POROČILO o predlogu Sklepa Sveta o vzpostavitvi Evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc (ECRIS) na podlagi člena 11 Okvirnega sklepa 2008/XX/PNZ

    19.9.2008 - (KOM(2008)0332 – C6‑0216/2008 – 2008/0101(CNS)) - *

    Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
    Poročevalec: Luca Romagnoli

    Postopek : 2008/0101(CNS)
    Potek postopka na zasedanju
    Potek postopka za dokument :  
    A6-0360/2008
    Predložena besedila :
    A6-0360/2008
    Razprave :
    Sprejeta besedila :

    OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

    o predlogu Sklepa Sveta o vzpostavitvi Evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc (ECRIS) na podlagi člena 11 Okvirnega sklepa 2008/XX/PNZ

    (KOM(2008)0332 – C6‑0216/2008 – 2008/0101(CNS))

    (Postopek posvetovanja)

    Evropski parlament,

    –   ob upoštevanju predloga Komisije (KOM(2008)0332),

    –   ob upoštevanju členov 31 in 34(2)(c) Pogodbe o EU,

    –   ob upoštevanju člena 39(1) Pogodbe o EU, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0216/2008),

    –   ob upoštevanju členov 93 in 51 Poslovnika,

    –   ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0360/2008),

    1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

    2.  poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 250(2) Pogodbe o ES;

    3.  poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

    4.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

    5.  je odločen, da bo v primeru, če predlog ne bo sprejet pred začetkom veljavnosti lizbonske pogodbe, vsak prihodnji predlog obravnaval po nujnem postopku v tesnem sodelovanju z nacionalnimi parlamenti;

    6.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

    Predlog spremembe  1

    Predlog sklepa

    Uvodna izjava 6 a (novo)

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

     

    (6a) Ta sklep temelji na načelih, ki so že sprejeta z Okvirnim sklepom Sveta 2008/XX/PNZ o organizaciji in vsebini izmenjave informacij iz kazenskih evidenc med državami članicami. Ta načela dopolnjuje in uporablja s tehničnega stališča.

    Obrazložitev

    Prav je, da se jasno zapiše, da se bo s tem sklepom uporabljal in dopolnil že obstoječi regulativni instrument in da sklep načel iz tega instrumenta ne spreminja.

    Predlog spremembe  2

    Predlog sklepa

    Uvodna izjava 9

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (9) Za zagotovitev enotne razlage in preglednosti skupne kategorizacije bi morala vsaka država članica predložiti seznam nacionalnih kaznivih dejanj in kazni, ki spadajo v posamezne kategorije, navedene v zadevnih razpredelnicah, pa tudi seznam nacionalnih kazenskih sodišč. Te informacije bi morale biti dostopne nacionalnim pravosodnim organom zlasti prek katere koli elektronske poti, ki je na voljo.

    (9) Za zagotovitev enotne razlage in preglednosti skupne kategorizacije bi morala vsaka država članica predložiti seznam nacionalnih kaznivih dejanj in kazni, ki spadajo v posamezne kategorije in bi bile skupaj s kratkim opisom sestavnih elementov kaznivega dejanja navedene v zadevnih razpredelnicah, pa tudi seznam nacionalnih kazenskih sodišč. Te informacije bi morale biti dostopne nacionalnim pravosodnim organom zlasti prek katere koli elektronske poti, ki je na voljo.

    Obrazložitev

    Zaradi pogosto bistvenih razlik med opredelitvami vrst kaznivih dejanj v različnih državah članicah se zdi zelo umestno, da osebe, ki bodo morale uporabiti izpiske iz kazenske evidence, razpolagajo s kar se da obsežnimi informacijami. Predlog spremembe se navezuje na predlog spremembe 8 v nadaljevanju.

    Predlog spremembe  3

    Predlog sklepa

    Uvodna izjava 9 a (novo)

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

     

    (9a) Namen referenčnih razpredelnic iz priloge A in B nikakor ni uskladiti vrst kaznivih dejanj ali zanje določenih kazni, kar bo še naprej urejalo nacionalno pravo.

    Obrazložitev

    Jasno mora biti, da sklep ni namenjen usklajevanju materialnega kazenskega prava, pač pa je njegov namen olajšati izmenjavo informacij iz kazenskih evidenc.

