POROČILO o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1073/1999 z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF)

27.10.2008 - (KOM(2006)0244 – C6‑0228/2006 – 2006/0084(COD)) - ***I

Odbor za proračunski nadzor
Poročevalka: Ingeborg Gräßle

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1073/1999 z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF)

(KOM(2006)0244 – C6‑0228/2006 – 2006/0084(COD))

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2006)0244),

–   ob upoštevanju členov 251(2) in 280(4) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0228/2006),

–   ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča[1],

–   ob upoštevanju člena 51 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za pravne zadeve (A6-0394/2008),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Predlog spremembe  1 Predlog uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava -1 (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	–1) Evropski parlament poziva Komisijo, da čim prej začne s konsolidacijo pravnih besedil v zvezi z upravnimi preiskavami Skupnosti. Namen te konsolidacije je okrepiti učinkovitost Evropskega urada za boj proti goljufijam („Urada“) in določiti pravni okvir njegovih nalog.
Predlog spremembe  2 Predlog uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava -1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	–1a) Treba je zagotoviti, da osebje Urada lahko izvaja svoje naloge povsem neodvisno. Zato je treba vzpostaviti upravljanje s človeškimi viri, ki bo bolj prilagojeno operativnim potrebam Urada: treba je poiskati najboljše ravnovesje med začasno in stalno zaposlenim osebjem.
Predlog spremembe  3 Predlog uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava -1 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(-1b) Ob upoštevanju odgovornosti vsake službe Komisije in drugih institucij, organov ter uradov in agencij Evropske unije pri zaščiti finančnih interesov Skupnosti in ob priznavanju pomembnosti preventivnih vidikov pri določanju evropske politike na tem področju, vključno z bojem proti goljufijam in korupciji, je treba razširiti nalogo Urada v skladu s temi vidiki. Oblikovanje zakonodajnih in upravnih ukrepov na evropski ravni mora temeljiti na operativni praksi, ki jo ima Urad na tem področju.
Predlog spremembe  4 Predlog uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava -1 c (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	–1c) Glede na pomembnost količine sredstev Skupnosti, ki so dodeljena sektorju zunanje pomoči, števila preiskav Urada na tem področju in mednarodnega sodelovanja v okviru preiskav, je treba vzpostaviti pravno podlago, ki bo Komisiji omogočila, da zagotovi sodelovanje pristojnih organov iz tretjih držav in mednarodnih organizacij pri preiskavah Urada.
Predlog spremembe  5 Predlog uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a) Čim prej je treba preveriti natančnost informacij, ki so posredovane Uradu v okviru njegovih nalog. Zato je treba določiti, da institucije, organi in uradi omogočijo Uradu takojšen in neposreden dostop do baze podatkov o upravljanju sredstev Skupnosti ter do drugih podatkov in ustreznih informacij.
Predlog spremembe  6 Predlog uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 4 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4a) Operativna praksa Urada je zelo odvisna od sodelovanja z državami članicami. Države članice morajo določiti pristojne organe, ki bodo uslužbencem Urada lahko nudili zahtevano pomoč pri opravljanju njihovih dolžnosti, zlasti v primeru, ko država članica ni vzpostavila specializirane službe, katere naloga bi bila na nacionalni ravni usklajevati boj proti goljufijam v Skupnosti.
Predlog spremembe  7 Predlog uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 4 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4b) Da bi se izboljšal operativni, pravni in upravni okvir boja proti goljufijam, je pomembno, da je Urad seznanjen s posledicami rezultatov njegovih raziskav. Treba je torej določiti, da so pristojni organi držav članic, evropske institucije, organi in uradi ter (ob posredovanju Komisije) tudi organi tretjih držav in mednarodne organizacije dolžni Uradu redno poročati o napredku pri izvajanju ukrepov na podlagi končnega poročila o preiskavi Urada.
