POROČILO o pregledu stanja potrošniških trgov

14.10.2008 - (2008/2057(INI))

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov
Poročevalka: Anna Hedh

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o pregledu stanja potrošniških trgov

(2008/2057(INI))

Evropski parlament,

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 29. januarja o spremljanju rezultatov za potrošnike na enotnem trgu: pregled stanja potrošniških trgov (KOM(2008)0031),

– ob upoštevanju pregleda notranjega trga št. 16 a z dne 14. februarja 2008 (SEC(2008)0076),

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. septembra 2007 o Zeleni knjigi o pregledu pravnega reda o varstvu potrošnikov[1],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. maja 2008 o strategiji potrošniške politike 2007–2013[2],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. septembra 2008 o reviziji notranjega trga[3],

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. novembra 2007 „Enotni trg za Evropo 21. stoletja“ (KOM(2007)0724),

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. novembra 2007 o spremljanju rezultatov za potrošnike na enotnem trgu: Storitve splošnega interesa, vključno s socialnimi storitvami splošnega interesa: nova evropska zaveza (KOM(2007)0725), ki spremlja sporočilo o enotnem trgu za Evropo 21. stoletja,

– ob upoštevanju delovnega dokumenta Komisije o izvajanju nove metodologije za spremljanje proizvodnih trgov in sektorjev: rezultati prvega sektorskega pregleda (SEC(2007)1517), ki spremlja sporočilo o enotnem trgu za Evropo 21. stoletja,

– ob upoštevanju člena 45 svojega poslovnika,

– ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in zaščito potrošnikov (A6-0392/2008),

A. ker pozdravlja objavo pregleda potrošniških trgov (“pregled”), da se bo notranji trg bolje odzival na pričakovanja in skrbi državljanov,

B. ker so konkurenčni in uspešno delujoči potrošniški trgi bistvenega pomena za zagotovitev, da bodo državljani zaupali v notranji trg,

C. ker je treba pregled dopolniti z drugimi načini spremljanja,

D. ker naj bi kazalniki v pregledu pomagali pri opredelitvi sektorjev, ki jih je treba podrobno preučiti,

E. ker bi moral pregled spodbuditi razpravo o vprašanjih potrošniške politike,

F. ker so študije in analize nacionalnih potrošniških organov in organov, pristojnih za konkurenco, lahko pomembne za nadaljnji razvoj pregleda,

Uvod

1.   poudarja, da je treba državljanom omogočiti, da v celoti izkoristijo prednosti notranjega trga, in meni, da je ta pregled za to pomembno orodje;

2.   pozdravlja pet glavnih kazalnikov pregleda glede pritožb, stopenj cen, zadovoljstva, zamenjav in varnosti;

3.   poudarja, da je pregled še v povojih in ga je treba nadalje razviti s podrobnejšimi podatki, natančno statistiko in dodatnimi analizami na podlagi različnih kazalnikov;

4.   poudarja, da je treba po dosegu zadovoljive stopnje razvoja petih osnovnih kazalnikov pregleda oblikovati nove kazalnike, da se bo notranji trg bolje odzival na pričakovanja in skrbi državljanov;

5.   poziva Komisijo, naj za cilje iz odstavkov 3 in 4 zagotovi ustrezno financiranje in osebje;

6.   spodbuja Komisijo, naj v svojih službah zagotovi skladen in usklajen pristop, da bo preprečila podvojitev dela in nedosledne rezultate analiz podatkov;

7.   poziva Komisijo, naj v prihodnje preglede vključi lahko razumljiv povzetek ter jasne sklepe in predloge, prevedene v vse uradne jezike Evropske unije;

Oblikovanje kazalnikov

8.   meni, da je treba omejiti skupno število kazalnikov, da bo zagotovljen osredotočen pregled;

9.   meni, da ima kazalnik, povezan s pritožbami, bistven pomen za razumevanje zadovoljstva potrošnikov; poziva Komisijo in države članice, naj si prizadevajo za uskladitev sistema za razvrščanje pritožb, ki ga uporabljajo pristojni organi in zadevne službe za pomoč potrošnikom v državah članicah in na ravni Skupnosti, ter na ravni EU uvedejo bazo podatkov o pritožbah potrošnikov; poziva države članice, naj povečajo ozaveščenost potrošnikov glede sistemov pritožb in izboljšajo obravnavo pritožb, da bodo gospodarski subjekti lahko nudili širšo izbiro boljših storitev;

10. poziva Komisijo, naj s sodnimi in izvensodnimi pravnimi sredstvi in z nacionalnimi pravnimi mehanizmi oblikuje kazalnike glede čezmejnih sodnih postopkov in odškodnin za škodo, ki so jo utrpeli potrošniki;

11. meni, da bi v pregled lahko vključili kazalnike glede usposobljenosti, znanja in starosti potrošnikov (na primer stopnja izobrazbe, računalniško znanje in znanje tujih jezikov); vendar poudarja, da je treba doseči ravnotežje med kazalniki, ki temeljijo na »manj trdnih« podatkih iz potrošniških anket, in tistimi, ki temeljijo na »trdnih« podatkih iz drugih virov;

