POROČILO o predlogu Uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 2201/2003 glede pristojnosti in o uvedbi pravil v zvezi s pravom, ki se uporablja v zakonskih sporih

19.9.2008 - (KOM(2006)0399 – C6-0305/2006 – 2006/0135(CNS)) - *

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
Poročevalka: Evelyne Gebhardt
Pripravljavec mnenja (*): Carlo Casini, Odbor za pravne zadeve
(*) Pridruženi odbor – člen 47 Poslovnika

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu Uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 2201/2003 glede pristojnosti in o uvedbi pravil v zvezi s pravom, ki se uporablja v zakonskih sporih

(KOM(2006)0399 – C6-0305/2006 – 2006/0135(CNS))

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2006)0399),

–   ob upoštevanju členov 61(c) in 67(1) Pogodbe ES, v skladu s katerima se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0305/2006),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve in mnenja Odbora za pravne zadeve (A6-0361/2008),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog, na podlagi člena 250(2) Pogodbe ES;

3.  poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

4.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlogi sprememb Parlamenta
Predlog spremembe 1 Uvodna izjava 6 a (novo)
	(6a) Možnost izbire prava, ki se uporablja pri razvezi in prenehanju življenjske skupnosti, ne bi smela škodovati interesom otroka.
Obrazložitev
Člena 12 in 13 uredbe št. 2201/2003 veljata tudi za izbiro pristojnih sodišč. Bistveno je torej, da se upošteva interes otroka.
Predlog spremembe 2 Uvodna izjava 6 b (novo)
	(6b) Pomembno je, da imata zakonca pred izbiro pristojnega sodišča in prava, ki se uporablja, dostop do posodobljenih podatkov o bistvenih vidikih nacionalnega prava in prava Skupnosti ter o postopkih na področju razveze in prenehanja življenjske skupnosti. Da bi se zagotovil dostop do ustreznih kakovostnih podatkov, mora Komisija redno posodabljati podatke v javnem informacijskem sistemu, ki temelji na internetu in je nastal na podlagi Sklepa Sveta 2001/470/ES o ustanovitvi Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah1. 1 UL L 174, 27.6.2001, str. 25.
Obrazložitev
Zagotoviti je treba, da je izbira strank informirana, torej da sta zakonca ustrezno obveščena o konkretnih posledicah njune izbire. Pri tem se je treba vprašati, kako v največji meri zagotoviti, da bodo podpisnikom dogovora o sodni pristojnosti pred podpisom posredovane popolne in zanesljive informacije.
Predlog spremembe3 Uvodna izjava 6 c (novo)
	(6c) Možnost soglasnega dogovora o izbiri pristojnega sodišča in prava, ki se uporablja, ne bi smela pomeniti možnosti posega v pravico enake obravnave partnerjev. Nacionalni sodniki se morajo zaradi tega zavedati pomena informirane izbire zakoncev z vidika pravnih posledic sklenjenega dogovora.
Obrazložitev
Zagotoviti je treba, da je izbira strank informirana, torej da sta zakonca ustrezno obveščena o konkretnih posledicah njune izbire. Vsi organi morajo poskrbeti, da se zakonca zavedata posledic njunega dogovora.
Predlog spremembe4 Uvodna izjava 7 a (novo)
	(7a) Izraz "običajno prebivališče" bi bilo treba opredeliti v skladu s cilji te uredbe. Pomen bi moral glede na dejstva določiti sodnik za vsak primer posebej. Izraz ne navaja na pojmovanje v nacionalnem pravu, ampak je samostojen pojem v pravu Skupnosti.
Predlog spremembe 5 Uvodna izjava 9 a (novo)
	(9a) Informirani dogovor zakoncev je bistveno načelo te uredbe. Vsak od partnerjev bi moral natančno vedeti, kakšne so pravne in socialne posledice izbire pristojnega sodišča in prava, ki se uporablja.
Obrazložitev
Možno je, da kolizijsko pravilo napoti na pravo druge države članice. V tem primeru mora sodnik uporabiti pravo tuje države, kar je lahko problematično za sodišča, pri katerih je primer vložen. Pomembno je zagotoviti, da se sodnik lahko posvetuje z ustreznimi službami.