    Predlog spremembe  4

    Predlog sklepa

    Uvodna izjava 13

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (13) Referenčni razpredelnici kategorij kaznivih dejanj in kazni, pa tudi tehnični standardi, ki se uporabljajo za izmenjavo informacij, bi zahtevali nenehne preglede in redne posodobitve. Izvedbena pooblastila v zvezi s tem so bila zato dodeljena Komisiji, ki ji pomaga odbor. Za sprejetje ukrepov, potrebnih za izvajanje tega sklepa, bi se moral smiselno uporabljati regulativni postopek v okviru zakonodaje Skupnosti.

    (13) Referenčni razpredelnici kategorij kaznivih dejanj in kazni, pa tudi tehnični standardi, ki se uporabljajo za izmenjavo informacij, bi zahtevali nenehne preglede in redne posodobitve.

    Predlog spremembe  5

    Predlog sklepa

    Uvodna izjava 14

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (14) Pri računalniško vodeni izmenjavi informacij iz kazenskih evidenc držav članic bi bilo treba uporabljati Okvirni sklep 2008/XX/PNZ o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah.

    (14) V zvezi s tem je izjemno pomembno, da se čim prej sprejme Okvirni sklep Sveta 2008/XX/PNZ o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, s katerim bo zagotovljena ustrezna raven varstva podatkov in bo vključeval obdelavo osebnih podatkov na nacionalni ravni.

    Predlog spremembe  6

    Predlog sklepa

    Člen 3 - odstavek 5

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    5. Za uspešno delovanje sistema ECRIS zagotovi Komisija storitve splošne podpore in spremljanja.

    5. Za uspešno delovanje sistema ECRIS zagotovi Komisija storitve splošne podpore in spremljanja ter preverja, ali se ukrepi iz člena 6 izvajajo pravilno.

    Obrazložitev

    Komisija ima pregled nad stanjem in ustrezno tehnično znanje, zato mora biti njena naloga, da usklajuje in nadzoruje izvajanje sistema povezav.

    Predlog spremembe  7

    Predlog sklepa

    Člen 5 – odstavek 1 – točka a

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (a) seznam nacionalnih kaznivih dejanj iz vsake kategorije v razpredelnici kazni v Prilogi A. Seznam vključuje naziv ali pravno klasifikacijo kaznivega dejanja in sklic na veljavno pravno določbo. Zajema lahko tudi kratek opis sestavnih elementov kaznivega dejanja;

    (a) seznam nacionalnih kaznivih dejanj iz vsake kategorije v razpredelnici kazni v Prilogi A. Seznam vključuje naziv ali pravno klasifikacijo kaznivega dejanja in sklic na veljavno pravno določbo. Zajema tudi kratek opis sestavnih elementov kaznivega dejanja;

    Obrazložitev

    Če bi bila vključitev kratkega opisa sestavnih elementov kaznivega dejanja obvezna, bi postala izmenjava informacij med zadevnimi državami članicami bolj učinkovita. Sistemi kazenskega prava držav članic se lahko zelo razlikujejo. Države članice pogosto nimajo istih kaznivih dejanj in prav lahko se zgodi, da se nekaj, kar v eni državi članici šteje za kaznivo dejanje, po zakonodaji druge države članice sploh ne kaznuje. Zato bi kratek opis organom države članice prosilke pomagal bolje razumeti, za kakšno kaznivo dejanje gre.

    Predlog spremembe  8

    Predlog sklepa

    Člen 5 – odstavek 1 – točka a – alineja 2 (novo)

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

     

    za prevod opisa nacionalnega kaznivega dejanja iz izvirnega jezika, v katerem je bil predložen, je zadolžena in pristojna izključno posamezna država članica, ki zahteva prevod, in tega ECRIS ne zagotavlja. Ko je prevod izdelan, ECRIS ponudi možnost njegovega vnosa v podatkovno zbirko;

     

    Obrazložitev

    Sistematično prevajanje opisa vseh oznak nacionalnih kaznivih dejanj, ki jih je na tisoče, v vse jezike držav članic, bi zahtevalo na tisoče ur dela in neznano količino denarnih sredstev. Če bi prevode zahtevali pred dokončanjem ECRIS, bi s tem za več let preprečili začetek njegovega delovanja. Temu se moramo izogniti. Ko pa bi nacionalno sodišče prevedlo opis, bi se ta informacija lahko vnesla v ECRIS, s čemer bi pripomogli k prihodnjem komuniciranju in v prihodnosti preprečili podvajanje prevodov.

