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0301.
• [5]  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0398.

OBRAZLOŽITEV

Uvod

Predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Pöttering je 10. marca 2008 uradno prejel letno poročilo evropskega varuha človekovih pravic za leto 2007, evropski varuh človekovih pravic Nikiforos Diamandouros pa svoje poročilo dne 19. maja 2008 predstavil odboru za peticije.

Poročilo nudi dober povzetek dejavnosti evropskega varuha človekovih pravic v minulem letu. Različne ugotovitve preiskav so predstavljene jasno, s primeri in po kategorijah, kot so vrste domnevne nepravilnosti ali zadevne institucije. Čeprav drži, da so v prilogi seznami skupnih števil in odstotkov, je mogoče statistične razpredelnice še izboljšati, saj znajo biti razmerja v njih dokaj nejasna.

Reševanje pritožb

Število dopustnih pritožb, ki jih je varuh človekovih pravic prejel leta 2007, se je povečalo, tako absolutno kot relativno, in sicer s 449 (12 % skupnega števila) v letu 2006 na 518 (16 % skupnega števila) v letu 2007, tako da je bilo na podlagi prejetih pritožb sproženih 17 % več preiskav. Poleg tega je bilo leta 2007 manj nedopustnih primerov kot leta 2006.

Leta 2007 je varuh izvedel 641 preiskav. Od tega se jih je 64 % nanašalo na Evropsko komisijo, 14 % na EPSO, 9 % na Evropski parlament in 1 % na Svet Evropske unije. Glavne vrste domnevnih nepravilnosti so pomanjkanje preglednosti, vključno z zavračanjem posredovanja informacij, krivičnost in zloraba moči, nezadovoljivi postopki, neupravičene zamude, diskriminacija, malomarnost, pravne napake in neizpolnjevanje dolžnosti.

Leta 2007 je bilo s sklepom zaključenih 348 preiskav, vključno s sedmimi na lastno pobudo, kar je 40 % več v primerjavi z letom 2006.

V 95 primerih je preiskava pokazala, da ni bilo nepravilnosti, kar ni vedno negativno za pritožnika, saj mu je posredovana celostna obrazložitev zadevne institucije ali organa, to pa je lahko priložnost za opredelitev, kako izboljšati kakovost upravnih storitev, ki jih izvaja.

V letu 2007 so zadevne institucije ali organi v prid pritožnika rešile 129 primerov. To je več kot dvakrat več od števila primerov, ki so bili na ta način rešeni leta 2006, in kaže na vedno večjo pripravljenost institucij ali organov, da pritožbe varuhu vidijo kot priložnost za popravljanje storjenih napak in da sodelujejo z varuhom v korist evropskih državljanov. Po pritožbi nemške univerze zaradi spora s Komisijo glede plačila projekta v programu Erasmus je varuh navezal stik s Komisijo, ki je zadevo rešila v dveh tednih s plačilom zahtevanega zneska in obresti.

Ko varuh ugotovi nepravilnost, skuša poiskati sporazumno rešitev. V nekaterih primerih se lahko doseže, če institucija ali organ pritožniku ponudi odškodnino. Takšne ponudbe so podane ex gratia, torej brez prevzemanja pravne odgovornost in ustvarjanja pravnih precedensov. Sporazumne rešitve so bile v letu 2007 med drugim dosežene z Evropsko agencijo za varnost v letalstvu, ki je spremenila sporni sklep o tipskem certifikatu za neko letalo, in Evropskim centrom za spremljanje rasizma in ksenofobije, ki je pristal, da neuspešnemu prijavniku na javni razpis posreduje boljše podatke o primerjavi njegove vloge s tisto, ki je bila izbrana. Po preiskavi je eden od pritožnikov izrazil hvaležnost za izid in povedal, da je preiskava zagotovila zanesljivo varovalo za preglednost v Evropski uniji,

Ko sporazumna rešitev ni mogoča, varuh primer zaključi s kritično oceno ali pa pripravi osnutek priporočila. Kritična ocena pritožniku potrdi, da je njegova pritožba upravičena, zadevni instituciji ali organu pa nakaže, kje je storil napako, kar pripomore k preprečevanju nepravilnosti v prihodnje. Leta 2007 je varuh s kritično oceno zaključil 55 preiskav.

