POROČILO o spremljanju uporabe prava Skupnosti – 24. letno poročilo Komisije
22.9.2008 - (2008/2046(INI))
Odbor za pravne zadeve
Poročevalka: Lidia Joanna Geringer de Oedenberg
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o spremljanju uporabe prava Skupnosti – 24. letno poročilo Komisije
Evropski parlament,
– ob upoštevanju 24. letnega poročila Komisije o spremljanju uporabe prava Skupnosti (2006) (KOM(2007)0398),
– ob upoštevanju delovnih dokumentov osebja Komisije SEC(2007)0975 in SEC(2007)0976,
– ob upoštevanju sporočila Komisije „Evropa rezultatov – uporaba prava Skupnosti“ (KOM(2007)0502) z dne 5. septembra 2007,
– ob upoštevanju direktive Sveta 86/378/EGS z dne 24. julija 1986 o izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v poklicnih sistemih socialne varnosti[1],
– ob upoštevanju direktive Sveta 96/34/ES z dne 3. junija 1996 o okvirnem sporazumu o starševskem dopustu, ki so ga sklenile UNICE, CEEP in ETUC[2],
– ob upoštevanju direktive Sveta 96/97/ES z dne 20. decembra 1996, ki spreminja direktivo Sveta 86/378/EGS o izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v poklicnih sistemih socialne varnosti[3],
– ob upoštevanju direktive Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost[4],
– ob upoštevanju direktive Sveta 2000/78/ES z dne z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu[5],
– ob upoštevanju direktive 2002/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2002 o spremembi Direktive Sveta 76/207/EGS o izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zvezi z dostopom do zaposlitve, poklicnega usposabljanja in napredovanja ter delovnih pogojev[6],
– ob upoštevanju Direktive 2004/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic[7],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. februarja 2008 o 23. letnem poročilu Komisije o nadzoru uporabe prava Skupnosti (2005)[8],
– ob upoštevanju členov 45 in 112(2) svojega poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A6-0363/2008),
A. ker je učinkovitost politik EU v veliki meri odvisna od njihovega izvajanje na nacionalni, regionalni in lokalni ravni; ker je treba strogo nadzirati, kako države članice spoštujejo pravo Skupnosti, da bi zagotovili njegov zaželen pozitiven učinek na vsakodnevno življenje državljanov;
B. ker za ustrezno spremljanje uporabe prava Skupnosti ni dovolj, da se oceni le obseg njegovega prenosa, temveč je treba oceniti tudi njegovo kakovost in prakse, ki so jih države članice sprejele za njegovo uporabo,
C. ker je skupno število postopkov, ki jih je Komisija sprožila za ugotavljanje kršitev, v prejšnjih letih stalno naraščalo in je leta 2005 znašalo 2 653, leta 2006 pa je rahlo upadlo in sicer na 2 518; ker pristop desetih novih držav članic na število registriranih kršitev očitno ni vplival;
D. ker je število postopkov, ki so bili v primeru EU-25 leta 2006 sproženi zaradi neobveščanja o ukrepih o prenosu, v primerjavi z letom 2005 padlo za 16 %, s 1 079 na 904, in sicer zaradi zmanjšanja števila direktiv, ki so imele rok tega leta (s 123 leta 2005 na 108 leta 2006), ter zaradi hitrejšega obveščanja s strani držav članic,
E. ker statistični podatki, ki jih je Komisija navedla za leto 2006, kažejo, da sodišča v številnih državah članicah ne želijo uporabljati postopka predhodnega odločanja, ki ga predvideva člen 234 pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti; ker je to morda posledica še vedno neustreznega poznavanja prava Skupnosti;
F. ker načelo enakosti pred zakonom predvideva, da naj bi imeli evropski državljani dostop do enakih pogojev enakosti ne le pred zakoni Evropske unije, pač pa tudi pred evropskimi zakoni, prenesenimi v nacionalno zakonodajo, bi bilo zaželeno, da se ob zapadlosti rokov za prenos evropskih predpisov v Uradnem listu objavi, kateri nacionalni predpisi urejajo uporabo zadevnega predpisa in kateri nacionalni organi so odgovorni za njihovo izvajanje,
G. ker pritožbe državljanov pri gradnji „Evrope državljanov” niso le simboličnega značaja, temveč so izmerljivo in učinkovito sredstvo za spremljanje uporabe prava Skupnosti,
H. ker so peticije, naslovljene na Parlament, dragoceno sredstvo za odkrivanje kršitev prava Skupnosti in ker je v zadnjih letih njihovo število pomembno naraslo in jih je bilo leta 2006 oddanih okoli 1000,
I. ker se v peticijah najpogosteje pojavljajo problemi, povezni s priznanjem izobrazbe in poklicnih kvalifikacij, z davki, s pravico do prostega gibanja po ozemlju držav članic in s diskriminacijo,
