POROČILO s priporočili Komisiji o nadaljevanju Lamfalussyjevega procesa: prihodnja struktura nadzora

18.9.2008 - (2008/2148(INI))

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
Poročevalca: Ieke van den Burg in Daniel Dăianu
(Pobuda – člen 39 poslovnika)

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

s priporočili Komisiji o nadaljevanju Lamfalussyjevega procesa: prihodnja struktura nadzora

(2008/2148(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju četrte direktive Sveta 78/660/EGS z dne 25. julija 1978 o letnih računovodskih izkazih posameznih vrst družb[1], ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe,

–   ob upoštevanju sedme direktive Sveta 83/349/EGS z dne 13. junija 1983 o konsolidiranih računovodskih izkazih[2], ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe,

–   ob upoštevanju direktive Sveta 86/635/EGS z dne 8. decembra 1986 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij[3],

–   ob upoštevanju direktive Sveta 91/674/EGS z dne 19. decembra 1991 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih zavarovalnic[4],

–   ob upoštevanju direktive Evropskega parlamenta in Sveta 94/19/ES z dne 30. maja 1994 o sistemu zajamčenih vlog,[5]

–   ob upoštevanju direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2001/24/ES z dne 4. aprila 2001 o reorganizaciji in prenehanju kreditnih institucij[6],

–   ob upoštevanju direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2002/87/ES z dne 16. decembra 2002 o dopolnilnem nadzoru kreditnih institucij, zavarovalnic in investicijskih družb v finančnem konglomeratu[7],

–   ob upoštevanju direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov[8],

–   ob upoštevanju direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu[9],

–   ob upoštevanju direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2006/48/ES z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (preoblikovano)[10],

–   ob upoštevanju direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2006/49/ES z dne 14. junija 2006 o kapitalski ustreznosti investicijskih podjetij in kreditnih institucij (preoblikovano)[11],

–   ob upoštevanju predloga Komisije za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o življenjskem zavarovanju o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (preoblikovano) (KOM(2008)0119),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z dne 27. septembra 2004 o preprečevanju korporacijske in finančne zlorabe ter boju proti njima (KOM(2004)0611),

–   ob upoštevanju priporočila Komisije 2004/913/ES z dne 14. decembra 2004 o spodbujanju ustreznega sistema prejemkov direktorjev javnih družb[12],

–   ob upoštevanju svojih resolucij z dne 11. julija 2007 o politiki finančnih storitev (2005–2010 – Bela knjiga[13]), 4 julija 2006 o nadaljnji konsolidaciji na področju evropske industrije finančnih storitev[14], 28. aprila 2005 o trenutnem stanju povezovanja finančnih trgov EU[15] in 21. novembra 2002 o pravilih bonitetnega nadzora v Evropski uniji[16],

–   ob upoštevanju poročila foruma za finančno stabilnost o povečanju prožnosti trga in finančnih institucij z dne 7. aprila 2008,

–   ob upoštevanju sklepov Sveta o nadzornem okviru EU in ureditvi za finančno stabilnost, sprejetih 14. maja 2008, in sklepov Sveta o tozadevnih vprašanjih v okviru svojih sej 3. junija 2008, 4. decembra 2007 in 9. oktobra 2007,

–   ob upoštevanju drugega odstavka člena 192 Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju členov 39 in 45 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A6-0359/2008),

A. ker je v teku pregled direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES ter pričakovani predlog o bonitetnih agencijah,

B.  ker Komisija ni obravnavala vrste zahtev Parlamenta, vključno s tistimi, ki so vključene v omenjene resolucije in ker je v prilogi določen seznam priporočil za izboljšanje učinkovitosti nadzora finančnih trgov,

C. ker finančni nadzor ni v koraku s procesom povezovanja trgov in svetovni razvoj finančnih trgov zahteva posodobitev obstoječih regulativnih in nadzornih sistemov za boljše reševanje sistemskih tveganj, zagotavljanje finančne stabilnosti, izpolnjevanje ciljev Evropske unije in prispevanje k boljšemu svetovnemu finančnemu upravljanju,