Predlog spremembe  8 Predlog uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 4 c (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4c) Ker obstaja višji interes za okrepitev sodelovanja med Uradom, Europolom in Eurojustom, je treba vzpostaviti pravno podlago, ki bo Uradu omogočala sklepanje sporazumov s tema dvema agencijama. Da bi se dalo večjo veljavo pristojnostim Eurojusta, Urada in pristojnih organov držav članic na področju dejanj, za katera se lahko uvede kazenski postopek, mora Urad, ko gre za sum kaznivih dejanj, ki bi lahko ogrozila finančne interese Skupnosti, ki spadajo med težje oblike kriminala ter zadevajo vsaj dve državi članici, o tem seznaniti Eurojust.
Predlog spremembe  9 Predlog uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(5) Zaradi pravne varnosti je treba pojasniti postopkovna jamstva, ki se uporabljajo v notranjih ali zunanjih preiskavah, ki jih opravlja Urad. To ne vpliva na morebitno širšo zaščito, ki bi lahko bila na voljo na podlagi pravil Pogodb, Kadrovskih predpisov in katerih koli ustreznih nacionalnih predpisov.	(5) Zaradi pravne varnosti je treba v tej uredbi uzakoniti temeljna postopkovna jamstva, ki se uporabljajo v notranjih ali zunanjih preiskavah, ki jih opravlja Urad. To ne vpliva na morebitno širšo zaščito, ki bi lahko bila na voljo na podlagi pravil Pogodb, Protokola o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti, Listine EU o temeljnih pravicah, Statuta poslancev Evropskega parlamenta, Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti in katerih koli veljavnih nacionalnih predpisov.
Obrazložitev
Posebej je treba poudariti poseben značaj kadrovskih predpisov za evropske uradnike, ki so del organa Evropske unije, pristojnega za izvajanje.
Predlog spremembe  10 Predlog uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 5 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	5a) Spoštujejo se postopkovna jamstva in zakonite pravice oseb, o katerih teče preiskava, ne da bi se pri tem spremenil način obravnave glede na različne vrste preiskav Urada.
Predlog spremembe  11 Predlog uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 5 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	5b) Da bi se zagotovila največja možna preglednost operativnih dejavnosti Urada, zlasti načel, ki urejajo preiskovalni postopek, zakonitih pravic vpletenih oseb ter postopkovna jamstva, določb v zvezi z varstvom podatkov, politike sporočanja informacij o nekaterih vidikih operativnih dejavnosti Urada, nadzora nad zakonitostjo preiskovalnih aktov in oblike pritožb vpletenih oseb, je treba zagotoviti pravno podlago, ki bo Uradu omogočila sprejetje postopkovnih pravil za preiskave. Pravila bi morala biti objavljena v Uradnem listu Evropske Unije.
Predlog spremembe  12 Predlog uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 5 c (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	5c) Da bi se v celotnem času trajanja preiskave zagotovilo spoštovanje postopkovnih jamstev, je treba v Uradu zagotoviti nadzor nad zakonitostjo. Nadzor nad zakonitostjo nastopi zlasti pred začetkom in po zaključku preiskave ter pred vsakim posredovanjem informacij pristojnim organom držav članic. Opravijo ga pravni izvedenci, ki lahko opravljajo sodne funkcije v državi članici ter so zaposleni v Uradu. Generalni direktor zahteva mnenje teh izvedencev tudi v okviru izvršnega odbora Urada.
Predlog spremembe  13 Predlog uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 6
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(6) Za krepitev varovanja posameznih pravic oseb v preiskavi in brez poseganja v člen 90a Kadrovskih predpisov uradnikov Evropskih skupnosti ter pooblastil Sodišča Evropskih skupnosti na podlagi Pogodbe, ima vpletena oseba pravico, da prejme zaključke in priporočila končnega poročila o preiskavi, in, če meni, da postopkovna jamstva niso bila upoštevana, mora imeti možnost, da vloži zahtevek za mnenje revizijskega svetovalca, ki ga uvaja ta uredba.	(6) Za krepitev varovanja posameznih pravic oseb v preiskavi in brez poseganja v člen 90a Kadrovskih predpisov uradnikov Evropskih skupnosti ter pooblastil Sodišča Evropskih skupnosti na podlagi Pogodbe, ima vpletena oseba pravico, da prejme zaključke in priporočila končnega poročila o preiskavi.