J. ker je bilo leta 2006 pri Evropskem varuhu človekovih pravic vloženo 3 830 pritožb, kar je stabilna številka; ker 75 % pritožb, ki so bile naslovljene na varuha človekovih pravic, ni sodilo v njegove pristojnosti, temveč so zanje pristojne nacionalne ali pa regionalne oblasti v državah članicah in ker se je, tako kot v prejšnjih letih, 70 % pritožb, ki jih je varuh človekovih pravic obravnaval, nanašalo na Komisijo,
K. ker je načelo nediskriminacije eden izmed temeljev evropskega integracijskega procesa in je neposredno povezano z delovanjem notranjega trga, pri čemer se posebej izpostavlja načelo prostega gibanja oseb, storitev, blaga in kapitala, ter ker zagotavlja enake pravice in priložnosti za vse državljane Evropske unije,
L. ker državljanstvo Evropske unije, kot ga vzpostavlja maastrichtska pogodba, državljanom omogoča, da se prosto gibljejo po ozemlju držav članic, ter jim zagotavlja številne politične pravice, in ker so institucije EU poroki za te pravice,
M. ker je bilo leto 2006 določeno kot rok za prenos direktive 2004/38/ES, ki posplošuje pravico do prostega gibanja na ozemlju držav članic,
N. ker se študenti pri prostem pretoku in dostopu do visokošolskega izobraževanja v drugih državah članicah Evropske unije še vedno srečujejo z ovirami, kakršne so denimo upravne ovire ali sistemi kvot (diskriminatoren odnos do tujih študentov, ki se želijo vpisati na univerze), in ker Evropska unija lahko posreduje le v primerih diskriminacije na podlagi nacionalnosti,
O. ker iz člena 39 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti izhaja, da predvideva prost pretok delovne sile odpravo vsakršne diskriminacije delavcev iz ostalih držav članic pri zaposlovanju, plačilu in ostalih pogojih dela ter da vsebuje iz tega izhajajoče evropsko pravo vrsto predpisov za učinkovit boj proti tej obliki diskriminacije,
P. ker je stopnja uporabe prava Skupnosti v določeni državi članici, tudi na področju zaščite okolja, neposredno povezana z njeno sposobnostjo, da črpa sredstva, ki so na voljo za osnovne naložbe ter infrastrukturne in prenovitvene projekte,
Poročilo za leto 2006 in ukrepi, sprejeti v skladu z resolucijo Parlamenta z dne 21. februarja 2008
1. pozdravlja omenjeno sporočilo Komisije z dne 5. septembra 2007 in njena prizadevanja za izboljšanje tekočih delovnih metod, da bi med prednostne naloge uvrstili upravljanje tekočih postopkov in jih pospešili; obžaluje, da Komisija še ni odgovorila ali se odzvala na prej omenjeno resolucijo Evropskega parlamenta z dne 21. februarja 2008, v kateri Evropski parlament Komisijo naproša, naj posreduje natančne podatke o različnih vidikih uporabe prava Skupnosti, s posebnim poudarkom na oblikovanju nove, prej omenjene metode dela;
2. je zaskrbljen, da bi nova metoda dela, ki predvideva napotitev pritožb, ki jih prejme Komisija, zadevni državi članici (prvi odgovorni za nepravilno uporabo prava Skupnosti), odvzela institucionalno odgovornost Komisiji, ki je, kot to predvideva člen 221 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, „varuh pogodb“; priznava, da je Komisija pogosto zadnja instanca, na katero se državljani lahko obrnejo, ko opazijo nepravilno uporabo prava Skupnosti; zahteva od Komisije, da Parlamentu do novembra 2008 posreduje prvo poročilo o postopkih in izidih iz prvih šestih mesecev pilotskega projekta, ki se je začel 15. aprila 2008 in ki vključuje 15 držav članic;
3. poudarja, da je v skladu s členom 211 pogodbe o ES Komisija tista institucija, ki je odgovorna, da se določbe pogodbe in ukrepi, ki jih institucije sprejmejo v skladu s pogodbo, izvajajo, po členu 226 pa je pooblaščena tudi za ukrepanje proti vsaki državi članici, ki ne izpolnjuje obveznosti iz pogodbe;
4. poziva Komisijo, naj uporabi načelo, po katerem mora biti vsa pošta, ki razkriva kršitev prava Skupnosti, zabeležena kot pritožba, razen v izjemnih okoliščinah, predvidenih v točki 3 priloge k obvestilu Komisije o odnosih s tožnikom v zadevi kršitev prava Skupnosti (KOM(2002)0141);; zahteva, da Komisija Evropski parlament obvesti o načinu, na podlagi katerega bo to načelo mogoče upoštevati, ko bo v veljavi nova metoda; poziva Komisijo, naj Evropski parlament obvesti in se z njim posvetuje o vseh spremembah meril o izjemah, ki opravičujejo neizvajanje beleženja pritožb;