D. ker naj bi zakonodajni predlogi Parlamenta temeljili na načelih, priporočila, določena v prilogi pa je treba pripraviti v posvetovanju z nadzornimi organi, udeleženci na finančnih trgih in drugimi ustreznimi organi,

E.  ker se povečuje število vseevropskih subjektov, katerih dejavnost zajema več držav; ker je povezovanje številnih nacionalnih organov povečalo kompleksnost in je zabrisalo meje odgovornosti, zlasti za makrobonitetni nadzor in obvladovanje kriznih razmer,

F.  ker se je sedanja finančna kriza, ki so jo sprožila drugorazredna hipotekarna posojila v Združenih državah in iz njih izvedeni instrumenti, razširila po celem svetu zaradi zelo integrirane in nalezljive narave trgov, kar utrjuje domneve, da obstoječa ureditev in nadzor finančnega trga nista dovolj usklajena niti na ravni EU niti na mednarodni ravni in ker je zato dobrodošla reforma ureditve in nadzora finančnega trga,

G. ker je kriza povzročila zaostritev kreditnih pogojev, kar zahteva višjo ceno kredita za številne udeležence na trgu in ker sta zaradi sedanjih pretresov na finančnih trgih oslabljena dolgoročna gospodarska rast in zaposlovanje,

H. ker so posredništvo na kapitalskih trgih in nove vrste finančnih nosilcev prinesli koristi, vendar so tudi privedli do novih virov sistemskega tveganja na svetovni ravni,

I.   ker je model izdajanja in distribucije okrepil konkurenco in razširil tveganje, vendar tudi oslabil spodbude za vrednotenje in spremljanje tveganja in v nekaterih primerih privedel do oslabitve skrbnosti pri poslovanju,

J.   ker so neustrezne prakse, kot je neustrezno obvladovanje tveganja, neodgovorno posojanje, prevelika zadolženost (finančni vzvod), nezadostna skrbnost ter nenaden pojav nelikvidnosti, veliko tveganje za finančne institucije in lahko ogrozijo finančno stabilnost,

K. ker inovativne tehnike, namenjene zmanjševanju tveganja na mikro ravni in so same po sebi v skladu s sedanjo uredbo, lahko povzročijo koncentracijo tveganja in sistemsko tveganje,

L.  ker je treba preprečiti škodljivo regulativno arbitražo,

M. ker je treba zagotoviti ustrezno raven preglednosti za javnost, vlagatelje in nadzorne organe,

N. ker naj odškodninske sheme, ki odražajo uspešnost posameznikov in družb, ne bi nagrajevale pretiranega kratkoročnega tveganja na račun potrebne dolgoročne uspešnosti in varnega poslovanja,

O. ker je treba navzkrižja interesov, ki lahko nastanejo zaradi poslovnega modela finančnih institucij, bonitetnih agencij ter revizijskih podjetij in odvetniških pisarn, reševati in spremljati,

P.  ker so neuspehi bonitetnih agencij pri kompleksno strukturiranih produktih ter napačno razumevanje bonitetnih ocen s strani udeležencev na trgu ustvarili veliko negativnih zunanjih dejavnikov in tržnih negotovosti in ker je treba proučiti postopke bonitetnih agencij,

Q. ker samoregulativne rešitve, ki so jih predlagale bonitetne agencije, še niso preizkušene in so verjetno nezadostne, da bi izpolnile ključno vlogo, ki jo imajo v finančnih sistemih,

R.  ker mora povezovanje trgov, ki je na splošno koristno, spremljati ustrezno vključen pristop k nadzoru, ki tudi preprečuje nepotrebne birokratske postopke in je skladen s politikami boljše pravne ureditve,

S.  ker mora Komisija opraviti celovito oceno vpliva zakonodajnega predloga,

T.  ker Evropska unija potrebuje doslednejšo, učinkovitejšo ter ustrezno izvajano, vendar ne preveč obremenjujočo ureditev in nadzor, da se zmanjša tveganje za prihodnje finančne krize ter da se zagotovi enake čezmejne konkurenčne pogoje in konkurenčne pogoje med vsemi udeleženci na trgu in ker bi morala Evropska unija imeti vodilno vlogo na mednarodnem prizorišču, pa tudi okrepiti dosledno izvajanje in konvergenco svojih lastnih predpisov in nadzora,