Kritično je presodil Komisijo, ker leta 2006, kot je pravno zavezana, ni objavila letnega poročila za leto 2005 o dostopu do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije. V zvezi s tem se je pritožila nevladna organizacija Statewatch. Čeprav je varuh ugotovil, da je Komisija septembra 2007 to poročilo končno objavila, je poudaril, da je pravočasna objava poročil ključni mehanizem odgovornosti do evropskih državljanov.

Varuh je podal tudi kritični oceni za EPSO v primerih glede uporabe jezikov "novih" držav članic v nasprotju s "starimi". To je bila posledica pritožbe poljskega združenja v zvezi s preizkusi znanja pri zaposlovanju. EPSO je odgovoril, da so bile jezikovne zahteve za natečaje medtem že spremenjene.

Pomembno je, da institucije in organi ukrepajo na podlagi kritične ocene varuha in pričnejo reševati težave, da bi se v prihodnje izognili nepravilnostim. Varuhove službe so tudi izvedle študijo o nadaljnjih postopkih v zvezi s kritičnimi ocenami, podanimi leta 2006, njene ugotovitve pa si bile 22. maja 2008 posredovane vsem zadevnim institucijam.

Če je mogoče, da zadevna institucija odpravi nepravilnosti, ali kadar so te izjemno hude ali imajo splošne posledice, varuh običajno pripravi osnutek priporočila za zadevno institucijo ali organ, ki se mora v treh mesecih odzvati s podrobnim mnenjem. Leta 2007 je bilo podanih osem osnutkov priporočil.

Če se institucija ali organ Skupnosti na osnutek priporočila ne odzove zadovoljivo, lahko varuh Evropskemu parlamentu pošlje posebno poročilo. To je njegovo orožje v skrajni sili in zadnji bistveni korak, ki ga lahko stori pri obravnavi primera, saj je sprejetje resolucije in izvajanje parlamentarnih pooblastil stvar presoje Parlamenta.

Leta 2007 je varuh Parlamentu predložil eno posebno poročilo, v katerem je kritično presodil Komisijo, ker ni obravnavala pritožbe v zvezi z evropsko direktivo o delovnem času, o kateri je odbor za peticije, katerega poročevalec je bil Proinsias De Rossa, pripravil poročilo[1].

Preiskave na lastno pobudo lahko varuh sproži v dveh glavnih primerih. Prvič, preiskuje lahko domnevne primere nepravilnosti, če je pritožbo vložila nepooblaščena oseba (t. j. če pritožnik ni državljan Unije oziroma v njej nima stalnega prebivališča ali pa ni pravna oseba s sedežem v državi članici). Leta 2007 sta bili sproženi dve preiskavi na lastno pobudo. Pooblastilo za preiskave na lastno pobudo lahko uporabi tudi za reševanje na videz sistematičnih težav v institucijah.

Decembra 2007 je varuh na primer na lastno pobudo sprožil preiskavo o pravočasnosti plačil Komisije. Komisijo je pozval, naj posreduje podatke o tem, kaj je bilo storjeno za preprečitev zamujenih plačil, ter za statistične podatke o primerih zamujenih plačil in podatke o politiki Komisije glede plačila obresti. To je sledilo pritožbam posameznikov, podjetij in organizacij, ki so sodelovale v projektih in pogodbah, ki jih je financirala Evropska unija. Med drugimi preiskavami na lastno pobudo iz leta 2007 sta tudi preiskava o EPSO-vem računalniško podprtem preizkusu znanja in preiskava upravljanja s človeškimi viri v skupnem raziskovalnem centru Komisije.