5. ugotavlja, da sta pri postopkih za ugotavljanje kršitev največja problema čas (povprečno 20,5 meseca od evidentiranja zadeve v določenem roku do pošiljanja pisma o predložitvi Sodišču v skladu s členom 226 pogodbe o ES) ter nezadostna uporaba člena 228; poziva Komisijo, da si prizadeva za skrajšanje precej dolgega roka za obravnavo pritožb ali peticij ter za iskanje praktičnih rešitev problemov, ki se pojavljajo pri odločanju od primera do primera, pri čemer naj preuči, ali ne bi bilo bolj smiselno uporabiti alternativnih metod, kot je SOLVIT, ki se je včasih ne spodbuja dovolj;
6. ugotavlja, da se je pri preverjanju leta 2006 pokazalo, da je zelo naraslo število kršitev, ki jih je spremljajo vztrajno neizvrševanje sodb sodišča, ter izpostavlja dva primera, ko so bile proti državam članicam uvedene finančne kazni; poziva Komisijo, naj bo bolj odločna pri uporabi člena 228 pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, da zagotovi ustrezno izvrševanje sodb Sodišča Evropskih skupnosti;
7. poziva Komisijo, naj v zvezi s še vedno perečim problemom, ko države članice ne izpolnjujejo rokov za prenos direktiv, pripravi seznam direktiv, pri katerih je stopnja uporabe najnižja, ter navede razloge zanje;
8. pozdravlja napore določenih generalnih direktoratov Komisije, še posebej generalnega direktorata za okolje, ki si prizadevajo za izboljšano spremljanje skladnosti, ki ga predvidevajo direktive, obenem pa izraža nezadovoljstvo z odgovori Komisije v zvezi z zaupnostjo študij o skladnosti; ponovno poziva Komisijo, da na svojem spletišču objavi študije, ki so bile na zahtevo več generalnih direktoratov izvedene za ovrednotenje skladnosti ukrepov na nacionalni ravni z zakonodajo Evropske unije;
9. opozarja, da nacionalna sodišča v večini držav članic ne sodelujejo dovolj s Sodiščem in niso pripravljena uporabljati načela vladavine prava Skupnosti; nadalje opozarja na izredno pomembno vlogo postopka predhodnega odločanja pri ustrezni uporabi prava Skupnosti;
10. v zvezi s tem podpira prizadevanja Komisije, da opredeli področja prava Skupnosti, za katera bi bilo koristno dodatno usposabljanje nacionalnih sodnikov, pravnih strokovnjakov in javnih uslužbencev;
Medinstitucionalno sodelovanje
11. meni, da so sporazumi o uporabi prava Skupnosti in tesno sodelovanje med Komisijo, Svetom, Evropskim varuhom človekovih pravic in pristojnimi odbori Evropskega parlamenta bistvenega pomena za učinkovito ukrepanje v vseh primerih, ko se je predlagatelj peticije upravičeno pritožil zaradi kršitve prava Skupnosti;
12. poudarja, da so peticije, čeprav le redke izmed njih (4 v letu 2006) opozarjajo na dejanske kršitve prava Skupnosti, neprecenljiv vir informacij o temeljnih zahtevah evropskih državljanov in bi jih morala Komisija uporabljati kot kazalce pri zakonodajnih ukrepih;
13. poudarja, da je treba državljane bolje obveščati, da bi vsakega, ki želi vložiti pritožbo usmerili k organu, ki je na nacionalni ravni ali na ravni Skupnosti najbolj usposobljen za reševanje zadeve; meni, da bi bilo treba v institucijah EU spodbujati dobro upravljanje in storitve, da bi bili državljani deležni ustrezne obravnave in bi lahko v celoti uživali svoje pravice;
14. predlaga, da Komisija razmisli o možnosti, da bi svoja predstavništva v državah članicah povabila k opazovanju in spremljanju izvajanja na kraju samem;
15. poudarja potrebo po razpravi o predhodno obravnavani zamisli o skupnem sprejemnem mestu za vse pritožbe državljanov in težave, povezane s spremljanjem uporabe prava Skupnosti, saj ima državljan trenutno v ta namen na voljo več možnosti (peticije, pritožbe, evropski varuh človekovih pravic, SOLVIT itd.), zaradi česar bi centraliziran signalizacijski sistem lahko v predvidenih rokih dal bolj ciljno usmerjene rezultate;
16. pozdravlja dejstvo, da so letnim poročilom Komisije o nadzoru nad uporabo prava Skupnosti priložene priloge z obsežnejšimi informacijami o podatkih iz poročila in z osnovnimi statističnimi podatki;
17. ugotavlja, da bi morali stalni odbori Evropskega parlamenta pri spremljanju uporabe prava Skupnosti igrati bolj aktivno vlogo; prepričan je, da bi morali odbori imeti zadostno upravno podporo, da bi to vlogo lahko izvajali učinkovito; naproša delovno skupino, zadolženo za reformo Parlamenta, odbor za proračun in ostale pristojne organe Evropskega parlamenta, da ocenijo možnost ustanovitve posebne delovne skupine znotraj sekretariata posameznega odbora, da bi tako zagotovili stalno in učinkovito spremljanje uporabe prava Skupnosti;
Sodelovanje med Evropskim parlamentom in nacionalnimi parlamenti