Predlog spremembe  14 Predlog uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 7 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	7a) Za nepristransko obveščanje evropskih davkoplačevalcev in za zagotavljanje svobode tiska morajo vsi organi Evropske unije, ki sodelujejo pri dejavnostih preiskav, spoštovati načelo zaščite novinarskih virov.
Obrazložitev
Zadeva „Tillack“, v kateri je bil nemški novinar sodno preganjan, potem ko je razkril korupcijo pri enem od organov Evropske unije, je dokaz o resnem pomanjkanju zaščite virov znotraj institucij Evropske unije. Svoboda obveščanja in svoboda izražanja novinarjev, ki raziskujejo, kako institucije Evropske unije upravljajo z evropskimi sredstvi, morata biti jasno zagotovljeni, kot je Evropsko sodišče za človekove pravice zapisalo v sodbi z dne 27. novembra 2007.
Predlog spremembe  15 Predlog uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 8
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(8) Če se ugotovi, da ni mogoče nadalje pravosodno ukrepati na podlagi dejstev, ki bi lahko predstavljala kazniva dejanja, navedena v končnem poročilu o zunanji preiskavi, zaradi njihove narave, ker niso dovolj resna ali ker je bila finančna izguba majhna, generalni direktor Urada pošlje končno poročilo neposredno zadevni instituciji, organu, uradu ali agenciji za namen ustreznejših nadaljnjih ukrepov. Nadzorni odbor in revizijskega svetovalca mora obvestiti o vseh pravilno utemeljenih odločitvah, da končnega poročila ne bo posredoval sodnim organom.	črtano
Predlog spremembe  16 Predlog uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 9 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(9a) V celotnem postopku je treba spoštovati temeljne pravice oseb, ki jih preiskave zadevajo, zlasti med posredovanjem informacij. Treba je pojasniti temeljna načela politike obveščanja Urada. Urad bi moral pri posredovanju informacij o svojih preiskavah Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču tako dvostransko kot v okviru postopka dogovarjanja spoštovati zaupnost teh preiskav, zakonite pravice vpletenih oseb in, če je potrebno, nacionalne predpise, ki veljajo za sodne postopke. Treba je vzpostaviti pravno podlago, ki bi Uradu omogočala sklepanje sporazumov o prenosu informacij z zadevnimi institucijami. Generalni direktor bi moral skrbeti, da se pri posredovanju informacij javnosti spoštujeta načeli nevtralnosti in nepristranskosti. V postopkovnih pravilih za preiskave bi morale biti natančno določene posledice nedovoljenega posredovanja informacij.
Predlog spremembe  17 Predlog uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 10
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(10) Primerno bi bilo okrepiti pooblastila nadzornega odbora za pregledovanje skladnosti z določbami, ki urejajo izmenjavo podatkov med Uradom in ustanovami, organi, uradi in agencijami, ter napredek pri uporabi postopkovnih jamstev in trajanju preiskav. Treba je tudi vzpostaviti sodelovanje med nadzornim odborom in Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo, tako da se nadzornemu odboru brez poseganja v neodvisni status članov omogoči, da v okviru strukturiranega dialoga sprejme predstavnike navedenih institucij.	(10) Primerno bi bilo okrepiti vlogo nadzornega odbora ter ponovno pregledati merila in postopek za imenovanje njegovih članov. Ko se predlaga njihovo članstvo, morajo kandidati opravljati visoke sodne, preiskovalne ali primerljive funkcije . Njihov mandat traja pet let in se ga ne more podaljšati. Za ohranitev strokovnega znanja in izkušenj v odboru je treba nekatere njegove člane imenovati s časovnim zamikom.
Predlog spremembe  18 Predlog uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 10 a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(10a) Treba je razširiti in okrepiti naloge nadzornega odbora, ki izhajajo iz njegovega pooblastila, da se zagotovi neodvisnost Urada pri opravljanju njegovega dela. Odbor bi moral skrbeti za spremembe v zvezi s postopkovnimi jamstvi in trajanjem preiskav. Moral bi se seznaniti s preiskavami, ki trajajo dlje kot 12 mesecev, svetovati generalnemu direktorju in, če je potrebno, institucijam v zvezi s preiskavami, ki se ne zaključijo v 18 mesecih. Treba je pojasniti, da nadzorni odbor ne vpliva na potek preiskav.