    Predlog spremembe  9

    Predlog sklepa

    Člen 6 - uvodni del

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    Skladno s postopkom iz člena 7 se sprejmejo naslednji izvedbeni ukrepi:

    Po potrebi in v skladu s členom 34(2)(c) in členom 39 Pogodbe o EU Komisija predlaga Svetu, naj sprejme vse potrebne ukrepe, da zagotovi optimalno delovanje sistema ECRIS in njegovo interoperabilnost z nacionalnimi sistemi, kot so na primer:

    Predlog spremembe  10

    Predlog sklepa

    Člen 7

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    Člen 7

    Postopek v odboru

    črtano

    1. Pri sklicevanju na ta člen Komisiji pomaga regulativni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki držav članic, predseduje pa mu predstavnik Komisije (v nadaljnjem besedilu „odbor“).

     

    2. Odbor sprejme svoj poslovnik.

     

    3. Predstavnik Komisije predloži odboru osnutek ukrepov, ki jih je treba sprejeti. Odbor posreduje svoje mnenje o osnutku v roku, ki ga lahko določi predsednik glede na nujnost zadeve. V primeru sklepov, ki naj jih sprejme Svet na predlog Komisije, se mnenje sprejme z večino, določeno v členu 205(2) in (4) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti. Glasovi predstavnikov držav članic znotraj odbora se ponderirajo skladno z navedenim členom. Predsednik ne glasuje.

     

    4. Komisija sprejme predvidene ukrepe, če so v skladu z mnenjem odbora.

     

    5. Če predvideni ukrepi niso v skladu z mnenjem odbora ali če mnenje ni dano, Komisija brez odlašanja posreduje Svetu predlog ukrepov, ki jih je treba sprejeti, in o tem obvesti Evropski parlament.

     

    6. Svet lahko o predlogu odloča s kvalificirano večino v treh mesecih od datuma, ko mu je bila zadeva predložena.

    Če se v tem obdobju Svet s kvalificirano večino odloči, da nasprotuje predlogu, ga Komisija ponovno prouči. Svetu lahko predloži spremenjeni predlog, ponovno predloži svoj predlog ali predstavi zakonodajni predlog na podlagi Pogodbe.

    Če po izteku navedenega Svet ne sprejme predlaganega izvedbenega akta niti ne nasprotuje predlogu izvedbenih ukrepov, Komisija sprejme predlagani izvedbeni akt.

     

    Obrazložitev k predlogom sprememb 4, 9 in 10

    Sodišče evropskih Skupnosti je nedavno potrdilo (zadeva C-133/06) načelo, da pravila o načinu sprejemanja odločitev v institucijah Skupnosti določa Pogodba in da jih ne morejo po svoje tolmačiti ne države članice ne institucije same. Predlogi sprememb 4, 9 in 10 so v skladu s sodno prakso Sodišča evropskih Skupnosti in so rezultat doslednega tolmačenja Pogodbe o Evropski uniji, ki niti ne predvideva tako imenovane komitologije za področja, katera ureja Naslov VI, niti ne dovoljuje oblikovanja sekundarnih pravnih podlag izven primerov, ki jih urejajo pogodbe. Sistem, ki je oblikovan v Naslovu VI, in zlasti skupek določb iz členov 34 in 39 namreč določata, da je treba vse izvedbene ukrepe sprejeti v skladu s postopkom iz člena 39.

    OBRAZLOŽITEV

    Izmenjava informacij iz kazenskih evidenc v svojem bistvu še vedno temelji na pravilih iz Konvencije o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah, ki jo je Svet Evrope sprejel leta 1959, zlasti na členih 13 in 22 te konvencije, ki navajata, da naj bi tovrstne informacije vsaj enkrat letno posredovala pravosodna ministrstva.

    Evropska komisija je opozorila na neučinkovitost in izjemno počasnost tega sistema, zato je po letu 2005 sprožila več regulativnih pobud, s katerimi je želela na eni strani urediti in poenostaviti izmenjavo izpiskov iz kazenskih evidenc, na drugi strani pa postaviti pravila za njihovo uporabo v državah članicah prejemnicah.

    Ta drugi vidik je Svet obravnaval v Okvirnem sklepu o upoštevanju obsodb med državami članicami Evropske unije v novem kazenskem postopku. Z okvirnim sklepom je bilo uveljavljeno načelo o enakovrednosti sodb, ki jih izrečejo nacionalni pravosodni organi, in sodb, ki jih izrečejo pravosodni organi druge države članice.