12. priznava, da je oblikovanje natančnih in primernih kazalnikov cen zelo zapleteno vprašanje, saj lahko razlike med stopnjami cen povzročajo številni vzroki, te razlike same pa ne pomenijo, da je trg neuspešen; vendar meni, da bi pregled moral vključevati kazalnike cen, saj so cene glavna skrb potrošnikov; kazalniki cen pa so tudi pomembni za spodbujanje razprave in zagotavljanje ozaveščenosti medijev glede pomanjkljivosti pri delovanju trgov; poziva Komisijo, naj upošteva makroekonomsko vzdušje in kupno moč potrošnikov ter cene pred odmero davkov v državah članicah;

13. pozdravlja prizadevanja za razvoj bolj izpopolnjenih kazalnikov cen, a tudi poziva k uporabi drugih kazalnikov glede uspešnega delovanja trgov, preden bodo opredeljena posebna politična priporočila;

14. opozarja, da so etične in okoljske skrbi za potrošnike vse bolj pomembne; poziva Komisijo, naj preuči možnost merjenja razpoložljivosti informacij glede teh skrbi na različnih trgih;

Izboljšanje baze podatkov

15. poudarja pomembnost tesnega sodelovanja med statističnimi uradi držav članic, Eurostatom in drugimi službami Komisije pri zagotavljanju kakovostnih in popolnih številk; poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe za zagotovitev takšnega sodelovanja;

16. opozarja, da nacionalni potrošniški organi in organi, pristojni za konkurenco, pogosto izvajajo študije primerov ali imajo druge dokaze glede delovanja različnih trgov, zato poziva Komisijo, naj izhaja iz razpoložljivih nacionalnih podatkov in se dejavno posveti z nacionalnimi strokovnjaki pri nadaljnjem razvoju pregleda;

17. spodbuja države članice, naj raziščejo prednosti vzpostavitve posebnega varuha pravic potrošnikov; ugotavlja, da ima kar nekaj držav članic varuhe pravic potrošnikov na različnih področjih, ki pomagajo potrošnikom pri soočanju z gospodarskimi subjekti;

18. poziva Komisijo, naj skupaj z državami članicami za evropske informacijske centre za potrošnike zagotovijo več sredstev in ustrezno število zaposlenih, da bodo uspešno reševali vse večje število čezmejnih pritožb potrošnikov in skrajšali čas za obravnavo teh pritožb;

Večja ozaveščenost

19.  poziva Komisijo in države članice, naj povečajo ozaveščenost glede pregleda, med drugim naj zagotovijo, da bo lahko dostopen in prepoznaven na različnih spletnih straneh, in povečajo prizadevanja za promocijo pregleda v medijih, javnih organih in potrošniških organizacijah;

Odnosi pri pregledu notranjega trga

20. meni, da pregleda notranjega in potrošniških trgov prispevata k spodbujanju izboljšanega notranjega trga, ki bo koristil državljanom in potrošnikom;

21. pozdravlja namen Komisije, da zagotovi boljše obveščanje o notranjem trgu, in meni, da sta omenjena pregleda pomemben korak v tej smeri;

22. poudarja, da sta pregleda medsebojno povezana in da je pomembno spodbujati njun skladen razvoj, a imata kljub temu različne ciljne skupine in morata zato ostati ločena z različno paleto kazalnikov;

23. meni, da je treba redno izvajati revizijo uporabljenih kazalnikov kot tudi odnosov med pregledoma, da bosta prilagojena razvoju notranjega trga;

°

° °

24. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

• [1]  Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0383.
• [2]  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0211.
• [3]  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0421.

OBRAZLOŽITEV

Uvod

Notranji trg se pogosto omenja kot jedro evropskega povezovanja, a za številne potrošnike je le nejasen izraz. Ne glede na to, kako dobro poznamo njegov pomen, pravila in uredbe, smo vsi potrošniki in delovanje notranjega trga vpliva na vse nas. Zato je zaupanje evropskih potrošnikov prvi pogoj, da bo notranji trg učinkovit in uspešen.

Mnenje poročevalke je, da je treba za to zaupanje uvesti tudi druge ukrepe in ne le okrepiti pravice potrošnikov v zakonodaji. Prav tako moramo zagotoviti, da bodo trgi delovali na najboljši način in da bodo potrošnikom ponujeni izdelki in storitve s ceno in kakovostjo po njihovih pričakovanjih. To pa ne pomeni nujno obsežnejšo ali strožjo zakonodajo. Mogoče bi bilo nudenje informacij, izobraževanja ali samouprave primernejši in učinkovitejši pristop. Ne glede na to, kako se rešujejo težave, mora biti cilj vedno ta, da bo zagotovljena zaščita pravic potrošnikov ter da bodo imeli potrošniki prave informacije, izobrazbo in pogoje za pravo in dobro utemeljeno izbiro. To je pomembno ne le za dobro potrošnikov, temveč tudi zato, ker bo učinkovit in dobro delujoč trg nagradil inovacije in spodbudil konkurenco ter gospodarsko rast.