18. poziva k tesnejšemu sodelovanju med Evropskim parlamentom in nacionalnimi parlamenti, da bi spodbujali in okrepili učinkovit nadzor nad uporabo prava Skupnosti na nacionalni, regionalni in lokalni ravni; meni, da imajo nacionalni parlamenti pomembno vlogo pri nadzoru nad uporabo prava Skupnosti in tako pomagajo krepiti demokratično legitimnost Evropske unije in jo približevati ljudem;
19. opozarja, da morajo biti v skladu s protokolom o vlogi nacionalnih parlamentov, priloženim amsterdamski pogodbi, vse politike v zvezi z območjem svobode, varnosti in pravice deležne posebne pozornosti nacionalnih parlamentov in COSAC-a; poudarja, da mora biti ta pozornost prisotna tako v začetni fazi procesa odločanja kot v fazi izvajanja evropske zakonodaje, tako da lahko evropski in nacionalni zakonodajalec uvajata nujne ukrepe v sektorjih, kjer je pristojnost deljena; posledično poziva parlamentarne odbore, pristojne na nacionalni in evropski ravni, da vzpostavijo stalne stike glede specifičnih zakonodajnih zadev, da bi tako združili vse informacije, ki lahko pripomorejo k preglednemu in učinkovitemu zakonodajnemu postopku na evropski in nacionalni ravni; je naklonjen organizaciji posebnih srečanj med evropskimi zakonodajalci, podobnim srečanju s predstavniki nacionalnih parlamentov, ki je potekalo 6. aprila 2008 ob reviziji okvirne odločitve o boju proti terorizmu in ki je omogočilo ovrednotenje ne samo težav z uporabo veljavne evropske zakonodaje, temveč tudi oceno primernosti predlogov sprememb, ki jih preverja Svet;
20. poudarja, da bi ureditev iz lizbonske pogodbe za spremljanje skladnosti z načelom subsidiarnosti nacionalnim parlamentom dodelila precej pomembnejšo vlogo pri sprejemanju zakonodaje Skupnosti;
Boj proti diskriminaciji v Evropski uniji
21. poudarja, da pojem državljanstva bistveno razširja domet načela o nediskriminaciji;
22. je seznanjen z nedavnim povečanjem števila sodb Sodišča, ki temeljijo na pojmu državljanstva EU in se nanašajo na pravico do prostega gibanja, v skladu s katero država članica svojih državljanov, ki so izkoristili pravico do selitve in prebivanja v drugi državi članici, ne sme obravnavati manj ugodno kot druge državljane;
23. poziva države članice, naj spoštujejo pravice, ki izhajajo iz državljanstva EU, vključno s pravico do glasovanja in kandidiranja na volitvah v Evropski parlament, ki je še posebej pomembna v luči volitev leta 2009;
24. ugotavlja, da je prejel peticije s pritožbami, da nekatere države članice kršijo direktivo 2004/38/ES; opozarja, da je ta direktiva bistvenega pomena pri zagotavljanju prostega gibanja državljanov EU po ozemlju držav članic; poudarja, da naj bi Komisija v drugi polovici leta 2008 predložila poročilo o uporabi direktive;
25. poziva Komisijo, naj pozorno spremlja prenos direktiv 2000/43/ES in 2000/78/ES in nadzoruje, ali je prenesena zakonodaja, ki so jo sprejele države članice, v skladu z določbami direktiv, ter naj s postopki za ugotavljanje kršitev in neizpolnjevanja predpisov še naprej vrši pritisk na države članice, da bodo te v celoti izpolnjevale svoje obveznosti za čim hitrejši prenos direktiv; meni, da bi moral pristojni odbor Parlamenta igrati vlogo pri stalnem spremljanju obveznosti držav članic, ki izhajajo iz direktiv;
26. pozdravlja dejstvo, da je Komisija dne 2. julija 2008 v skladu s strategijo politike za leto 2008 sprejela predlog horizontalne direktive, ki bi uporabljala načelo enakega obravnavanja tudi izven okvira zaposlovanja in zagotavljala enak dostop do blaga, storitev, stanovanj, izobraževanja, socialne zaščite in ugodnosti. Meni, da predlog pomembno prispeva k protidiskriminacijskemu paketu;
27. poziva Komisijo, naj temeljito preuči primere, ko države članice za izobraževanje študentov iz drugih držav uporabljajo omejitve, ki ne temeljilo na državljanstvu, da bi študentom omogočili prosto gibanje in enako obravnavo v visokošolskih sistemih držav članic;
28. poziva še zlasti države članice, ki so najbolj upravičene do strukturnih skladov iz večletnega finančnega okvira za obdobje 2007-2013, naj nacionalno zakonodajo hitro uskladijo s standardi EU, še posebej na področju zaščite okolja, ter naj oblikujejo razpisne postopke, ki bodo državljanom pregledni, da bi tako učinkovito uporabili razpoložljive strukturne sklade in pospešili družbeni in gospodarski razvoj na regionalni ravni;
29. naroča svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Sodišču Evropskih skupnosti, Evropskemu varuhu človekovih pravic ter vladam in parlamentom držav članic.