Predlog spremembe6 Člen 1, točka 1)Naslov (Uredba (ES) št. 2201/2003)
Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o pravu, ki se uporablja v zakonskih sporih	Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o pravu, ki se uporablja v zvezi z razvezo in prenehanjem življenjske skupnosti
Predlog spremembe 7 Člen 1, točka 1 a) (novo)Člen 2, točka 11 a (novo) (Uredba (ES) št. 2201/2003)
	(1a) V člen 2 se vstavi naslednja točka:
	„11a. "običajno prebivališče" pomeni kraj, kjer oseba običajno prebiva.“
Obrazložitev
Treba je opredeliti pojem „običajno prebivališče“, da se v čim večji meri izogne morebitnim samovoljnim razlagam. Seveda pa mora sodišče pred uporabo te definicije preučiti vsa primerna dejstva.
Predlog spremembe 8 Člen 1, točka 2)Člen 3 a, odstavek 1, točka a) (Uredba (ES) št. 2201/2003)
(a) da se uporablja kateri koli temelj pristojnosti iz člena 3, ali	(a) da je ob sklenitvi dogovora sodišče te države članicepristojno glede na določila iz člena 3, ali:
Obrazložitev
Natančno je treba opredeliti, kdaj veljajo merila.
Predlog spremembe 9 Člen 1, točka 2)Člen 3 a, odstavek 1, točka b) (Uredba (ES) št. 2201/2003)
(b) da sta imela zakonca v tej državi zadnjeskupno običajno prebivališče najmanj 3 leta, ali	(b) da sta imelazakonca ob sklenitvi dogovorav tej državi članici običajno prebivališče najmanj 3 leta pod pogojem, da se ta status ni končal več kot tri leta pred začetkom postopka, ali
Obrazložitev
Natančno je treba opredeliti, kdaj veljajo merila.
Predlog spremembe 10 Člen 1, točka 2)Člen 3 a, odstavek 1, točka c) (Uredba (ES) št. 2201/2003)
(c) da je eden od zakoncev državljan te države članice ali, v primeru Združenega kraljestva in Irske, da ima svoje stalno prebivališče na ozemlju ene od slednjih držav članic.	(c) da je ob sklenitvi dogovora eden od zakoncev državljan te države članice ali, v primeru Združenega kraljestva in Irske, da ima svoje stalno prebivališče na ozemlju ene od slednjih držav članic.
Obrazložitev
Natančno je treba opredeliti, kdaj veljajo merila.
Predlog spremembe 11 Člen 1, točka 2)Člen 3 a, odstavek 1, točka c a (novo) (Uredba (ES) št. 2201/2003)
	(ca) da je bila v tej državi članici sklenjena njuna zakonska zveza.
Obrazložitev
Iz izbire kraja, kjer sta se partnerja poročila, je možno smiselno sklepati, da sta partnerja privolila tudi v pristojnost sodišča te države.
Predlog spremembe 12 Člen 1, točka 2)Člen 3 a, odstavek 2 (Uredba (ES) št. 2201/2003)
2. Dogovor o sodni pristojnosti se sklene v pisni obliki in ga oba zakonca podpišeta najpozneje ob začetku postopka.	2. Dogovor o sodni pristojnosti se lahko sklene in spremeni kadar koli, vendar najpozneje ob začetku postopka. Dogovor velja do zadnje stopnje odločanja na sodišču.
	Ta dogovor se sklene v pisni obliki, oba zakonca ga datirata in podpišeta. Če pravo države članice, v kateri je eden od zakoncev ob sklenitvi sporazuma imel običajno prebivališče, predvideva dodatne formalne zahteve za take sporazume, jih je treba izpolniti. Če sta zakonca imela običajno prebivališče v različnih državah članicah, katerih pravo predvideva dodatne formalne zahteve, sporazum velja v primeru, da izpolnjuje zahteve prava ene od teh držav.
	Če je sporazum del pogodbe o zakonski zvezi, morajo biti izpolnjene formalne zahteve te pogodbe.
Predlog spremembe13 Člen 1, točka 3)Člena 4 in 5 (Uredba (ES) št. 2201/2003)
(3) V členih 4 in 5 se izraz „člen 3“ nadomesti z izrazi „člen 3 in 3a“.	(3) V členih 4 in 5 se izraz „člen 3“ nadomesti z izrazi „členi 3, 3a in 7“.
Predlog spremembe 14 Člen 1, točka 5)Člen 7, točka a) (Uredba (ES) št. 2201/2003)
(a) sta imela zakonca svoje skupno prejšnje običajno prebivališče na ozemlju te države članice vsaj tri leta; ali	(a) sta prej imela zakoncasvoje običajno prebivališče na ozemlju te države članice vsaj tri leta, pod pogojem, da se to obdobje ni končalo več kot tri leta pred začetkom postopka, ali
Obrazložitev
Izogibati se je treba izbiranju najugodnejšega pravnega reda.