    Kronološko gledano je bil Sklep Sveta 2005/876/PNZ z dne 21. novembra 2005 o izmenjavi podatkov iz kazenskih evidenc prvi ukrep, ki ureja in poenostavlja izmenjavo informacij. Sklep temelji na načelu, da vsaka država članica sama ureja podatke o svojih državljanih, in določa, da morajo biti podatki iz kazenskih evidenc državi članici, ki jih je zaprosila, poslani v roku 10 dni, in sicer na obrazcu, predvidenem v ta namen. Prejeti podatki se potem lahko uporabijo samo za namen, za katerega so bili zaprošeni.

    S predlogom Okvirnega sklepa o pripravi in vsebini izmenjave podatkov, izpisanih iz kazenske evidence, med državami članicami (KOM(2005)0690), ki ga je proti koncu leta 2005 predložila Evropska komisija, naj bi se ta pravni okvir razširil. Predlog je zasnovan na načelu, da bi morale biti države članice, katerih državljan je obsojenec, referenčne točke za vse zahtevke v zvezi s kazensko evidenco, s čimer bi bile na voljo tudi obsodbe, izrečene v drugih državah članicah. Državam članicam, v katerih je bila izrečena sodba, nalaga dolžnost, da sodbe dopolnijo s podatki o državljanstvu obtožene osebe in da redno sporočajo vsakršne dodatne ali ustrezne informacije državi članici, katere državljanstvo ima ta oseba.

    Svet PNZ je junija 2007 dosegel politični dogovor o predlogu okvirnega sklepa, ki bo vseboval pravila iz sklepa, sprejetega leta 2005, in bo zato slednjega po začetku veljavnosti nadomestil.

    Predlog sklepa o ECRIS naj bi – kot določa člen 11 okvirnega sklepa – po tehnični in IT plati nadomestil sistem, vzpostavljen s prejšnjimi regulativnimi instrumenti.

    Naj ponovimo, da se osnovna načela ne bodo spremenila:

    · referenčna točka bo tudi vnaprej država članica, katere državljanstvo ima obsojena oseba,

    · podatki bodo shranjeni samo v centralni nacionalni evidenci in ne bodo neposredno dostopni preko evidenc drugih držav članic,

    · države članice bodo upravljale in posodabljale lastne podatkovne zbirke.

    Poleg tega so bile za lažjo izmenjavo informacij zasnovane referenčne kode za različne kategorije kaznivih dejanj (priloga A) in kazni (priloga B).

    Naj ob tem opozorimo na pilotni projekt, ki je stekel junija 2006 in v katerem sodelujejo Belgija, Češka republika, Francija, Nemčija, Luksemburg in Španija. Cilj projekta je elektronsko povezati centralne evidence sodelujočih držav, glede na dobre rezultate pa so se projektu kasneje priključile še druge države.

    Stališče poročevalca

    Stališče poročevalca do predloga je pozitivno. S tehničnega gledišča namreč predlog daje otipljivo obliko evropskim dogovorom o kazenskih evidencah, kot jih določa Okvirni sklep 2008/XXX/PNZ o organizaciji in vsebini izmenjave informacij iz kazenskih evidenc med državami članicami.

    Poročevalec zlasti ugotavlja, da je cilj predloga vzpostaviti elektronsko povezavo med nacionalnimi evidencami, s čimer se bodo začela izvajati načela, o katerih je bilo soglasje doseženo že v predhodnih regulativnih instrumentih. Te povezave do sedaj ni bilo, zato evropski sistem kazenskih evidenc ni bil učinkovit. To je razlog, zakaj v predlogu spremembe 1 jasno navajamo, da je ta regulativni instrument izvedbenega značaja in da njegov namen ni vzpostaviti novih pravil, ampak opremiti obstoječa pravila s tehničnimi sredstvi, da bodo lahko postala operativna.

    Pojasnilo vsebine predloga prinaša tudi predlog spremembe 3, ki navaja, da namen referenčnih razpredelnic iz prilog A in B ni uskladiti vrst kaznivih dejanj ali določenih kazni, saj bo to še naprej urejalo nacionalno pravo.

