PRIPOROČILO ZA DRUGO OBRAVNAVO o skupnem stališču Sveta z namenom sprejetja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela

8.10.2008 - (10599/2/2008 – C6‑0327/2008 – 2002/0072(COD)) - ***II

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve
Poročevalec: Harlem Désir

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o skupnem stališču Sveta z namenom sprejetja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela

(10599/2/2008 – C6‑0327/2008 – 2002/0072(COD))

(Postopek soodločanja: druga obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju skupnega stališča Sveta (10599/2/2008 – C6‑0327/2008),

–   ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave[1] o predlogu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2002)0149),

–   ob upoštevanju spremenjenega predloga Komisije (KOM(2002)0701),

–   ob upoštevanju člena 251(2) Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju člena 67 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju priporočila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve za drugo obravnavo (A6-0373/2008),

1.  odobri skupno stališče;

2.  ugotavlja, da je pravni akt sprejet v skladu s skupnim stališčem;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj podpiše akt s predsednikom Sveta v skladu s členom 254(1) Pogodbe ES;

4.  naroči svojemu generalnemu sekretarju, da podpiše akt potem, ko je preverjeno, da so vsi postopki pravilno zaključeni, in v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta naroči njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in parlamentom držav članic.

• [1]  UL C 25 E, 29.1.2004, str. 368.

OBRAZLOŽITEV

I. Uvod

Komisija je 20. marca 2002 v okviru lizbonske strategije sprejela predlog direktive o delovnih pogojih za začasne delavce, da bi zagotovila minimalno raven zaščite za začasne delavce ter agencijam za zagotavljanje začasnega dela pomagala razviti ustrezne možnosti za delodajalce in delavce in zakonski okvir.

V predlogu direktive je bilo vzpostavljeno načelo nediskriminacije med delavci, ki jih posredujejo agencije za zagotavljanje začasnega dela, in delavci na podobnih delovnih mestih, zaposlenih v podjetjih uporabnikih, tudi glede plačila, pod pogojem, da delovno razmerje z istim delodajalcem traja več kot šest tednov. Vendar je bilo predvideno tudi odstopanje od tega načela v primeru kolektivnih dogovorov.

Predlog direktive je sledil neuspelim enoletnim pogajanjem med socialnimi partnerji leta 2000 in 2001.

Evropski parlament je po postopku iz člena 251 Pogodbe mnenje sprejel na prvi obravnavi 21. novembra 2002. Na predlog Komisije so bile vložene številne spremembe, da bi imeli delavci, zaposleni pri agencijah za zagotavljanje začasnega dela, zagotovljeno osnovno zaščito ter da bi omejili in zakonsko uredili možnosti za odstopanje od načela nediskriminacije.

Komisija je 28. novembra 2002 ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta sprejela spremenjeni predlog, ki ga je Svet ministrov zadrževal šest let, vendar je na sejah 9. in 10. junija 2008 končno dosegel politični dogovor o skupnem stališču. V skladu s členom 251(2) Pogodbe ES je 15. septembra 2008 tudi uradno sprejel skupno stališče.

II. Prispevki iz prve obravnave

Poročevalec želi poudariti, da je pomembno delo v prvi obravnavi leta 2002 opravila poročevalka Ieke van den Burg. Vodilo pri spremembah predloga Komisije so bili trije splošni cilji načela enakopravnega obravnavanja delavcev:

· enako obravnavanje delavcev, zaposlenih pri agencijah za zagotavljanje začasnega dela, in drugih delavcev z zagotavljanjem enakega statusa in varnosti;

· spoštovanje socialnih standardov v podjetjih uporabnikih z enakim obravnavanjem glede plače in pogojev med delavci, zaposlenih pri agencijah za zagotavljanje začasnega dela, in delavci, zaposlenih v podjetjih uporabnikih; in

· priznavanje sektorja agencij za zagotavljanje začasnega dela kot legitimne in strokovne poslovne dejavnosti z odpravo nepotrebnih omejitev in prepovedi.

V skladu s tem je Parlament sprejel spremembe, s katerimi želi jasno poudariti, da imajo vsi delavci, ki jih posredujejo agencije za zagotavljanje začasnega dela, pravico do osnovne zaščite od prvega delovnega dne in da mora ta zaščita zajemati pravico do zaščite v okviru delovne zakonodaje, enako plačilo za enako delo in socialno varstvo.

Sprejel je tudi spremembe, s katerimi želi zavrniti odstopanja od nediskriminacijske klavzule, razen posameznih izjem (na primer v primeru pogodb za določen čas, podpisanih z agencijo za zagotavljanje začasnega dela, ali kadar kolektivne pogodbe zagotavljajo ustrezno zaščito).

III. Analiza skupnega stališča

Skupno stališče upošteva potrebo po vzpostavitvi ustreznega okvira za uporabo dela prek agencij za zagotavljanje začasnega dela, da bi s tem prispevali k odpiranju delovnih mest in razvoju prožnih oblik dela, pri čemer bi bili delavci zaščiteni.

V skupnem stališču je tudi ohranjena velika večina predlogov sprememb, ki jih je Parlament sprejel v prvi obravnavi, namreč tistih, ki zagotavljajo enakopravno obravnavanje (vključno z enakostjo plač) delavcev v podjetju uporabniku.

Svet je tako menil, da mora biti enakopravno obravnavanje s prvim dnem dela splošno pravilo, o vsakem odstopanju od tega načela pa bi se morali dogovoriti socialni partnerji, bodisi s kolektivnimi pogajanji ali s sporazumi, sklenjenimi s socialnimi partnerji na nacionalni ravni (člen 5).