Predlog spremembe 15 Člen 1, točka 5 a) (novo)Člen 7 a (novo) (Uredba (ES) št. 2201/2003)
	(5a) Vstavi se naslednji člen:
	„Člen 7a
	Forum necessitatis
	Če se pristojno sodišče po tej uredbi nahaja v državi članici, katere pravo ne predvideva razveze ali ne priznava obstoja ali veljavnosti določene zakonske zveze, je sodno pristojna:
	a) država članica državljanstva enega od zakoncev ali
	b) država članica, v kateri je bila sklenjena zakonska zveza.“
Obrazložitev
S predlogom spremembe se uredijo položaji, ko po merilih iz členov 3, 3a in 7 uredbe pristojna sodišča ne predvidevajo razveze oziroma ne priznavajo obstoja ali veljavnosti določene zakonske zveze.
Predlog spremembe16 Člen 1, točka 6)Člen 12, odstavek 1 (Uredba (ES) št. 2201/2003)
(6) V členu 12(1) se izraz „člen 3“ nadomesti z izrazi „člen 3 in 3a“.	(6) V členu 12(1) se izraz „člen 3“ nadomesti z izrazi „členi 3, 3a in 7“.
Predlog spremembe 17 Člen 1, točka 7)Člen 20 a, naslov (Uredba (ES) št. 2201/2003)
Izbira prava s strani strank	Izbira prava, ki se uporablja, s strani strank
Predlog spremembe 18 Člen 1, točka 7)Člen 20 a, odstavek 1, točka -a) (novo) (Uredba (ES) št. 2201/2003)
	(–a) pravo države običajnega prebivališča zakoncev v trenutku sklenitve dogovora;
Obrazložitev
Prav je, da se med merila za določitev prava, ki se uporablja, doda tudi tega.
Predlog spremembe 19 Člen 1, točka 7)Člen 20 a, odstavek 1, točka a) (Uredba (ES) št. 2201/2003)
(a) pravo države zadnjega skupnega običajnega prebivališča, če eden od zakoncev še prebiva tam;	(a) pravo države običajnega prebivališča, če eden od zakoncev obsklenitvi dogovora še prebiva tam;
Obrazložitev
Natančno je treba opredeliti, kdaj veljajo merila.
Predlog spremembe 20 Člen 1, točka 7)Člen 20 a, odstavek 1, točka b) (Uredba (ES) št. 2201/2003 )
(b) pravo države državljanstva enega od zakoncev, ali v primeru Združenega kraljestva in Irske, države stalnega prebivališča enega od zakoncev;	(b) pravo države državljanstva enega od zakoncev, ali v primeru Združenega kraljestva in Irske, države stalnega prebivališča enega od zakoncev ob sklenitvi dogovora;
Obrazložitev
Natančno je treba opredeliti, kdaj veljajo merila.
Predlog spremembe 21 Člen 1, točka 7)Člen 20 a, odstavek 1, točka c) (Uredba (ES) št. 2201/2003 )
(c) pravo države, kjer sta zakonca prebivala najmanj 5let;	(c) pravo države, kjer sta zakonca prej imela običajno prebivališče najmanj 3leta;
Obrazložitev
Malce arbitrarno je, če člen 20a, odstavek 1, točka (c), člen 3a, odstavek 1, točka (b) in člen 7, točka (a) navajajo merila z različnimi obdobji. Poročevalka predlaga, da se merila poenotijo na tri leta.
Predlog spremembe 22 Člen 1, točka 7)Člen 20 a, odstavek 1, točka c a) (novo) (Uredba (ES) št. 2201/2003 )
	(ca) pravo države članice, v kateri je bila sklenjena zakonska zveza;
Obrazložitev
Prav je, da se med merila za določitev prava, ki se uporablja, doda tudi tega.
Predlog spremembe 23 Člen 1, točka 7)Člen 20 a, odstavek 1, točka d a (novo) (Uredba (ES) št. 2201/2003 )
	(da) pravo države članice, v kateri je bila sklenjena zakonska zveza;
Obrazložitev
Iz izbire kraja, kjer sta se partnerja poročila, je možno smiselno sklepati, da sta partnerja privolila tudi v pristojnost sodišča te države.
Predlog spremembe 24 Člen 1, točka 7)Člen 20 a, odstavek 2 (Uredba (ES) št. 2201/2003)
2. Dogovor o pravu, ki se uporablja, se sklene v pisni obliki in ga oba zakonca podpišeta najpozneje ob začetku postopka.	2. Dogovor o pravu, ki se uporablja, se sklene v pisni obliki in ga oba zakonca podpišeta najpozneje ob začetku postopka.
	Če pravo države članice, v kateri je eden od zakoncev ob sklenitvi sporazuma imel običajno prebivališče, predvideva dodatne formalne zahteve za take sporazume, jih je treba izpolniti. Če sta zakonca imela običajno prebivališče v različnih državah članicah, katerih pravo predvideva dodatne formalne zahteve, sporazum velja v primeru, da izpolnjuje zahteve prava ene od teh držav.