U. ker je potrebna obsežna proučitev sedanje regulativne in nadzorne ureditve EU, skupaj z ukrepi za izboljšanje svetovnega nadzornega sodelovanja, ki zajema okvir kapitalske ustreznosti, preglednost in upravljanje kot bistvene pogoje za izboljšano in učinkovito regulativno in nadzorno ureditev na usklajen način,

V. ker bi moral biti nadzorni pristop prilagojen posebnostim dejavnosti in tistim njenim vidikom, ki so že regulirani in ker so cilji nadzora finančnih trgov in bonitetnega nadzora posameznih institucij različni,

W. ker morajo prihodnji predlogi upoštevati pogajanja o predlogu za Solventnost II ter pregled direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES,

X. ker mora sodelovanje pri nadzoru upoštevati tudi dimenzijo tretjih držav v nadzoru mednarodnih skupin, saj ima večina, če že ne vse večje finančne skupine v Evropski uniji, interese v tretjih državah,

Y. ker se na podlagi sklepov Sveta 3. junija 2008, 4. decembra 2007 in 9. oktobra 2007 že izvaja obsežen delovni program za usmerjene izboljšave mehanizma sodelovanja pri nadzoru v EU in ker so v Evropski uniji in drugod po svetu v teku obsežni delovni programi, katerih namen je spoznati vzroke pretresov na trgih in se nanje ustrezno odzvati,

Z.   ker je treba do jeseni 2008 sestaviti skupino modrecev, v kateri bodo zbrani posamezni deležniki (predstavniki nadzornih in regulativnih organov, panoge itd.) in ki bo izdelala bolj dolgoročno vizijo nadzora in ker naj bi bila njena naloga izdelati načrt in časovni načrt za radikalnejšo dolgoročno reformo v smeri popolne integracije institucij in ker skupina lahko segajoč preko arhitekture finančnega nadzora obravnava tudi vprašanja, kot so enotni predpisi za finančni nadzor, sistem zajamčenih vlog in enotna ureditev plačilne nesposobnosti, ki so povezana z integriranim finančnim in nadzornim sistemom,

1.  zahteva, naj Komisija Parlamentu do 30. novembra 2008 na podlagi členov 44, 47(2), 55, 95, 105(6), 202, 211 ali 308 Pogodbe ES predloži zakonodajni predlog ali več predlogov o zadevah, ki so obravnavane v podrobnih priporočilih v nadaljevanju;

2.  potrjuje, da ta priporočila spoštujejo načelo subsidiarnosti in temeljne pravice državljanov;

3.  meni, da morajo, kjer je to primerno, finančne posledice zahtevanega predloga ali zahtevanih predlogov kriti dodeljena proračunska sredstva EU;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj posreduje to resolucijo in priložena podrobna priporočila Komisiji, Svetu ter parlamentom in vladam držav članic.

• [1]       UL L 222, 14.8.1978, str. 11.
• [2]       UL L 193, 18.7.1983, str. 1.
• [3]       UL L 372, 31.12.1986, str. 1.
• [4]       UL L 374, 31.12.1991, str. 7.
• [5]       UL L 135, 31.5.1994, str. 5.
• [6]       UL L 125, 5.5.2001, str. 15.
• [7]       UL L 35, 11.2.2003, str. 1.
• [8]       UL L 145, 30.04.04, str. 1.
• [9]       UL L 390, 31.12.2004, str. 38.
• [10]     UL L 177, 30.6.2006, str. 1.
• [11]     UL L 177, 30.6.2006, str. 201.
• [12]     UL L 358, 29.12.2004, str. 55.
• [13]     UL C 125E, 10.7.2008, str. 392.
• [14]     UL C 303E, 13.12.2006, str. 110.
• [15]     UL C 45E, 23.2.2006, str. 140.
• [16]    UL C 25 E, 29.1.2004, str. 394.