- [1] UL L 225, 12.8.1986,str. 40.
- [2] UL L 145, 19.6.1996, str. 4.
- [3] UL L 46, 17.2.1997, str. 20.
- [4] UL L 180, 19. 7. 2000, str. 22.
- [5] UL L 303, 2. 12. 2000, str. 16.
- [6] UL L 269, 5. 10. 2002, str. 15.
- [7] UL L 158, 30.4.2004, str. 77; popravek v UL L 229 29.6.2004, str. 35.
- [8] Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0060.
OBRAZLOŽITEV
Uvod
Namen poročila je oceniti, kako je Komisija nadzorovala uporabo prava Skupnosti v letu 2006. Ta dokument je bil oblikovan s pomočjo 24. poročila Komisije o uporabi prava Skupnosti in njegovih prilog, poročila odbora za pravne zadeve, resolucij Evropskega parlamenta s prejšnjih let in letnega poročila o dejavnostih evropskega varuha človekovih pravic za leto 2006 ter s pomočjo podatkov, ki so jih posredovale pristojne službe, in znanstvenih študij. Podrobno je bila pregledana tudi sodna praksa Sodišča Evropskih skupnosti.
Komisija je v skladu s členom 211 pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES) kot varuh pogodb dolžna zagotoviti, da se pravo Skupnosti v državah članicah ustrezno uporablja in izpolnjuje. To je tudi cilj postopka iz člena 226 PES, ki daje Komisiji pooblastila, da sproži postopek proti državi članici, ki ne izpolnjuje obveznosti, ki izhajajo iz članstva Evropske unije. Komisija lahko sproži postopke na lastno pobudo ali kot odgovor na pritožbo državljana ali države članice, kot odgovor na peticijo, ki jo je državljan vložil pri odboru Parlamenta za peticije, ali kot odgovor na ukrepanje Evropskega varuha človekovih pravic. Postopke se lahko zaključi s sporazumno rešitvijo ali, če to ni mogoče, s sodbo Sodišča, ki lahko v nadaljnjih postopkih državi članici naloži denarno kazen (člen 228 PES).
Kot je Parlament že večkrat poudaril, je možnost pritožbe pri Komisiji, Parlamentu in Evropskemu varuhu človekovih pravic pomembna tudi zato, ker med državljani EU krepi ozaveščenost o pripadnosti skupnosti, ki temelji na vladavini prava. To je še posebej pomembno glede na to, da ima javnost omejen dostop do pravnega sistema EU, kar je posledica strogih zahtev glede dopustnosti za primere, ki jih lahko pri Sodišču Evropskih skupnosti sprožijo posamezniki.
Hkrati je Parlament v svojih prejšnjih resolucijah o spremljanju prava Skupnosti, pri čemer velja posebej omeniti resolucijo z dne 21. februarja 2008, ki temelji na poročilu Monice Frassoni, izrazil zaskrbljenost tako glede nepreglednih postopkov registriranja pritožb, ki jih pri Komisiji vložijo državljani, kot glede trajanja postopkov, kadar se države članice prisili v ustrezno izvajanje prava Skupnosti s sodbo Sodišča Evropskih Skupnosti.
V zvezi z omenjenim je Parlament pozdravil sporočilo Komisije, naslovljeno „Evropa rezultatov – uporaba prava skupnosti“ (KOM(2007)0502), in njena prizadevanja za izboljšanje tekočih delovnih metod, da bi med prednostne naloge uvrstili upravljanje tekočih postopkov in jih pospešili. Glede pilotskega projekta, ki vključuje 15 držav članic in se je pričel 15. aprila 2008 ter je namenjen preverjanju novih delovnih metod, bi bilo treba ob koncu prvega leta izvesti začetno oceno.