	Če je sporazum del pogodbe o zakonski zvezi, morajo biti izpolnjene formalne zahteve te pogodbe.
Obrazložitev
Razjasnitev položajev, v katerih nacionalno pravo ali pogodba o zakonski zvezi predvideva strožje zahteve kot uredba.
Predlog spremembe 25 Člen 1, točka 7)Člen 20 a, odstavek 2 a (novo) (Uredba (ES) št. 2201/2003)
	2a. Če pravo, navedeno v skladu s prvim odstavkom tega člena, razveze ali prenehanja življenjske skupnosti ne priznava ali ju priznava v obliki, ki je diskriminatorna do enega od zakoncev, se uporabi pravo sodišča.
Obrazložitev
S predlogom spremembe želimo opozoriti na težave žensk iz nekaterih tretjih držav, ki želijo v določeni državi članici pridobiti razvezo ali prenehanje življenjske skupnosti. Interes posameznika za pridobitev razveze ali prenehanja življenjske skupnosti kot izraz osebne avtonomije bi moral imeti prednost pred uporabo nacionalnega prava. V takih primerih je uporaba določenega nacionalnega prava lahko težava, na katero naletijo osebe, ki prebivajo v neki državi članici in se želijo razvezati ali prenehati skupno življenjsko skupnosti.
Predlog spremembe 26 Člen 1, točka 7)Člen 20 b, uvodni del (Uredba (ES) št. 2201/2003)
Če ni možnosti izbire v skladu s členom 20a, se za razvezo in prenehanje življenjske skupnosti uporabi pravo države:	Če ni možnosti izbire v skladu s členom 20a, se za razvezo in prenehanje življenjske skupnosti v naslednjem vrstnem redu uporabi pravo države članice:
Predlog spremembe 27 Člen 1, točka 7)Člen 20 b, točka a) (Uredba (ES) št. 2201/2003 )
(a) v kateri imata zakonca svoje skupno običajno prebivališče ali, če tega ni,	(a) v kateri imata zakonca svoje običajno prebivališče ob začetku postopka ali, če tega ni,
Obrazložitev
Natančno je treba opredeliti, kdaj veljajo merila.
Predlog spremembe 28 Člen 1, točka 7)Člen 20 b, točka b) (Uredba (ES) št. 2201/2003 )
(b) v kateri sta imela zakonca svoje zadnjeskupno običajno prebivališče, če eden od njiju še prebiva tam, ali, če tega ni,	(b) v kateri sta imela zakonca svoje običajno prebivališče, če eden od njiju ob začetku postopka še prebiva tam, ali, če tega ni,
Obrazložitev
Natančno je treba opredeliti, kdaj veljajo merila.
Predlog spremembe 29 Člen 1, točka 7)Člen 20 b, točka c) (Uredba (ES) št. 2201/2003 )
(c) katere državljana sta obazakonca, ali v primeru Združenega kraljestva in Irske, kjer imata oba svoje stalno prebivališče, ali, če tega ni,	(c) katere državljana sta oba zakonca, ali v primeru Združenega kraljestva in Irske, kjer imata ob začetku postopka oba stalno prebivališče,ali, če tega ni,
Obrazložitev
Natančno je treba opredeliti, kdaj veljajo merila.
Predlog spremembe 30 Člen 1, točka 7)Člen 20 b, pododstavek 1 a (novo) (Uredba (ES) št. 2201/2003)
	Če pravo, navedeno v skladu s prvim odstavkom tega člena, razveze ali prenehanja življenjske skupnosti ne priznava ali ju priznava v obliki, ki je diskriminatorna do enega od zakoncev, se uporabi pravo sodišča.
Predlog spremembe 31 Člen 1, točka 7)Člen 20 e a (novo) (Uredba (ES) št. 2201/2003 )
	Člen 20e a: Podatki držav članic
	1. Najkasneje …1 države članice Komisiji sporočijo svoje nacionalne predpise o uradnih zahtevah, ki veljajo za dogovore o določitvi pristojnega sodišča in prava, ki se uporablja za ženitne pogodbe.
	Države članice Komisiji sporočijo vse naknadne spremembe teh predpisov.
	2. Komisija z ustreznimi ukrepi javnosti da na razpolago podatke, ki so ji bili posredovani v skladu z odstavkom 1, zlasti preko evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah.
	1Tri mesece po pričetku veljavnosti te uredbe.
Obrazložitev
Zagotoviti je treba, da je izbira strank informirana, torej da sta zakonca ustrezno obveščena o konkretnih posledicah njune izbire. Pri tem se je treba vprašati, kako v največji meri zagotoviti, da bodo podpisnikom dogovora o sodni pristojnosti pred podpisom posredovane popolne in zanesljive informacije.