    V želji, da bi našla skupno točko za 27 različnih pravosodnih sistemov s povsem ločenimi pravno-družbenimi značilnostmi, je Komisija kazniva dejanja združila v kategorije, ki so predstavljene v prilogi A. Predlagani sistem prinaša jasne in natančne evidence, ki jih resnično odlikuje njihova „berljivost“ za vse države članice, čeprav se lahko vsaj v nekaterih primerih izkažejo kot neprimerne ali ne povsem ustrezne. Seveda se je Komisija zavedela, da takšno spajanje neizbežno vodi v približke, zato je predvidela t.i. odprte kategorije, ki pa so že po definiciji še bolj nedorečene. Zato je treba prekomerno posploševanje popraviti in pravosodne organe oskrbeti z vsemi kognitivnimi instrumenti, ki jih potrebujejo za pravilno razumevanje in kar najučinkovitejšo razlago posredovanih podatkov. To še prav posebej velja za sestavne elemente kaznivih dejanj, ki morajo biti na razpolago pravosodnim organom, zlasti če kaznivo dejanje ne sodi v eno od podkategorij, ampak v odprto kategorijo.

    Ravno zato, ker brez ustreznih podatkov o naravi kaznivega dejanja, na katerega se izpisek nanaša, ni mogoče oceniti, kako relevantni so izpiski iz kazenske evidence druge države članice, predloga sprememb 2 in 8 navajata, da dokument, v katerem države članice navedejo seznam iz člena 5(1)(a), obvezno vsebuje opis sestavnih elementov kaznivega dejanja.

    Seveda bodo pravosodni organi v postopku še vedno lahko zaprosili za celotno besedilo obsodbe ali za drugačna pojasnila, če bodo menili, da je to potrebno, čeprav bodo morali v teh primerih uporabiti tradicionalne kanale medsebojne pomoči v kazenskih zadevah, ki pa so lahko dolgi in zapleteni.

    Glede tega poročevalec upa, da bodo elektronska orodja, s katerimi bodo dodatni zahtevki potovali hitreje in bodo pravosodni organi lahko hitro dobili potrebne informacije, uvedena v najkrajšem možnem času.

    Naj ob tem opozorimo, da je predlog za sitem ECRIS del širšega sistema e-sodstva za lažje, obsežnejše in hitrejše komuniciranje med pravosodnimi organi držav članic.

    Predlogi sprememb 4, 9 in 10 izhajajo iz načela, ki ga je s sodbo v zadevi C-133/06, točke 54 in naslednje, nedavno potrdilo Sodišče, ki je navedlo, da pravila o načinu sprejemanja odločitev v institucijah Skupnosti določa Pogodba in da jih ne morejo po svoje tolmačiti ne države članice ne institucije same. Po mnenju Sodišča je dopustiti, da lahko institucija določi sekundarne pravne podlage, četudi gre za okrepitev ali poenostavitev natančnih pravil za sprejemanje nekega akta, isto kot soglašati, da ima ta institucija zakonodajno moč, ki presega tisto iz Pogodbe. S tem pa bi ta institucija lahko spodkopala načelo institucionalnega ravnovesja, po katerem mora vsaka od institucij svoja pooblastila izvajati ob upoštevanju pooblastil drugih institucij. Prav tako pa, je še navedlo Sodišče, sprejetja sekundarnih pravnih podlag ni možno opravičiti s pomisleki o politični občutljivosti zadeve ali skrbi za učinkovitost delovanja Skupnosti.

    Predlagani postopek Evropske komisije preko odbora, ki bi mu predsedovala kar Komisija, je v čistem neskladju z naslovom VI Pogodbe o Evropski uniji in bi pomenil vzpostavitev sekundarnih pravnih podlag, ki jih pogodba sama ne določa.

    S predlogi sprememb 4, 9 in 10 želimo predlog Komisije uskladiti s smernicami Sodišča in zagotoviti, da bodo izvedbeni ukrepi v zvezi s sklepom sprejeti v skladu s členoma 34 in 39 Pogodbe o Evropski uniji.

    Glede varovanja podatkov kot vprašanja, ki je za odbor LIBE zelo pomembno, je poročevalec zadovoljen, saj predlogu Komisije ni kaj očitati.

    Po načelih, vzpostavljenih z okvirnim sklepom, sklep določa, da morajo države članice vsaka zase zbirati podatke o svojih državljanih. S temi podatki upravlja osrednji organ, ki edini lahko dostopa do povezave z drugimi evropskimi evidencami. To pomeni, da tudi pravosodni organi nimajo dostopa do evropske evidence in da morajo prav tako poslati zahtevek na centralni register njihove države, ki potem poskrbi, da so zahtevki poslani ustrezni državi ali državam. Zahtevani podatki bodo vedno prispeli k osrednjemu organu, ki jih bo potem poslal pravosodnemu organu, ki jih je zaprosil. Poročevalec resnično upa, da bo upravljanje centralnih nacionalnih evidenc tudi v prihodnosti ostalo v pristojnosti nacionalnih organov.