Iz letnega poročila varuha človekovih pravic je razvidno, da je bilo v letu 2006 pri njem vloženo 3 830 pritožb, kar je stabilna številka. Enako velja tudi za število peticij, vloženih pri odboru za peticije (1 016). V obeh primerih je bilo število pritožb, za katere je bilo ocenjeno, da so izven pristojnosti omenjenih teles, znova zelo visoko (75 % v primeru varuha človekovih pravic in 30 % v primeru odbora za peticij), kar kaže na to, da je treba državljane EU še naprej ustrezno obveščati o zakonih in politikah ter o odgovornostih posameznih institucij.
Zaradi velikega števila peticij, ki so bile naslovljene tako na Komisijo kot na Parlament, je še posebej pomembno njuno usklajevanje na tem področju. Glede na to, da se odbor za peticije med drugim opira na preiskave Komisije glede morebitnih kršitev prava Skupnost, so priporočila Komisije še naprej pomembna pri zagotavljanju, da so odgovori na vprašanja iz peticij, kar se da, točni. Tudi je priporočljivo, da so podani odgovori podrobni in širši od tistih, ki jih posredujejo države članice, prav tako pa je treba na primer upoštevati ugotovitve neodvisnih preiskav, da bi poiskali tehtnejši pristop do posameznih vprašanj.
Glede na to, da je leta 2006, kot tudi v prejšnjih letih, 70 % preiskav, ki jih je sprožil varuh človekovih pravic, zadevalo Komisijo, je zelo pomembno, da varuh človekovih pravic sodeluje s Komisijo in tako zagotovi, da ta uporablja temeljna načela dobrega upravljanja in doseže napredek na področjih, ki jih varuh človekovih pravic najpogosteje preiskuje.
Poročilo o spremljanju prava Skupnosti za leto 2006
Skupno število postopkov za ugotavljanje kršitev, ki jih je sprožila Komisija, se je rahlo znižalo, in sicer z 2653 v letu 2005 na 2518 v letu 2006. Do 31. decembra 2006 je bilo od 2.518 evidentiranih zadev 1.642 zadev še vedno v obravnavi. Poleg tega se je rahlo zmanjšalo tudi število evidentiranih pritožb, in sicer s 1.154 v letu 2005 na 1.049. Pritožbe so obsegale 41,7 % vseh kršitev, ugotovljenih v letu 2006. Število postopkov za ugotavljanje kršitev, ki jih je sprožila Komisija na podlagi lastnih preiskav, se je povečalo s 433 v letu 2005 na 565 v letu 2006 (torej za 24 %) za EU-25.
Za EU-25 se je število postopkov zaradi neprijave ukrepov za prenos v primerjavi z letom 2005 zmanjšalo za 16 %, in sicer s 1 079 na 904. To je delno mogoče pojasniti z dvema razlogoma: To je delno mogoče obrazložiti: prvič, z zmanjšanjem števila direktiv z rokom v zadevnem letu s 123 v letu 2005 na 108 in drugič, z izboljšavami v zvezi s pravočasnim obveščanjem s strani držav članic. Povprečni čas, potreben za obravnavanje vseh kršitev v obdobju 1999–2005, in sicer od evidentiranja zadeve v določenem roku do pošiljanja pisma o predložitvi Sodišču v skladu s členom 226 pogodbe o ES, je bil 20,5 meseca, medtem ko je v obdobju 1999–2002 to trajalo 24 mesecev.
Boj proti diskriminaciji v Evropski uniji
Načelo nediskriminacije iz člena 12 (prepoved diskriminacije zaradi državljanstva) in člena 13 (prepoved diskriminacije zaradi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti) iz pogodbe o ES je eno izmed temeljev evropskega integracijskega procesa. Prav tako je neposredno povezano z načelom prostega gibanja oseb, storitev, blaga in kapitala.
Državljanstvo EU, kot ga uvaja maastrichtska pogodba (člen 17 PES), zagotavlja državljanom številne pravice (pravica do prostega gibanja na ozemlju držav članic, pravica voliti in biti voljen na volitvah v Evropski parlament, pravica do diplomatske zaščite zunaj meja EU in pravica do komuniciranja z institucijami EU, kar vključuje pravico do naslovitve peticije na Evropski parlament), institucije EU pa so poroki za te pravice.
Analiza sodne prakse Sodišča kaže, da pojem državljanstva bistveno razširja domet načela o nediskriminaciji. Pravo Skupnosti je državam članicam že od nekdaj prepovedovalo, da bi tujim državljanom namenile manj ugodno obravnavo kot svojim. Sedaj pa države članice ne smejo manj ugodno obravnavati tudi svojih državljanov, ki so izkoristili pravice iz pogodbe (glej med drugim primera C-520/04, Turpeinen, in C-192/05, Tas-Hagen in Tas).