OBRAZLOŽITEV

Cilj tega predloga uredbe je oblikovati jasen in celovit pravni okvir, ki bi hkrati zajemal predpise o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih ter predpise o pravu, ki se uporablja, poleg tega pa bi za stranke uvedel določeno mero avtonomije.

Tako so do sedaj za „mešane” zakone veljale določbe uredbe Sveta (ES) št. 2001/2005[1] (imenovane „uredba Bruselj IIa”), ki so zakoncema, ki sta želela razvezo, omogočale izbiro med več merili za določitev pristojnosti. Kakor hitro se je postopek za razvezo začel v eni izmed držav članic, je bilo pravo, ki se je uporabilo, določeno na osnovi kolizijskih pravil te države, nacionalna kolizijska pravila pa so zelo neskladna.

Neenotna nacionalna kolizijska pravila ter dejstvo, da niso usklajena z zdaj veljavnimi določbami Skupnosti glede določanja pristojnosti lahko pri razvezi mešanih zakonov povzročijo veliko težav. Poleg manjše pravne varnosti, saj zakonca ne vesta natančno, katero pravo velja za njun primer[2], se javlja še tveganje, ki ga Komisija označuje z izrazom „hitenje na sodišče”. Ta opisuje primere, ko zakonec, ki je bolje obveščen, poskuša začeti postopek v državi, katere zakonodaja njegovim interesom bolje služi. Razen tega lahko državljani EU, ki prebivajo v tretji državi, naletijo na težave pri izbiri pristojnega sodišča za razvezo, pa tudi pri uveljavitvi, v svoji matični državi, sodne odločbe o razvezi, ki je bila izdana v tretji državi.

Komisija želi s predlogom omenjena tveganja in pomanjkljivosti omejiti, zlasti tako, da se zakoncema omogoči, da sporazumno izbereta pristojno sodišče in pravo, ki se uporablja.

Izbira pristojnega sodišča

Člen 3a za zakonca uvaja možnost, da za postopek razveze sporazumno izbereta pristojno sodišče. Prednost tega je nesporno višja stopnja avtonomije strank, saj lahko v skladu z naveznimi okoliščinami svobodno izbereta sodni sistem, s katerim imata največ vezi. Najprej je treba poskrbeti, da bo merilo naveznih okoliščin dovolj trdno in natančno opredeljeno ter ne bo pretirano omejujoče. Poročevalka predlaga, da se doda člen 7a ter se s tem uredijo položaji, v katerih po merilih iz členov 3, 3a in 7 uredbe pristojna sodišča ne predvidevajo razveze oziroma ne priznavajo obstoja ali veljavnosti določene zakonske zveze.

Izbira prava, ki se uporablja

Člen 20a je novost, saj prvič uvaja možnost, da zakonca sporazumno določita pravo, ki se uporablja za njun postopek razveze. Poročevalka meni, da bi bilo pametno predvideti tudi možnost izbire prava države običajnega skupnega prebivališča zakoncev, kjer prebivata ob sklenitvi dogovora, in tudi prava države, v kateri je bila sklenjena zakonska zveza.

Poleg tega se lahko vprašamo, zakaj člen 20a s členi 3, 3a in 7 ni usklajen glede meril z različnimi obdobji. Poročevalki se zdi podaljšanje obdobja bivanja v členu 20a dokaj arbitrarno. Zato predlaga poenotenje trajanja na tri leta.

Informirana izbira

Treba je zagotoviti, da je izbira strank informirana, torej da sta zakonca ustrezno obveščena o konkretnih posledicah njune izbire. Pri tem se je treba vprašati, kako v največji meri zagotoviti, da bodo podpisnikom dogovora o sodni pristojnosti pred podpisom posredovane popolne in zanesljive informacije. Pomembno je tudi, da je dostop do informacij zagotovljen neodvisno od finančnih zmožnosti vsakega od zakoncev. Omeniti velja še, kako pomembno je, da zakonca razpolagata z natančnimi in popolnimi informacijami o posledicah izbire pristojnega sodišča in prava, ki se uporablja v primeru njune razveze, še zlasti zato, ker se zakoni držav članic v številnih točkah bistveno razlikujejo, (na primer glede vzrokov za razvezo in oblike razveze, pogojev za njeno pridobitev, zahtevanega trajanja ločitve in drugih vidikov, ki so v postopku odločilni). Ker pravo ni nekaj nespremenljivega, se lahko prav tako zgodi, da dogovor o uporabi prava, podpisan v določenem trenutku, upravičenim pričakovanjem strank ne ustreza več v trenutku, ko začne veljati, saj se je zakonodaja zadevne države v vmesnem času spremenila.

Poročevalka predlaga, da se predvidi mehanizem, da bo Komisija odgovorna za poseben sistem obveščanja javnosti, ki bo temeljil na internetu (in bo deloval v okviru evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah), v njem pa bo lahko vsakdo našel najnovejše podatke o bistvenih vidikih nacionalnega prava in prava Skupnosti. Bistveno namreč je, da bo izbrano sodišče, ki bo sodilo v zadevi, pozorno na izjemen pomen informirane izbire obeh zakoncev.