PRILOGA K PREDLOGU RESOLUCIJE: PODROBNA PRIPOROČILA O VSEBINI ZAHTEVANEGA(ih) PREDLOGA(ov)

1.         Priporočilo 1 – osnovni pogoji za učinkovito regulativno in nadzorno ureditev

Evropski parlament meni, da se mora(-jo) zakonodajni akt(-i), ki se bo(-do) sprejel(-i), osredotočiti na ureditev:

1.1. Ukrepi za izboljšanje regulativnega okvira EU za finančne storitve:

Okvir kapitalske ustreznosti, zlasti:

(a)    revizija pravil o kapitalskih zahtevah z okrepitvijo določb o obvladovanju tveganja, likvidnosti, skladno in po potrebi proticiklično za vse subjekte, ki delujejo na finančnih trgih ter ob upoštevanju sistemskega tveganja;

(b)    povečanje prilagodljivosti okvira kapitalske ustreznosti, da bo lahko reševal motnje na finančnem trgu ter hkrati upošteval pristojnost nacionalnih organov;

c)     zagotovitev, kolikor je to mogoče, proticikličnost pravil;

d)     reforma okvira za boljše obvladovanje tveganja ter zagotovitev ustreznosti matematičnih modelov in po potrebi razširitev vrste scenarijev in pogostosti testiranja izjemnih situacij;

(e)    zagotovitev ustreznih kapitalskih zahtev za kompleksne finančne produkte in izvedene finančne instrumente;

f)      zagotovitev razkritja zunajbilančnih postavk, nosilcev strukturiranih naložb in katerega koli sistema likvidnostne pomoči ter zahtevanje ustrezne ocene tveganj, ki jih povzročajo, tako da se udeleženci na trgu zavedajo njihovega obstoja in načina delovanja.

1.2. Ukrepi za boljšo preglednost:

(a)    Listinjenje: spodbujanje preglednosti in jasnosti ter zagotavljanje podatkov o kompleksnih finančnih produktih in postopku listinjenja, upoštevajoč pobude, ki jih vodi industrija na tem področju ter zagotavljanje, da postopki listinjenja in ocenjevanja bonitete ne privedejo do neupravičenega porasta skupne vrednosti listinjenega produkta nad vrednost osnovnih sredstev;

(b)    Kompleksni finančni produkti: zagotavljanje, da agencije za ocenjevanje bonitete uporabljajo skladno in ustrezno terminologijo v zvezi z ocenjevanjem bonitete, ki pojasnjuje, kako se ti produkti med seboj razlikujejo, predvsem glede volatilnosti ali kompleksnosti, upoštevajoč potrebo vlagateljev, da razvijejo postopke za ocenjevanje bonitete strukturiranih produktov, ne da bi se pri tem zanašali zgolj na bonitetne ocene;

c)     Računovodska pravila, vrednotenje in oblikovanje cen:

(i)     zagotovitev ustrezne računovodske obravnave materialnih nosilcev listinjenja, tako da podjetja in finančne institucije ne morejo umetno izključevati materialnih družb s posebnim namenom ali nosilcev strukturiranih naložb itd. iz svoje bilance stanja;

ii)      zagotovitev pravil v zvezi s standardi vrednotenja in oblikovanja cen kompleksnih finančnih proizvodov, predvsem v okviru MRS 39, ki naj se oblikujejo v sodelovanju z odborom za mednarodne računovodske standarde in drugimi pristojnimi mednarodnimi organi;.

d)     Neurejeni trgi: povečanje preglednosti prostih trgov z ozirom na njihovo likvidnost in obravnavanje glavnih virov sistemskega tveganja (tj. koncentracija tveganja nasprotne stranke), in kjer je to primerno, spodbujanje udeležencev na trgu, da kliring trgovine na prostem trgu izvajajo klirinške hiše.