Predlog spremembe  19 Predlog uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 10 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(10b) Treba je oceniti pravni, institucionalni in operativni okvir boja proti goljufijam, korupciji in drugim dejavnostim, ki škodijo finančnim interesom Skupnosti. Zato morajo institucije uskladiti svoje delovanje in spodbuditi razmislek o pomembnih vidikih evropske strategije boja proti goljufijam. Treba je vzpostaviti postopek dogovarjanja med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo. Postopek dogovarjanja bi moral zadevati nekatere vidike sodelovanja na tem področju med Uradom, državami članicami in evropskimi institucijami, odnose s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, preiskovalno politiko Urada ter poročila in analize nadzornega odbora. Generalni direktor Urada in predsednik nadzornega odbora bi morala sodelovati pri dogovarjanju, ki poteka najmanj enkrat letno.
Predlog spremembe 20 Predlog uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 10 c (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	10c) Da bi nadzorni odbor lahko uspešno, učinkovito in povsem neodvisno opravil svojo nalogo, je bistveno, da Urad zagotovi vse pogoje za neodvisnost delovanja sekretariata nadzornega odbora, pod izključnim nadzorom predsednika odbora in njegovih članov.
Predlog spremembe  21 Predlog uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 11
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(11) Za krepitev popolne neodvisnosti pri vodenju Urada naj se generalni direktor imenuje za sedem let; imenovanje ni obnovljivo.	(11) Za krepitev popolne neodvisnosti pri vodenju Urada naj se generalni direktor imenuje za pet let; imenovanje je mogoče enkrat obnoviti. Ko se predlaga njihovo članstvo, kandidati opravljajo – ali so opravljali – visoke sodne ali preiskovalne funkcije in imajo najmanj 10 let praktičnih delovnih izkušenj na vodilnem delovnem mestu. Znaten del teh delovnih izkušenj morajo pridobiti na področju boja proti goljufijam na nacionalni ravni ali na ravni Skupnosti. Postopek imenovanja lahko traja največ devet mesecev. Generalnega direktorja predlagata Evropski parlament in Svet na podlagi skupnega dogovora, imenuje pa ga Komisija.
Predlog spremembe 22 Predlog uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 11 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	11a) Glede na občutljiv značaj delovnega mesta generalnega direktorja Urada je treba določiti, da ta obvesti Komisijo, če namerava opravljati nov poklic v roku 2 let po preteku svojega mandata, v skladu s členom 16 Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske skupnosti. Ta informacija je vključena v letno poročilo Komisije o boju proti goljufijam.
Predlog spremembe  23 Predlog uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 12
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(12) Za krepitev spoštovanja postopkovnih jamstev naj se zahteva, da revizijski svetovalec popolnoma neodvisno poda mnenje, na lastno pobudo ali na zahtevo v primeru mnenj, ki zadevajo taka jamstva, in da poda mnenja v nekaterih drugih primerih, zlasti na zahtevo vpletenih oseb.	(12) Za krepitev spoštovanja postopkovnih jamstev naj se zahteva možnost, da vsaka oseba, o kateri teče preiskava Urada, lahko pri nadzornem odboru vloži pritožbo. Pritožbe popolnoma neodvisno obravnava revizijski svetovalec, ki ga imenuje generalni direktor na predlog nadzornega odbora. Revizijski svetovalec predloži svoje mnenje v 30 delovnih dneh in ga sporoči pritožniku, generalnemu direktorju Urada in nadzornemu odboru.