Leta 2007 je varuh zaključil preiskavo na lastno pobudo o ukrepih, ki jih je Komisija sprejela proti diskriminaciji invalidov v njihovih odnosih z institucijami. Med predlaganimi pozitivnimi ukrepi so tudi tisti, ki zagotavljajo preprostejši dostop do podatkov preko spletne strani Komisije ter izboljšanje pogojev zaposlovanja in napredovanja. Poudaril pa je, da bi bilo treba storiti več, da bi osebje Komisije ozavestili o potrebah invalidov. Na koncu je kritično ocenil neprimerne razmere za invalidne učence v evropskih šolah.

Varuh je svoje tokratno letno poročilo spet zaključil s predstavitvijo "izjemnih primerov" dobrega upravljanja s strani institucij in organov, ki jih je odkril v svojih preiskavah, da bi poudaril, da urad evropskega varuha človekovih pravic obstaja tudi zato, da nudi pomoč in spodbuja dobro upravljanje, zlasti kadar je to lahko splošni zgled za institucije in organe Evropske unije. V letnem poročilu je izpostavljeno sedem takšnih "izjemnih primerov". Štiri se nanašajo na Komisijo, eden na Svet, eden na Evropsko centralno banko in zadnji na Evropsko agencijo za varnost v letalstvu.

Prednostne naloge evropskega varuha človekovih pravic

Glavna prednostna naloga evropskega varuha človekovih pravic je zagotoviti, da se spoštujejo pravice državljanov iz prava Evropske unije na vsaki ravni v Uniji in da institucije in organi Evropske unije delujejo po najvišjih upravnih standardih.

Varuh si je še naprej prizadeval za izboljšanje kakovosti podatkov, ki so na voljo državljanom in morebitnim pritožnikom v zvezi z njihovimi pravicami iz prava Evropske unije, zlasti preko evropske mreže varuhov človekovih pravic. Mreža, del katerega je tudi odbor za peticije, sestavlja približno 90 uradov v 31 državah članicah, sodelovanje pri obravnavi primerov poteka vsakodnevno, nenehno teče tudi izmenjava izkušenj in najboljše prakse preko seminarjev in srečanj, s pomočjo rednega biltena in elektronskega foruma za razprave ter dnevnega objavljanja novic. Mreža med drugim služi olajšanju hitrega prenosa pritožb pristojnemu varuhu ali podobnemu organu. Kadar je to mogoče, varuh primere prenese neposredno ali pritožniku da ustrezen nasvet. V letu 2007 je 816 pritožnikom svetoval, naj se obrnejo na nacionalnega ali regionalnega varuha človekovih pravic, zgolj 51 pritožb pa je neposredno posredoval pristojnemu varuhu.

Varuh si prizadeva, da bi bile institucije in organi Evropske unije pri svojem delovanju osredotočene na državljane, tako da pritožnikom skuša dati vse možnosti za dosego sporazumne rešitve in da sproža več preiskav na lastno pobudo, da bi prepoznal težavo in spodbujal najboljšo prakso. V ta namen še naprej razvija stike s poslanci in uradniki institucij ter organov Evropske unije, da bi spodbujal kulturo storitev v upravi Evropske unije. Leta 2007 je bilo več kot 60 takšnih srečanj.

Zaradi pomembnosti zagotavljanja, da so tisti, ki imajo morebiti težave z upravo Evropske unije, seznanjeni s svojo pravico do pritožbe in z varuhovimi službami, so sam in njegovo osebje v letu 2007 pripravili več kot 130 predstavitev, konferenc, seminarjev in srečanj. Varuh je za ugotavljanje dejstev obiskal tudi Nemčijo, Švedsko in Belgijo, da bi v teh državah širil osveščenost o vlogi varuha. Izvedel je tudi šest tiskovnih konferenc, dal več kot 40 intervjujev, objavljeno pa je bilo 17 sporočil za javnost, ki so bila posredovana novinarjem in zainteresiranim stranem po vsej Evropi.