1.3. Ukrepi glede upravljanja:

(a)    Listinjenje: zahteva, naj izvorne osebe ocenijo in spremljajo tveganje ter zagotovijo preglednost svojega dolga ali hipotekarno zavarovanih vrednostnih papirjev ter tako omogočijo vlagateljem potrebno skrbnost poslovanja;

(b)    Sistemi prejemkov: ter zagotavljanje, da finančne institucije razkrijejo politiko prejemkov, zlasti osebne prejemke in pakete kompenzacije posameznih direktorjev ter zagotavljanje, da so vsi posli glede upravljanja jasno razvidni iz računovodskih izkazov ter zahteva, da organi bonitetnega nadzora v oceno upravljanja tveganja vključijo vpliv sistemov prejemkov, dodatkov in obdavčevanja, da se zagotovi, da vključujejo uravnotežene spodbude in ne spodbujajo prevzemanja prevelikega tveganja;

c)     Ureditev odgovornosti pravnih oseb: zagotavljanje ureditve odgovornosti, določitev primernih denarnih kazni in drugih kazni za neupoštevanje zakonodaje o finančnih storitvah, kar bo omogočalo, da se vodstvenim delavcem v finančnih institucijah v primeru opustitve dolžnosti ali nepravilnega trgovanja izreče suspenz ali prepove opravljanje dela v vseh ali v ustreznih segmentih finančnega sektorja;

d)     Agencije za ocenjevanje bonitete: ukrepi, ki npr. navzkrižje interesov, sisteme za zagotavljanje kakovosti in pregled obravnavajo na način, skladen z obravnavanimi priporočili foruma za finančno stabilnost, mednarodne organizacije nadzornikov trga za vrednostne papirje, odbora evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje in strokovne skupine za evropske trge vrednostnih papirjev glede možnosti za krepitev postopkov ocenjevanja bonitete, tako da tam, kjer je to primerno, posnemajo nadzor nad revizorji; posebno pozornost naj se nameni preglednosti metodologij za določanje bonitete, predpostavk in preskusov glede na merilo izrednih razmer; da bodo nadzorniki lahko zahtevali „revizijsko sled“ korespondence izvorne osebe/bonitetne agencije in da bodo obveščeni v primeru občutne zaskrbljenosti nad modeli; zagotavljanje, da agencije za ocenjevanje bonitete dajejo na voljo podrobne informacije o posebnostih zapletenih dolžniških proizvodov, hipotekarnih proizvodov in običajnega dolga ter da agencije za ocenjevanje bonitete uporabljajo različne simbole za bonitetno oceno zapletenih dolžniških proizvodov, hipotekarnih proizvodov in običajnega dolga; spodbujanje preglednosti agencij za ocenjevanje bonitete, skrb za večjo preglednost metodologij in meril, ki so pomembne za posamezne bonitetne ocene zapletenih dolžniških produktov, hipotekarnih produktov in običajnega dolga.

2.         Priporočilo 2 – finančna stabilnost in ukrepi glede sistemskega tveganja

Evropski parlament meni, da se mora(-jo) zakonodajni akt(-i), ki se bo(-do) sprejel(-i), osredotočiti na ureditev:

(a)    Finančna stabilnost in sistemska tveganja: priprava zbirke podatkov ter v prihodnost usmerjene scenarije in politike o makrobonitetnem nadzoru in finančni stabilnosti, in tudi sistema zgodnjega opozarjanja ter zagotovitev, da bodo Evropska centralna banka (ECB), Evropski sistem centralnih bank (ESCB) ter odbor za bančni nadzor ESCB (BSC) dejavno sodelovali pri njihovem začetku, pripravi in izvajanju; zagotavljanje, da nadzorni organi EU in centralne banke preko odbora za bančni nadzor ustrezne nejavne in zaupne najnovejše skupne mikrobonitetne informacije/podatke predložijo Evropski centralni banki, da lahko opravi svojo nalogo in prepreči sistemsko tveganje;

(b)    Ureditev EU za preprečevanje, upravljanje in odpravljanje kriz, še zlasti:

(i)     izboljšanje ureditve za preprečevanje in upravljanje kriz na ravni EU, kjer je to potrebno, ki vključuje:

-       spremljanje in ocenjevanje sistemskih finančnih tveganj na ravni EU;