Predlog spremembe  24 Predlog uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 13
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(13) Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil.	črtano
1 UL L 184, 17.7.1999, str. 23.
Predlog spremembe  25 Predlog uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 13 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(13a) Po štirih letih veljavnosti te uredbe je treba oceniti njeno izvajanje. Komisija bi morala Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti poročilo, ki mu je priloženo mnenje nadzornega odbora. Po tej oceni bi bilo treba omogočiti revizijo te uredbe. V vsakem primeru bi bilo treba to uredbo pregledati po ustanovitvi Evropskega javnega tožilstva.
Predlog spremembe  26 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka -1 (novo) Uredba (ES) št. 1073/1999 Člen 1 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   –1a) Člen 1(2) se nadomesti z naslednjim:     „1. Za okrepitev boja proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejanjem, ki vplivajo na finančne interese Evropske skupnosti, Evropski urad za boj proti goljufijam, ustanovljen s Sklepom Komisije št. 1999/352/ES, ECPJ, Euratom (v nadaljevanju „urad“) izvaja pooblastila preiskovanja, prenesena na Komisijo s pravili, predpisi in sporazumi Skupnosti, v državah članicah ter, v skladu z veljavnimi sporazumi o sodelovanju, v tretjih državah.“   Goljufije, korupcija in drugo nezakonito ravnanje, ki škodi finančnim interesom Skupnosti, vključno z nepravilnostmi, so opredeljene v uredbi Skupnosti in določbah sporazumov, ki veljajo na tem področju.“
Obrazložitev
Sporazumi, sklenjeni med Komisijo in tretjimi državami na tem področju, so pomembna osnova, ki omogoča uradu OLAF, da opravlja svojo nalogo ter da ščiti sredstva Skupnosti, ki so dodeljena zunaj njenih meja. Uporabljajo se opredelitve pojmov goljufija, korupcija in drugo nezakonito ravnanje iz predpisov Skupnosti v zvezi s tem (vključno s finančno uredbo) in sporazumih (Konvencija o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti in njeni protokoli iz leta 1995).
Predlog spremembe  27 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka -1 a (novo) Uredba (ES) št. 1073/1999 Člen 1 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   –1a) Člen 1(2) se nadomesti z naslednjim:   „2. Urad državam članicam zagotavlja pomoč Komisije pri organizaciji tesnega in rednega sodelovanja med pristojnimi organi, za usklajevanje svoje aktivnosti za varstvo finančnih interesov Evropske skupnosti pred goljufijami. Urad prispeva k oblikovanju in razvoju postopkov za preprečevanje in za boj proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim ravnanjem, ki vplivajo na finančne interese Evropske skupnosti.“
Obrazložitev
Temu odstavku je treba dodati še vlogo urada OLAF pri oblikovanju in razvoju postopkov za preprečevanje goljufij in korupcije, saj je prav, da glede na njegove izkušnje na področju varovanja finančnih interesov Skupnosti, prispevek urada OLAF v boju proti goljufijam seže tudi na področje preprečevanja.
Predlog spremembe  28 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 1 Uredba (ES) št. 1073/1999 Člen 3 – odstavek 1 – alinea 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe Kot del svoje preiskovalne funkcije Urad v državah članicah opravlja inšpekcije in preglede, predvidene v členu 9(1) Uredbe (ES, Euratom) št. 2988/95 in v področnih pravilih iz člena 9(2) te iste uredbe, ter v tretjih državah v skladu z veljavnimi sporazumi o sodelovanju. Kot del svoje preiskovalne funkcije Urad v državah članicah opravlja inšpekcije in preglede, predvidene v členu 9(1) Uredbe (ES, Euratom) št. 2988/95 in v področnih pravilih iz člena 9(2) te iste uredbe, ter v tretjih državah in mednarodnih organizacijah v skladu z veljavnimi sporazumi o sodelovanju.