Države članice so državljanom dolžne zagotavljati pravice, ki izhajajo iz njihovega statusa državljanov EU. Pred volitvami v Evropski parlament je treba posebno pozornost nameniti pravici do kandidiranja na volitvah.
· pravica državljanov EU do prostega gibanja
Rok za prenos direktive 2004/38/ES, ki razširja domet načela o prostem gibanju državljanov EU po ozemlju držav članic, je potekel leta 2006. Za razliko od prejšnjih direktiv o prostem gibanju oseb, ki so se nanašale le na posamezne sektorje, vsebuje direktiva 2004/38/ES povezovalne določbe, ki zadevajo državljane EU in njihove družinske člane.
Po podatkih Komisije so se v številnih državah članicah pojavili problemi v zvezi z obveščanjem o nacionalnih ukrepih za prenos in s kakovostjo teh ukrepov. Do danes je večina držav članic izpolnila stare obveznosti. Komisija je 19. maja 2008 pred Sodiščem Evropskih skupnosti začela postopek proti Združenemu kraljestvu zaradi neobveščanja o nacionalnih izvedbenih ukrepih. Trenutno preverja tudi kakovost ukrepov za prenos, ki sta jih sprejeli Malta in Italija.
Prav tako Parlament redno prejema peticije s pritožbami, da države članice kršijo določbe direktive. Odbor za peticije je novembra 2006 na primer prejel peticijo državljana Združenega kraljestva, ki se je pritožil, da je britanska vlada kršila direktivo. Britanske oblasti so zahtevale, da žena vlagatelja peticije, ki je bila državljanka tretje države s pravico do stalnega prebivališča v Belgiji, pridobi vizum, kar se je zdelo v nasprotju z določbami direktive 2004/38/ES. Pritožba je bila posredovana Komisiji, ki je od britanske vlade zahtevala pojasnila. Parlament še čaka na obvestilo o tem, kaj je sledilo zahtevi po pojasnilu.
Očitno bi bilo torej smiselno, če bi Komisija oblikovala poročilo o uporabi direktive, kot je to obljubila v letu 2008.
· diskriminacija zaradi rase in diskriminacija na delovnem mestu
Komisija je leta 2006 prejela 57 pritožb, povezanih z novo zaposlitvijo. V določenem številu pritožb je bilo navedeno, da se členi in/ali načela pogodbe, ki so zapisana v sekundarni zakonodaji (torej v določbah uredb) v zvezi s socialno varnostjo in prostim gibanjem delavcev, napačno uporabljajo. Druge pritožbe so se nanašale na kršitve prava Skupnosti v zvezi z zaposlovanjem ter zdravjem in varnostjo pri delu.
Direktivi o rasni enakopravnosti (direktiva 2000/43/ES) in o enakem obravnavanju pri zaposlovanju (direktiva 2000/78/ES) od držav članic zahtevata, da izvajata okvirno zakonodajo, ki prepoveduje diskriminacijo zaradi rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti ter ki predpisuje načelo enakega obravnavanja. Direktivi nudita zaščito pred diskriminacijo pri zaposlovanju, delu in poklicnem usposabljanju vsem prebivalcem EU, tudi tistim, ki nimajo državljanstva EU. Obe sta bili sprejeti leta 2000 in uvajata novosti, saj države članice med drugim zavezujeta k ustanovitvi organa za spodbujanje enakega obravnavanja vseh oseb brez diskriminiranja zaradi rase ali narodnosti.
Čeprav je rok za začetek uporabe direktiv potekel leta 2003, nekatere države članice določb še vedno niso prenesle v nacionalno zakonodajo. Komisija je februarja 2006 proti 11 izmed 15 starih držav članic začela postopke za ugotavljanje kršitev zaradi neskladnosti nacionalne zakonodaje z določbami direktive o rasni enakopravnosti (direktiva 2000/43/ES), junija istega leta pa je začela postopke proti desetim novim državam članicam. Decembra 2006 je Komisija proti 18 državam članicam začela postopke za ugotavljanje kršitev zaradi neskladnosti nacionalne zakonodaje z določbami direktive o enakem obravnavanju pri zaposlovanju (direktiva 2000/78/ES). Neskladnost nacionalnih sredstev za prenos zadeva predvsem omejen individualni in fizični domet nacionalnega prava v primerjavi z direktivo, neskladnost med nacionalnimi opredelitvami koncepta diskriminacije ter različne določbe v zvezi z zaščito ranljivih oseb.
· diskriminacija pri izobraževanju in usposabljanju
Še vedno obstaja veliko ovir za prosto gibanje študentov po EU. Zaradi omejene pristojnosti Unije na tem področju mnoge izmed teh ovir ne kršijo prava Skupnosti.