-       vzpostavitev mehanizma EU za zgodnje opozarjanje in zgodnje posredovanje za obravnavo šibkih in neuspešnih subjektov, če je ogrožena stabilnost čezmejne finančne skupine ali finančna stabilnost EU; takšen mehanizem mora biti natančno opredeljen, jasen, omogočati mora hitro ukrepanje in biti v skladu s pravili državnih pomoči EU;

-       omogočanje lažjega čezmejnega prenosa sredstev znotraj skupine v izrednih okoliščinah ob upoštevanju interesov upnikov posameznih subjektov v skupini in ob upoštevanju Direktive 2001/24/ES;

-       pravila o upravljanju čezmejnih kriz in pojasnitev pravil o državni pomoči v primeru čezmejne krize;

ii)      izboljšanje ureditve za odpravljanje kriz z boljšimi pravili EU o stečaju in določitev ureditve za porazdelitev bremena med zadevnimi državami članicami ob plačilni nesposobnosti znotraj čezmejne finančne skupine;

c)     zagotovitev pravil EU o jamstvih za vlogo, ki bodo dovolj usklajena, da bodo omogočala enake konkurenčne pogoje za vse finančne institucije. Pravila EU o jamstvih za vlogo je treba spremeniti tako, da bodo podpirala nadaljnji razvoj predhodnih sistemov, ki so financirani s prispevki finančnih institucij; znesek nadomestila je treba bistveno povečati in zagotoviti, da bo na voljo malim vlagateljem v primeru propada finančne institucije v razumnem roku, vključno s čezmejnimi primeri;

d)     uveljavljanje podobnih pravil za jamstva za zavarovanje, pri čemer je treba upoštevati različno naravo zavarovalništva in bančništva;

(e)    zagotavljanje raznovrstnosti trga ter spodbujanje institucij, da bodo imele dolgoročno financiranje ali odgovornost za raznovrstnost trga in likvidnostna tveganja.

3.         Priporočilo 3 – nadzorni okvir

Evropski parlament meni, da se mora(-jo) zakonodajni akt(-i), ki se bo(-do) sprejel(-i), osredotočiti na urejanje, racionalizacijo, vključevanje in dopolnitev sedanjega nadzornega sistema na podlagi naslednjega:

3.1. Nadzor velikih čezmejnih finančnih skupin:

(a)    do konca leta 2008 bodo v skladu z uredbo potrebni kolegiji nadzornih organov za največje čezmejne finančne skupine ali holdinge, ki poslujejo v EU. Uredba mora vključevati jasna merila za opredelitev čezmejnih finančnih skupin ali holdingov, za katere bodo takšni kolegiji obvezni. Kadar so v znatni meri vključene tretje države, je treba preprečiti ločene vzporedne strukture in nadzorni organi tretjih držav so lahko povabljeni k sodelovanju, če je to primerno in izvedljivo;

(b)    v kolegiju bodo sodelovali predstavniki nacionalnih nadzornih organov, ki se ukvarjajo z bonitetnim nadzorom. Uredba mora vključevati jasna načela določanja, kateri nacionalni nadzorni organi imajo pravico biti zastopani v obveznih kolegijih, pri čemer je treba upoštevati velikost trga skupine v državi članici, obseg njenih čezmejnih dejavnosti, obseg in vrednost sredstev, da se pokaže, kako pomembne so dejavnosti skupine, upoštevati pa je treba tudi potrebo po vključevanju nadzornih organov tretjih držav, ob zagotavljanju, da bodo zastopane vse države članice, v katerih poslujejo matično podjetje, hčerinske družbe in pomembne podružnice, upoštevati pa je treba tudi potrebo po vključevanju nadzornih organov tretjih držav, če je to primerno in izvedljivo. Posebno pozornost je treba posvetiti izzivom, s katerimi se soočajo nadzorni organi v gospodarstvih s hitrim dohitevanjem. Da bi dosegli usklajeno delovanje, mora konsolidacijski nadzorni organ imeti v celoti v rokah vodstvo kolegija, t.j. biti mora glavna kontaktna točka finančne skupine ter skrbeti za ustrezno delitev nalog in odgovornosti v kolegiju;