Med publikacijami, pripravljenimi in razširjenimi leta 2007, je novi informacijski letak za podjetja in organizacije, na katerem je zgoščeno predstavljeno, kaj lahko varuh stori zanje. Poseben interes za ta letak so pokazali gospodarske zbornice in strokovna združenja.

Varuhova spletna stran je bila v letu 2007 redno posodobljena s sklepi, sporočili za javnost in podrobnostmi o komunikacijskih dejavnostih. Oblikovana je bila nova podstran, da bi se bolj izpostavilo preiskave na lastno pobudo. Od 1. januarja do 31. decembra 2007 je imela spletna stran 449.418 posameznih obiskovalcev. Preko povezav se s spletne strani pride tudi na strani nacionalnih in regionalnih varuhov človekovih pravic po vsej Evropi. V letu 2007 je bilo na teh povezanih straneh več kot 82.000 obiskovalcev, kar jasno kaže dodano vrednost storitev za državljane preko evropskega omrežja varuhov človekovih pravic. Trenutno varuhov urad razvija novo spletno stran, na kateri bo tudi interaktivni vodič za pomoč državljanom pri iskanju najprimernejšega načina za naslovitev njihovih težav. S pomočjo vodiča naj bi še večji delež pritožnikov svoje pritožbe naslovilo neposredno na organ, ki je najprimernejši za njihovo reševanje, kar bo pomenilo tudi, da bo varuh prejel manj nedopustnih pritožb.

Zaključek

Odbor za peticije spodbuja varuha, naj nadaljuje z dvojim ciljem, ki ga je razglasil v svojem letnem poročilu za 2006, namreč da si skupaj z institucijami prizadeva za širjenje dobrega upravljanja in okrepljeno komuniciranje, da bi bili državljani, ki morda potrebujejo njegove storitve, pravilno seznanjeni, kako to storiti.

S sprejetjem poročila z dne 18. junija 2008 o spremembi svojega Sklepa 94/262/ESPJ, ES, Euratom z dne 9. marca 1994 o pravilih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje funkcije varuha človekovih pravic[2], ki ga je varuh predlagal leta 2006, je Parlament pristal na kvalitativno razširitev varuhovih pooblastil brez poseganja v vrsto njegovih pristojnosti ali nezavezujoči značaj njegovih sklepov.

Najpomembnejša sprememba je, da bo imel varuh med svojimi preiskavami popoln dostop do dokumentov Evropske unije. Poleg tega bo olajšano njegovo sodelovanje z nacionalnimi varuhi in mednarodnimi institucijami, Med spremembami so tudi jasnejše določbe o tem, kdaj uradniki Evropske unije na varuhovo zahtevo pričajo v preiskavi. S podporo tem spremembam sta Evropski parlament in njegov odbor za peticije pokazala svoje zaupanje v varuhovo delo in njegova prizadevanja za izboljšanje storitev, ki jih lahko nudi državljanom ter tako krepi njihovo zaupanje v Evropsko unijo in njene institucije.

• [1]  Osnutek poročila PE 402.876.
• [2]  A6-0076/2008.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	11.9.2008
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	23 0 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Marcin Libicki Carlos José Iturgaiz Angulo, Kathy Sinnott), Robert Atkins, Daniel Caspary, Cristina Gutiérrez-Cortines, Mairead McGuinness, Manolis Mavrommatis, Marie Panayotopoulos-Cassiotou, José Javier Pomés Ruiz, Nicolae Vlad Popa, Rainer Wieland, Victor Boştinaru, Glyn Ford, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Miguel Angel Martínez Martínez, Maria Matsouka, Janelly Fourtou, Marian Harkin, Margrete Auken, David Hammerstein, Eoin Ryan, Willy Meyer Pleite,
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Marie-Hélène Descamps, Dushana Zdravkova , Grażyna Staniszewska, Tatjana Ždanoka
Namestniki (člen 78()), navzoči pri končnem glasovanju