Komisija je leta 2006 prejela 15 novih pritožb, ki se nanašajo na:
§ priznavanje izobrazbe
Na področju priznavanja izobrazbe lahko EU poseže samo v primerih diskriminacije na podlagi državljanstva. V mnogih primerih so ovire upravne narave, kot na primer trajanje ali stroški postopkov priznavanja. V letu 2006 sta bila sprožena dva postopka za ugotavljanje kršitev. V prvem je zadevna država članica (Grčija) po prejetju obrazloženega mnenja spremenila svojo zakonodajo. V drugem, ki se je nanašal na Portugalsko, je bilo obrazloženo mnenje poslano v začetku leta 2007.
§ dostop do izobraževanja
V zvezi z načelom nediskriminacije na podlagi državljanstva se je v letu 2006 pojavila nova težava, ki izhaja iz razlik v organizaciji sistemov izobraževanja v državah članicah. V Avstriji in Belgiji se je zaradi uporabe načela enakega obravnavanja povečalo število študentov EU v sistemih visokošolskega izobraževanja, saj sta ti dve državi članici uporabili politiko prostega dostopa do visokošolskega izobraževanja za svoje državljane, medtem ko sosednji državi članici (Nemčija in Francija) na določenih študijskih področjih uporabljata stroge določbe numerus clausus. Zato sta Avstrija in Belgija sprejeli diskriminatoren sistem kvot za vpis nedržavljanov na svoje univerze. To različno obravnavanje je sprejemljivo samo, če temelji na objektivnih ugotovitvah, neodvisnih od državljanstva zadevnih oseb in sorazmernih z zakonitim ciljem nacionalnih določb, to pa doslej še ni bilo dokazano.
· spolna diskriminacija
Komisija je leta 2006 začela postopke za ugotavljanje kršitev zaradi neobveščanja o nacionalnih ukrepih za prenos direktiv 86/378/EGS in 96/97/ES o enakem obravnavanju moških in žensk v poklicnih sistemih socialne varnosti in direktive 96/34/ES o starševskem dopustu.
Prav tako je Komisija izdala obrazložena mnenja v zvezi z direktivo 2002/73/ES o izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v poklicnih sistemih socialne varnosti, in sicer kar zadeva zaposlovanje, poklicno usposabljanje in napredovanje ter delovne pogoje. Do takrat je vse določbe direktive prenesla le ena država članica, Španija, in to navkljub dejstvu, da je rok za prenos potekel novembra 2005. Devet držav članic je Komisijo o svojih nacionalnih izvedbenih ukrepih obvestilo tik pred pretekom roka, zaradi česar so bili proti njim sproženi postopki za ugotavljanje kršitev. Trenutno potekajo postopki le še proti Luksemburgu in Belgiji. Sodišče je v sodbi z dne 6. marca 2008 ugotovilo, da Luksemburg še vedno ni prenesel direktive v celoti.
Nadaljnja obravnava
Ustrezen prenos in uporaba prava Skupnosti je pogosto predpogoj za dostop do strukturnih skladov, ki so namenjeni naložbenim in infrastrukturnim projektom, ki državam članicam omogočajo pospešitev regionalnega razvoja in izboljšanja kakovosti življenja državljanov.
Komisija je leta 2006 prejela 28 novih pritožb v zvezi s postopki za izbiro projektov, ki so vključeni v različne programe EU, v zvezi z dodeljevanjem pogodb v razpisnih postopkih ter v zvezi s posledicami zakonodaje EU na okolje in z neustrezno porabo javnih sredstev za slabo pripravljene naložbe v ceste ali druge pomembne infrastrukturne projekte.
Eden od primerov, ko država članica zaradi neizvajanja prava Skupnosti ni bila upravičena do razpoložljivih strukturnih skladov, je Poljska, ki svoje okoljske zakonodaje ni uskladila z direktivami EU in ni oblikovala območij Natura 2000.
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU
|
Datum sprejetja |
9.9.2008 |
|
|
|
||
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
26 0 0 |
||||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Marek Aleksander Czarnecki, Bert Doorn, Monica Frassoni, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Othmar Karas, Piia-Noora Kauppi, Klaus-Heiner Lehne, Katalin Lévai, Antonio Masip Hidalgo, Hans-Peter Mayer, Manuel Medina Ortega, Aloyzas Sakalas, Francesco Enrico Speroni, Daniel Strož, Rainer Wieland, Jaroslav Zvěřina, Tadeusz Zwiefka |
|||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Sharon Bowles, Vicente Miguel Garcés Ramón, Jean-Paul Gauzès, Georgios Papastamkos, Gabriele Stauner, József Szájer, Jacques Toubon, Ieke van den Burg |
|||||
|
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Victor Boştinaru, Renate Weber |
|||||