c)     kolegiju običajno predseduje konsolidacijski nadzorni organ iz države članice, v kateri je glavna uprava ali glavna pisarna čezmejnih finančnih skupin ali holdingov v EU. Konsolidacijski nadzorni organ gosti sekretariat in najprej določi njegove člane;

d)     zagotavljanje zbiranja, izmenjave ustreznih informacij in dostopa do njih s strani članov kolegija in vseh zadevnih nadzornih organov znotraj EU ter spodbujanje ureditve vsega potrebnega za čim večjo izmenjavo informacij z nadzornimi organi tretjih držav;

(e)    kolegiji odločajo, kjer je to ustrezno, na podlagi sistema glasovanja s kvalificirano večino o načelih in ciljih, ki zagotavljajo skladnost, pravično in primerno obravnavo ter enake konkurenčne pogoje.

3.2.   Struktura nadzora EU: odbori na tretji ravni Lamfalussyjevega procesa:

(a)    do konca leta 2008 mora ureditev okrepiti status in odgovornost odborov na ravni 3 Lamfalussyjevega procesa, da pridobijo pravni status, sorazmeren njihovim dolžnostim ter uskladiti in racionalizirati delovanje posameznih sektorskih nadzornih organov, uveljaviti njihove naloge ter jim zagotoviti ustrezno osebje in sredstva;

(b)    poleg svetovanja bodo morali sedanji odbori na ravni 3 Lamfalussyjevega procesa zagotavljati in aktivno spodbujati konvergenco nadzora ter enake konkurenčne pogoje pri izvajanju in uveljavljanju zakonodaje EU (pri čemer bodo zagotovljena orodja in sredstva). Nacionalni nadzorni organi morajo biti zavezani izvajanju nalog in sklepov odborov na ravni 3 Lamfalussyjevega procesa. To mora biti vključeno v pooblastila nacionalnih nadzornih organov, njihova pooblastila pa je treba bolje medsebojno uskladiti;

c)     odbori na ravni 3 Lamfalussyjevega procesa morajo predložiti letni načrt dela. Letne načrte dela in poročila odborov morajo odobriti Parlament, Svet in Komisija;

d)     odbori na ravni 3 Lamfalussyjevega procesa morajo biti sposobni sprejemati sklepe na podlagi poštenega in ustreznega sistema glasovanja s kvalificirano večino; ta proces je treba pripraviti za odločanje o vprašanjih konvergence nadzora ter za svetovanje Komisiji o zakonodajnih in regulativnih vprašanjih;

(e)    odbori na tretji ravni Lamfalussyjevega procesa morajo:

(i)     pripraviti postopke za zagotavljanje podatkov v čezmejnih razmerah;

ii)      izdajati priporočila o posameznih vprašanjih glede (makro) nadzornih praks;

(iii)    izdajati smernice za zagotavljanje skladnosti in poenostavitev nadzornih praks kolegijev;

iv)     pripraviti postopke za posredovanje v morebitnih konfliktih med člani kolegija;

(v)    pripraviti skupne standarde poročanja in zahteve glede zagotavljanja podatkov za skupine, po možnosti v večnamenski obliki, kot je XBRL (Extensible Business Reporting Language);

(vi)    predstavljati EU v mednarodnih sektorskih organih nadzornikov, kot je Mednarodna organizacija komisij za vrednostne papirje;

(vii)   določiti postopek rednega pregleda odbora v vsakem kolegiju, da bi zagotovili usklajenost med postopki kolegijev. Odbor za pregled bi naj sestavljali odbori na ravni 3 Lamfalussyjevega procesa in BSC (Odbor za bančni nadzor evropskega sistema centralnih bank), pri čemer bi slednji zagotavljal makrobonitetni vidik, ki je bistven za zagotavljanje tesnega sodelovanja med nadzornimi organi in centralno banko ter za varno obvladovanje kriznih razmer;

f)      predsedniki odborov na ravni 3 Lamfalussyjevega procesa se morajo redno sestajati, da okrepijo medsektorsko sodelovanje in skladnost med tremi odbori na ravni 3 Lamfalussyjevega procesa in