Splošne opombe glede pregleda

Na zahtevo Odbora Evropskega parlamenta za notranji trg in varstvo potrošnikov je Komisija predložila prvi pregled potrošniških trgov kot orodje za opredelitev in analizo težav s stališča potrošnikov. Poročevalka pozdravlja ta pregled in meni, da se bo izkazal za pomembno orodje za prihodnji razvoj potrošniške politike.

Enotni trg zajema skoraj 500 milijonov potrošnikov ter široko paleto proizvodov in storitev. Čeprav je nemogoče podrobno spremljati vse vidike notranjega trga, pa je pomembno uporabiti analitične vire, kjer so ti najbolj potrebni. Uporaba kazalnikov je pomembna za opredelitev težav in določitev področij, kjer so potrebne nadaljnje študije. Kazalniki, uporabljeni v pregledu, se nanašajo na pritožbe, stopnje cen, zadovoljstvo, zamenjave in varnost. Poročevalka meni, da bo čez čas treba nadalje razviti in izboljšati nekatere kazalnike in mogoče celo vključiti nove, a je pet glavnih kazalnikov kljub temu primernih in uporabnih.

Pri spremljanju tako zapletenih sistemov z neskončno serijo spremenljivk je treba upoštevati, da je pregledovanje le način za opredelitev pravih področij za nadaljnje študije ter da odmik pri enemu ali celo več kazalnikih še ne pomeni, da je trg neuspešen.

Lahko bi se reklo, da je večina kazalnikov tako ali drugače pomanjkljivih, a v omenjenem okviru najverjetneje ponujajo natančnost, ki je potrebna za primerno razdelitev analitičnih virov.

Nekatere zainteresirane strani so dvomile o uporabi kazalnikov stopenj cen, ker naj bi na cene vplivalo tako veliko dejavnikov. Vendar so cene pomembne za potrošnike, kazalnike pa se pogosto enostavno razloži. Vendar kljub temu, da bo večina neuspehov na trgih posredno ali neposredno vplivala na potrošniške cene, bodo kazalniki stopenj cen skupaj z drugimi kazalniki, povezanimi z učinkovitim delovanjem trga najverjetneje zagotovili veljavne rezultate. Zato poročevalka meni, da morajo biti kazalniki cen vključeni v pregled ter da razlika v stopnjah cen lahko včasih pomeni, da je potrebna nadaljnja analiza.

Dvigovanje osveščenosti

Poročevalka izpostavlja pomembnost dvigovanja osveščenosti glede pregleda. Zato je pomembno, da je pregled napisan v preprostem jeziku. Poleg tega bi moral biti pregled dostopen na zadevnih spletnih straneh, hkrati pa si je treba bolje prizadevati za spodbujanje pregleda pri medijih.

Z opredelitvijo problematičnih področij je pregled potrošniških trgov lahko mnogostranski in prilagodljiv instrument, s katerim se bodo javnost, tržni akterji in institucije zavedali pomanjkljivosti, ki jih je treba popraviti. S tem ne bomo le postopoma izboljšali razmer za potrošnike po vsej Evropi, temveč se bodo isti potrošniki zavedali svojih pravic na notranjem trgu. Z izpostavljanjem – in reševanjem – težav lahko evropski oblikovalci politik dokažejo, da si prizadevamo za krepitev vloge potrošnikov, ter pojasnijo ne le kaj notranji trg je, temveč tudi kaj lahko postane.

Pregleda notranjega in potrošniških trgov

Komisija od leta 1997 uporablja pregled notranjega trga za spremljanje in poudarjanje izvajanja zakonodaje notranjega trga v državah članicah. Pregled notranjega trga je pomembno orodje za spodbujanje držav članic pri sodelovanju v skupnih in neprestanih prizadevanjih za razvoj enotnega trga. Vendar namen pregleda notranjega trga nikoli ni bil ta, da bi potrošnikom nudil razlago notranjega trga. Zato ni verjetno, da zbuja zaupanje običajnih potrošnikov. Oba pregleda se dopolnjujeta v prizadevanju za boljši notranji trg, vendar poročevalka meni, da morata ostati ločena zaradi različnih pristopov in naslovljencev.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	7.10.2008
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	33 0 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Cristian Silviu Buşoi, Charlotte Cederschiöld, Gabriela Creţu, Mia De Vits, Janelly Fourtou, Evelyne Gebhardt, Hélène Goudin, Małgorzata Handzlik, Christopher Heaton-Harris, Anna Hedh, Iliana Malinova Iotova, Kurt Lechner, Toine Manders, Catiuscia Marini, Arlene McCarthy, Nickolay Mladenov, Catherine Neris, Zita Pleštinská, Karin Riis-Jørgensen, Zuzana Roithová, Heide Rühle, Leopold Józef Rutowicz, Christel Schaldemose, Andreas Schwab, Marianne Thyssen, Jacques Toubon, Barbara Weiler, Marian Zlotea
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Emmanouil Angelakas, Wolfgang Bulfon, Colm Burke, Giovanna Corda, Othmar Karas, José Ribeiro e Castro, Olle Schmidt