    Uvodna izjava 14 predloga navaja sklic na Okvirni sklep Sveta o varstvu osebnih podatkov, ki so obdelani v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, s čimer je zagotovljeno, da bodo standardi iz okvirnega sklepa zajamčeni tudi v tem primeru.

    Ob tem pa bi veljajo uskladiti uvodno izjavo 10 Okvirnega sklepa 2008/XX/PNZ o organizaciji in vsebini izmenjave informacij iz kazenskih evidenc med državami članicami, ki se sklicuje na Konvencijo Sveta Evrope o varstvu posameznikov glede avtomatske obdelave osebnih podatkov, sprejete v Strasbourgu 28. januarja 1981, in uvodno izjavo 14 tega sklepa, ki se na drugi strani povsem upravičeno sklicuje na Okvirni sklep o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah. Po mnenju poročevalca bi veljalo opozoriti tudi na to, da morajo države članice nemudoma sprejeti omenjeni okvirni sklep o varstvu podatkov.

    Še v zvezi z varstvom podatkov se poročevalec strinja z odločitvijo o uporabi sistema S-TESTA, saj ta sistem jamči za potrebno varnost omrežja pri obravnavi tako občutljivih podatkov. Poročevalec meni, da bi bilo sistem S-TESTA smotrno uporabljati tudi vnaprej in da bi se izpiski ne smeli pošiljati preko interneta ali drugih kanalov, ki ne jamčijo najvišjih varnostnih standardov.

    Zaključek

    Poročevalec se odločno zavzema za to, da bi se kazenske evidence medsebojno elektronsko povezale v najkrajšem možnem času. Meni, da bi brez tega predloga okvirni sklep o organizaciji in vsebini izmenjave informacij iz kazenskih evidenc med državami članicami ostal mrtva črka na papirju.

    Predlagane spremembe naj bi zato v vsebino sklepa v prvi vrsti vnesle več jasnosti in poenostavile uporabo pridobljenih podatkov.

    Poročevalec se tudi zaveda, da se bo med delovanjem sistema v praksi zelo verjetno pokazala potreba po stalnem posodabljanju, pa tudi tehničnih dopolnitvah in usklajevanju. Vseeno pa bi želel opozoriti, da rešitev, ki jo predlaga Komisija, ni v skladu z veljavnimi Pogodbami oziroma da ni usklajena z nedavno potrjenimi smernicami Sodišča o sekundarnih pravnih podlagah, zato Svet poziva k upoštevanju pravil iz Pogodb, zlasti člena 34 in 39 Pogodbe o Evropski uniji.

    POSTOPEK

    Naslov

    Vzpostavitev Evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc (ECRIS)

    Referenčni dokumenti

    KOM(2008)0332 – C6-0216/2008 – 2008/0101(CNS)

    Datum posvetovanja z EP

    28.5.2008

    Pristojni odbor

           Datum razglasitve na zasedanju

    LIBE

    19.6.2008

    Poročevalec/-ka

           Datum imenovanja

    Luca Romagnoli

    26.6.2008

     

     

    Obravnava v odboru

    9.6.2008

    14.7.2008

    9.9.2008

    15.9.2008

    Datum sprejetja

    15.9.2008

     

     

     

    Izid končnega glasovanja

    +:

    –:

    0:

    38

    0

    1

    Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

    Alexander Alvaro, Roberta Angelilli, Emine Bozkurt, Philip Bradbourn, Mihael Brejc, Kathalijne Maria Buitenweg, Giusto Catania, Jean-Marie Cavada, Carlos Coelho, Elly de Groen-Kouwenhoven, Panayiotis Demetriou, Bárbara Dührkop Dührkop, Urszula Gacek, Kinga Gál, Jeanine Hennis-Plasschaert, Lívia Járóka, Ewa Klamt, Magda Kósáné Kovács, Stavros Lambrinidis, Kartika Tamara Liotard, Viktória Mohácsi, Javier Moreno Sánchez, Rareş-Lucian Niculescu, Inger Segelström, Vladimir Urutchev, Renate Weber, Tatjana Ždanoka

    Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

    Edit Bauer, Simon Busuttil, Evelyne Gebhardt, Sophia in ‘t Veld, Iliana Malinova Iotova, Ona Juknevičienė, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Antonio Masip Hidalgo, Bill Newton Dunn, Luca Romagnoli, María Isabel Salinas García, Eva-Britt Svensson

    Datum predložitve

    19.9.2008