• [1]  Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000, UL L 338, 23.12.2003, str. 1.
• [2]  V zvezi s tem glej dokument SEC(2006)949 z dne 17.7.2006, str. 5.

MNENJE Odbora za pravne zadeve (*) (11.9.2008)

za Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

o predlogu uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 2201/2003 glede pristojnosti in o uvedbi pravil v zvezi s pravom, ki se uporablja v zakonskih sporih
(KOM(2006)0399 – C6-0305/2006 – 2006/0135(CNS))

Poročevalec mnenja (*): Carlo Casini

(*) Pridruženi odbor – člen 47 Poslovnika

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Predlog Komisije zadeva le določitev pristojnosti in prava, ki se uporablja v primeru zahteve za razvezo ali prenehanje življenjske skupnosti. Ne zadeva razveljavitve zakonske zveze ali pravice do preživnine. Predlog delno spreminja veljavno uredbo 2201/2003, katere vsebina je širša, saj zadeva tudi spore o razveljavitvi zakonske zveze, starševski odgovornosti in priznavanje sodnih odločb v zvezi s temi vprašanji v meddržavnih odnosih.

Predlog zadeva predvsem t.i. mednarodne pare, torej tiste, pri katerih imata zakonca različno državljanstvo ali prebivališče v različnih državah. Glavna novost, ki jo uvaja nova uredba, je pravica zakoncev, da izbereta pravno pristojnost in pravo, ki se uporablja, vendar njuna izbira ni neomejena. Izbereta lahko le pristojnost in pravo, ki sta stvarno povezana z njuno zakonsko zvezo. V skladu s predlogom je ta zveza predvsem prebivališče. Iz tega izhaja, da če imata zakonca enako državljanstvo in sta vedno prebivala državi, katere državljana sta, ne moreta izbirati, saj se lahko obrneta le na sodnika države, v kateri se nahajata, ki bo uporabil lex loci (ki je enaka lex fori). Predlog je na splošno primeren, saj je popolnoma v skladu s prostim pretokom ljudi, ki je ena od temeljnih svoboščin, na katerih temelji evropska zveza, ter s spoštovanjem avtonomije obeh strani, ki lahko izbirata, če tako želita, kateremu sodniku in kateremu zakonu bosta poverila, da prekine njuno zakonsko zvezo.

Poročevalec pa vseeno meni, da bi bilo treba predlog nekoliko popraviti, da bi postal še bolj učinkovit:

Najprej je treba pojasniti, da strani lahko izbirata le med pristojnostmi in pravom države članice, obenem pa v skladu z načelom subsidiarnosti ta predlog ne more zavezati države, ki ne predvideva razveze ali ne priznava te vrste zakonske zveze, da to zvezo razveže.