(g)    skupaj morajo:

(i)     usklajevati med odbori na tretji ravni Lamfalussyjevega procesa;

ii)      zagotavljati skupne podatke in statistike;

iii)     sodelovati z Evropskim sistemom centralnih bank in Evropsko centralno banko, katerega namen je usklajevanje vprašanj o finančni stabilnosti;

iv)     po potrebi uvesti ustrezne ureditve za reševanje konfliktov, ki jih lahko povzročijo nacionalni in/ali sektorski nadzorni organi, ki sodelujejo na kolegijih, ali reševanje konfliktov med odbori na tretji ravni Lamfalussyjevega procesa;

(v)    spodbujati evropsko nadzorno kulturo za prihodnost, ki bo trdna in vzdržna in bo zagotavljala boljše medsektorsko in čezmejno povezovanje in usklajevanje;

h)     pripraviti nadzorno strukturo, ki bo trdna in vzdržna in bo zagotavljala boljše medsektorsko in čezmejno povezovanje in usklajevanje.

3.3.   Ureditev za finančno stabilnost v EU:

(a)    do konca leta 2008 bo predlog zahteval ureditev pregleda nad finančno stabilnostjo na ravni EU. Ta ureditev mora zagotavljati učinkovito zbiranje in analizo mikro- in makrobonitetnih informacij za zgodnje odkrivanje možnih tveganj za finančno stabilnost, in biti vključena v globalna prizadevanja za finančno stabilnost. Ta ureditev mora nadzornim organom EU in centralnim bankam omogočati takojšen odziv in hitro ukrepanje v kriznih razmerah, kar mora sistemsko vplivati na Evropsko unijo.

(b)    cilj ureditve pregleda mora biti predvsem krepitev horizontalnih povezav med makroekonomsko politiko in nadzorom finančnega trga. V zvezi s tem je treba okrepiti vlogo Evropske centralne banke. Treba je razviti postopke za sodelovanje in izmenjavo informacij med odbori na tretji ravni Lamfalussyjevega procesa in ESCB/BSC.

c)     specifična vprašanja, ki jih je treba obravnavati, vključujejo:

(i)     vzpostavitev ustreznega sistema za zbiranje in izmenjavo nadzornih podatkov;

ii)      analizo in natančno razčlenitev teh podatkov;

iii)     pripravo postopkov za zagotavljanje in zbiranje zaupnih podatkov;

iv)     zagotavljanje sporočil v okviru zgodnjega opozarjanja o dinamiki, ki lahko ogrozi stabilnost finančnega sistema;

(v)    mehanizme za hitro odzivanje v primeru nevarnosti za finančno stabilnost;

(vi)    predstavljanje Evropske unije v mednarodnih organih nadzornikov, kot je forum za finančno stabilnost, in sodelovanje v imenu EU z nadzornimi organi v drugih delih sveta.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	10.9.2008
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	26 1 14
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Mariela Velichkova Baeva, Pervenche Berès, Sebastian Valentin Bodu, Sharon Bowles, Udo Bullmann, David Casa, Christian Ehler, Elisa Ferreira, José Manuel García-Margallo y Marfil, Jean-Paul Gauzès, Benoît Hamon, Gunnar Hökmark, Karsten Friedrich Hoppenstedt, Sophia in ‘t Veld, Othmar Karas, Christoph Konrad, Guntars Krasts, Kurt Joachim Lauk, Andrea Losco, Astrid Lulling, Gay Mitchell, Joseph Muscat, John Purvis, Bernhard Rapkay, Dariusz Rosati, Eoin Ryan, Antolín Sánchez Presedo, Margarita Starkevičiūtė, Ivo Strejček, Ieke van den Burg, Cornelis Visser, Sahra Wagenknecht
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Daniel Dăianu, Harald Ettl, Ján Hudacký, Piia-Noora Kauppi, Baroness Sarah Ludford, Thomas Mann, Poul Nyrup Rasmussen, Kristian Vigenin
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Florencio Luque Aguilar