V skupnem stališču so bili tudi ohranjeni predlogi sprememb o opredelitvi osnovnih delovnih pogojev in pogojev zaposlovanja delavcev iz agencij za zagotavljanje začasnega dela, zlasti z vključitvijo plačila (člen 3).

Prav tako so bili ohranjeni predlogi sprememb v zvezi z dostopom do zaposlitve, bonitet in poklicnega usposabljanja (člen 6) ter zastopanjem delavcev, zaposlenih pri agencijah za zagotavljanje začasnega dela (člen 7).

Poročevalec poudarja, da varnost, zdravje in higiena pri delu sicer niso bili ohranjeni kot osnovni delovni pogoji, kot je to zahteval Evropski parlament, vendar te že zagotavlja direktiva 91/383/EGS z dne 25. junija 1991, s katero se dopolnjujejo ukrepi za spodbujanje izboljšav glede varnosti in zdravja pri delu za delavce z delovnim razmerjem za določen čas ali z začasnim delovnim razmerjem.

IV. Priporočila za drugo obravnavo

Nacionalne zakonodaje na področju začasnega dela se še vedno močno razlikujejo. Včasih so še precejšnje razlike glede plačila, začasni delavci pa tudi delajo v težjih delovnih pogojih. Ti delavci so zlasti bolj izpostavljeni fizičnim nevarnostim, intenzivnost dela in delovne norme pa so pogosto večje kot za druge delavce.

V Nemčiji, na Nizozemskem ali v Španiji zakonska ureditev tega sektorja temelji predvsem na splošni zakonodaji brez specifičnih predpisov. Zakonodajni okvir v Združenem kraljestvu ali na Irskem je zelo ohlapen. V Belgiji, Franciji in Italiji je področje začasnega dela urejeno s posebnimi predpisi, ki zajemajo odnos med agencijo za zagotavljanje začasnega dela, podjetjem uporabnikom in delavcem ter status delavca.

Vendar se v vseh državah Evropske unije začasno delo razvija, čeprav se delež teh delavcev v različnih državah precej razlikuje. Danes je sprejetje zakonodaje, ki bo zaščitila začasne delavce in razjasnila, kako agencije za zagotavljanje začasnega dela delujejo, še bolj upravičeno in nujno kot pred šestimi leti.

Pri pripravi poročila za drugo obravnavo se je poročevalec sestal z vsemi predstavniki zainteresiranih strani, zlasti s predstavniki Evropske konfederacije sindikatov in članov Eurociett et Uni-Europa, predstavnikov evropskih podjetij za začasno delo.

Evropska konfederacija sindikatov je skupno stališče Sveta ocenila kot pozitivno. Meni, da je ta sporazum odločilen, zlasti ker spoštuje in krepi načelo enakopravnega obravnavanja ter načelo, po katerem bodo izjeme odobrene le na podlagi kolektivnih dogovorov. Mnenje o tem je sicer izrazila že v izjavi za tisk 10. junija 2008.

Tudi predstavniki združenja Eurociett et Uni-Europa so podprli skupno stališče Sveta, kot so to že storili v izjavi za tisk 10. junija 2008.

Zato je torej treba nujno sprejeti zakonodajo Skupnosti, ki bo zaščitila začasne delavce v Evropi. Poročevalec meni, da lahko Parlament, ki že šest let podpira to direktivo, Svet pa je sedaj povzel njegove predloge za izboljšanje prvotnega predloga, to direktivo za zaščito delavcev nemudoma sprejme z odobritvijo poročila brez novih predlogov sprememb v drugi obravnavi.

Zato poročevalec priporoča hitro sprejetje brez vložitve dodatnih predlogov sprememb, da bi se ta predlog direktive uzakonil.

POSTOPEK

Naslov	Travail intérimaire: cadre protecteur pour les travailleurs, relations avec l’entreprise de travail
Referenčni dokumenti	10599/2/2008 – C6-0327/2008 – 2002/0072(COD)
Datum 1. obravnave EP – št. P	21.11.2002                     T5-0562/2002
Predlog Komisije	KOM(2002)0149 - C5-0140/2002
Spremenjeni predlog Komisije	KOM(2002)0701
Datum razglasitve prejetja skupnega stališča na zasedanju	22.9.2008
Pristojni odbor        Datum razglasitve na zasedanju	EMPL 22.9.2008
Poročevalec/-ka        Datum imenovanja	Harlem Désir 24.6.2008
Obravnava v odboru	6.10.2008
Datum sprejetja	7.10.2008
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	30 1 3
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Jan Andersson, Edit Bauer, Iles Braghetto, Philip Bushill-Matthews, Alejandro Cercas, Ole Christensen, Derek Roland Clark, Luigi Cocilovo, Jean Louis Cottigny, Jan Cremers, Proinsias De Rossa, Harlem Désir, Richard Falbr, Roger Helmer, Stephen Hughes, Ona Juknevičienė, Raymond Langendries, Elizabeth Lynne, Thomas Mann, Maria Matsouka, Elisabeth Morin, Juan Andrés Naranjo Escobar, Csaba Őry, Marie Panayotopoulos-Cassiotou, Rovana Plumb, Bilyana Ilieva Raeva, José Albino Silva Peneda, Jean Spautz, Gabriele Stauner, Ewa Tomaszewska, Anne Van Lancker, Gabriele Zimmer
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Richard Howitt, Jamila Madeira