Predlog Komisije tudi predvideva, da zakonca lahko izbirata med sodišči, navedenimi v tretjem členu Uredbe 2201/2003. V tem primeru postane odveč bolj restriktivno merilo iz člena 3a(b). Tehnično najpreprostejša rešitev bi bilo črtanje te točke iz besedila. Iz predloga pa je razumeti, da je namen Komisije ob tem, ko stranema omogoči avtonomno izbiro sodnika, na katerega se bosta obrnili, narediti povezavo s pravom sodišča. To je razvidno iz točke (b). Če bi radi ohranili to črko in vsebino uskladili s tretjim členom (ter tako povečali avtonomijo strani) poročevalec svetuje preoblikovanje celega tretjega člena. Tretji člen seveda ostane še naprej veljaven in uporaben v primeru, ko strani ne izkoristita možnosti izbire pravne pristojnosti.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za pravne zadeve poziva Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlogi sprememb Parlamenta
Predlog spremembe 1 ČLEN 1, TOČKA 2 Člen 3 a, odstavek 1 (Uredba (ES) št. 2201/2003)
1. Zakonca se lahko dogovorita, da je v postopkih med zakoncema v zvezi z razvezo ali prenehanjem življenjske skupnosti pristojno sodišče ali sodišča države članice, pod pogojem, da imata bistveno zvezo s to državo članico na podlagi dejstva,	1. Zakonca se lahko dogovorita, da je v postopkih med zakoncema v zvezi z razvezo ali prenehanjem življenjske skupnosti pristojno sodišče alisodišča države članice, pod pogojem, da je njuna zakonska zveza bistveno povezana zizbrano državo članico na podlagi dejstva,
(a) da se uporablja kateri koli temelj pristojnosti iz člena 3, ali	(a) da sta imela zakonca v tej državi običajno prebivališče neprekinjeno vsaj tri leta, pod pogojem, da se to obdobje ni končalo več kot tri leta pred zahtevo za razvezo ali prenehanje življenjske skupnosti,ali
(b) da sta imela zakonca v tej državi zadnje skupno običajno prebivališče najmanj 3 leta, ali	(b) da je v tej državi zadnje običajno prebivališče zakoncevin da tam v trenutku zahteve še prebiva toženec, ali
(c) da je eden od zakoncev državljan te države članice ali, v primeru Združenega kraljestva in Irske, da ima svoje stalno prebivališče na ozemlju ene od slednjih držav članic.	(c) da ima v tej državi zakonec tožnik vsaj šest mesecev dejansko in stalno prebivališče, če je državljan iste države, ali vsaj eno leto, če ni državljan te države, ali, v primeru Združenega kraljestva in Irske, da ima tam stalno prebivališče, ali
	(ca) da je bila v tej državi članici sklenjena njuna zakonska zveza.
Obrazložitev
Preoblikovanje člena 3a omogoča boljšo razvrstitev meril povezave: prebivališče za daljše obdobje; prebivališče, tudi za krajše obdobje, pod pogojem, da je zadnje in da je združeno z dejanskim prebivališčem toženca; dejansko prebivališče tožnika, ki nekaj časa traja; kraj sklenitve zakonske zveze. Tako se je mogoče izogniti protislovjem med zadevnimi meril, pa tudi med temi in tretjim členom te uredbe, ki se bo še naprej uporabljal, ko ne bo dogovora med strankama.
Predlog spremembe 2 ČLEN 1, TOČKA 2 Člen 3 a, odstavek 2 (Uredba (ES) št. 2201/2003)
2. Dogovor o sodni pristojnosti se sklene v pisni obliki in ga oba zakonca podpišeta najpozneje ob začetku postopka.	2. Dogovor o sodni pristojnosti se lahko sklene in spremeni kadar koli, vendar najpozneje ob začetku postopka. Dogovor velja do zadnje stopnje odločanja na sodišču.
	Ta dogovor se sklene v pisni obliki, oba zakonca ga datirata in podpišeta.Če pravo države članice, v kateri je eden od zakoncev ob sklenitvi sporazuma imel običajno prebivališče, predvideva dodatne formalne zahteve za take sporazume, jih je treba izpolniti.Če sta zakonca imela običajno prebivališče v različnih državah članicah, katerih pravo predvideva dodatne formalne zahteve, sporazum velja v primeru, da izpolnjuje zahteve prava ene od teh držav.
	Če je sporazum del pogodbe o zakonski zvezi, morajo biti izpolnjene formalne zahteve te pogodbe.
Obrazložitev
Treba je pojasniti formalne pogoje dogovora, navesti njihove učinke in ob pomanjkanju dogovora ohraniti splošna pravila o pristojnosti.
Predlog spremembe 3 ČLEN 1, TOČKA 5 A (novo) Člen 7 a (novo) (Uredba (ES) št. 2201/2003)
	(5a) Vstavi se naslednji člen:
	„Člen 7a
	Forum necessitatis
	Če se pristojno sodišče po tej uredbi nahaja v državi članici, katere pravo ne predvideva razveze ali ne priznava obstoja ali veljavnosti določene zakonske zveze, je sodno pristojna:
	a) država članica državljanstva enega od zakoncev ali
	b) država članica, v kateri je bila sklenjena zakonska zveza.“
Obrazložitev
Državi članici ni treba priznati zakonske zveze, ki je s svojo zakonodajo ne priznava, pa čeprav le zaradi namena razveze. Prav tako bi bilo v nasprotju z načelom subsidiarnosti, če bi moral sodnik države članice, katere zakonodaja ne predvideva takšne zveze, razglasiti razvezo.
Par različnih narodnosti ima pravico, da njuno razvezo prizna vsaj en sodnik Unije, če ima zakonska zveza določeno povezavo z ozemljem Unije. Če se stranki ne odločita drugače, je torej pristojnost treba dodeliti državi članici narodnosti enega od zakoncev ali državi, kjer je bila sklenjena zakonska zveza.
Predlog spremembe 4 ČLEN 1, TOČKA 7 Člen 20 a, odstavek 1 (Uredba (ES) št. 2201/2003)
1. Zakonca se lahko dogovorita o pravu, ki se uporablja pri razvezi in prenehanju življenjske skupnosti. Zakonca se lahko dogovorita za enega odnaslednjih pravnih redov:	1. Zakonca se lahko dogovorita o pravu, ki se uporablja pri razvezi in prenehanju življenjske skupnosti. Zakonca se lahko dogovorita za pravni red ene izmed držav članic, katerih povezava z zakonsko zvezo je navedena v členu 3a.
(a) pravo države zadnjega skupnega običajnega prebivališča, če eden od zakoncev še prebiva tam;
(b) pravo države državljanstva enega od zakoncev, ali v primeru Združenega kraljestva in Irske, države stalnega prebivališča enega od zakoncev;
(c) pravo države, kjer sta zakonca prebivala najmanj 5 let;
(d) pravo države članice, v kateri je vložen zahtevek.
Obrazložitev
Navedene okoliščine so širše od tistih v predlogu Komisije, kjer je izvzet zakon o prebivališču samega tožnika ali samega toženca (čeprav se ta načeloma lahko spet uporabi prek izbire sodnika v skladu s členom 20a(d).
Predlog spremembe 5 ČLEN 1, TOČKA 7 Člen 20 a, odstavek 2 (Uredba (ES) št. 2201/2003)
2. Dogovor o pravu, ki se uporablja, se sklene v pisni obliki in ga oba zakonca podpišeta najpozneje ob začetku postopka.	2. Za izbiro zakoncev veljajo določbe iz odstavka 2 člena 3a.
Obrazložitev
Predlog spremembe želi vzpostaviti vzporednice med obliko dogovora o pravu, ki se uporablja, in izbiro prava, ki se uporablja.
Predlog spremembe 6 ČLEN 1, TOČKA7 Člen 20 b, uvodni del (Uredba (ES) št. 2201/2003)
Če ni možnosti izbire v skladu s členom 20a, se za razvezo in prenehanje življenjske skupnosti uporabi pravo države:	Če ni možnosti izbire v skladu s členom 20a, se za razvezo ali prenehanje življenjske skupnosti v naslednjem vrstnem redu uporabi pravo države članice:

POSTOPEK

Naslov	Pravo, ki se uporablja v zakonskih sporih
Referenčni dokumenti	KOM(2006)0399 – C6-0305/2006 – 2006/0135(CNS)
Pristojni odbor	LIBE
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju	JURI 28.9.2006
Pridruženi odbori - datum razglasitve na zasedanju	15.2.2007
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja	Carlo Casini 2.10.2006
Obravnava v odboru	4.10.2007		19.12.2007
Datum sprejetja	9.9.2008
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	25 0 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Carlo Casini, Marek Aleksander Czarnecki, Bert Doorn, Monica Frassoni, Giuseppe Gargani, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Othmar Karas, Piia-Noora Kauppi, Klaus-Heiner Lehne, Katalin Lévai, Antonio Masip Hidalgo, Hans-Peter Mayer, Manuel Medina Ortega, Aloyzas Sakalas, Francesco Enrico Speroni, Jaroslav Zvěřina, Tadeusz Zwiefka
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Sharon Bowles, Vicente Miguel Garcés Ramón, Jean-Paul Gauzès, Georgios Papastamkos, Gabriele Stauner, József Szájer, Jacques Toubon, Ieke van den Burg
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Victor Boştinaru, Renate Weber

POSTOPEK

Naslov	Pravo, ki se uporablja v zakonskih sporih
Referenčni dokumenti	KOM(2006)0399 – C6-0305/2006 – 2006/0135(CNS)
Datum posvetovanja z EP	20.9.2006
Pristojni odbor  Datum razglasitve na zasedanju	LIBE 28.9.2006
Odbori, zaprošeni za mnenje  Datum razglasitve na zasedanju	JURI 28.9.2006		FEMM 28.9.2006
Odbori, ki niso podali mnenja  Datum sklepa	FEMM 13.9.2006
Pridruženi odbori  Datum razglasitve na zasedanju	JURI 15.2.2007
Poročevalec/-ka  Datum imenovanja	Evelyne Gebhardt 13.9.2006
Obravnava v odboru	24.1.2007		11.9.2007		3.10.2007		9.10.2007
	22.1.2008		15.9.2008
Datum sprejetja	15.9.2008
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	38 2 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Alexander Alvaro, Roberta Angelilli, Emine Bozkurt, Philip Bradbourn, Mihael Brejc, Kathalijne Maria Buitenweg, Giusto Catania, Jean-Marie Cavada, Carlos Coelho, Panayiotis Demetriou, Bárbara Dührkop Dührkop, Urszula Gacek, Kinga Gál, Jeanine Hennis-Plasschaert, Lívia Járóka, Ewa Klamt, Magda Kósáné Kovács, Stavros Lambrinidis, Kartika Tamara Liotard, Viktória Mohácsi, Javier Moreno Sánchez, Rareş-Lucian Niculescu, Inger Segelström, Csaba Sógor, Vladimir Urutchev, Renate Weber, Tatjana Ždanoka
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Edit Bauer, Frieda Brepoels, Simon Busuttil, Evelyne Gebhardt, Sophia in ‘t Veld, Iliana Malinova Iotova, Ona Juknevičienė, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Antonio Masip Hidalgo, Bill Newton Dunn, Luca Romagnoli, María Isabel Salinas García, Eva-Britt Svensson
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Andres Tarand
Datum predložitve	19.9.2008