Predlog spremembe  29 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 1 Uredba (ES) št. 1073/1999 Člen 3 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe 2. Da bi Urad ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali katerega koli drugega nezakonitega ravnanja iz člena 1 v povezavi s sporazumom ali sklepom o nepovratnih sredstvih ali pogodbo o financiranju Skupnosti, lahko v skladu s postopki iz Uredbe (Euratom, ES) št. 2185/96, opravi preglede in inšpekcije na kraju dejanj v gospodarskih subjektih, ki so predmet takih ugotovitev. 2. Da bi Urad ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali katerega koli drugega nezakonitega ravnanja iz člena 1 v povezavi s sporazumom ali sklepom o nepovratnih sredstvih ali pogodbo o financiranju Skupnosti, lahko v skladu s postopki iz Uredbe (Euratom, ES) št. 2185/96 posredno ali neposredno opravi preglede in inšpekcije na kraju dejanj v gospodarskih subjektih, ki so predmet takih ugotovitev.
Obrazložitev
Glede na preiskovalne postopke iz te uredbe, ki povzemajo postopke iz Uredbe (ES) št. 2185/96, je pri Uredbi (ES) št. 1073/99 za gospodarske subjekte treba predvideti enako področje uporabe, kot velja za Uredbo (ES) št. 2185/96, da bi se tako izboljšala učinkovitost preiskav urada OLAF.
Predlog spremembe  30 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 1 Uredba (ES) št. 1073/1999 Člen 3 – odstavek 2 – alinea 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   Države članice sprejmejo in izvajajo vse potrebne ukrepe, da Urad lahko opravlja preiskave, kot je predvideno v tem členu. Uradu nudijo podporo pri inšpekcijah in pregledih gospodarskih subjektov na kraju samem, ki jih posredno ali neposredno zadeva financiranje Skupnosti in ki so bili opravljeni v skladu s postopkom iz Uredbe (Euratom, ES) št. 2185/96.
Obrazložitev
Treba je opozoriti, da imajo v skladu s to uredbo pristojni organi držav članic dolžnost, da pred začetkom preiskave sodelujejo z uradom OLAF v skladu s postopkom iz Uredbe (ES, Euratom) št. 2185/96.
Predlog spremembe  31 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 1 Uredba (ES) št. 1073/1999 Člen 3 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe 3. Med zunanjo preiskavo in ko je nujno potrebno, da se ugotovi, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali katerega koli drugega nezakonitega ravnanja iz člena 1, ima Urad lahko dostop do vseh zadevnih podatkov, ki jih imajo institucije, organi, uradi in agencije, povezane z zadevo, ki je predmet preiskave. Uporablja se člen 4(2) in (4). 3. Med zunanjo preiskavo in ko je potrebno, da se ugotovi, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali katerega koli drugega nezakonitega ravnanja iz člena 1, ima Urad lahko dostop do vseh zadevnih podatkov, ki jih imajo institucije, organi, uradi in agencije, povezane z zadevo, ki je predmet preiskave. Uporablja se člen 4(2) in (4).
Obrazložitev
V okviru preiskav urada OLAF je treba olajšati dostop do informacij, ki jih imajo institucije.
Predlog spremembe  32 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 1 Uredba (ES) št. 1073/1999 Člen 3 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe 4. Če ima Urad pred začetkom preiskave podatke o domnevni goljufiji, korupciji ali drugem nezakonitem ravnanju iz člena 1, lahko direktor obvesti pristojne organe zadevnih držav članic in navedeni organi lahko brez poseganja v sektorske predpise zagotovijo ustrezne nadaljnje ukrepe in po potrebi začnejo opravljati preiskave v skladu z nacionalno zakonodajo, v katerih lahko sodeluje osebje Urada. Pristojni organi zadevnih držav članic obvestijo generalnega direktorja Urada o svojih ugotovitvah na podlagi takih podatkov.“ 4. Če ima Urad pred začetkom preiskave podatke o domnevni goljufiji, korupciji ali drugem nezakonitem ravnanju iz člena 1, direktor obvesti pristojne organe zadevnih držav članic in navedeni organi lahko brez poseganja v sektorske predpise zagotovijo ustrezne nadaljnje ukrepe in po potrebi začnejo opravljati preiskave v skladu z nacionalno zakonodajo, v katerih lahko sodeluje osebje Urada. Pristojni organi zadevnih držav članic obvestijo generalnega direktorja Urada o sprejetih ukrepih in svojih ugotovitvah na podlagi takih podatkov.“
Obrazložitev
Pristojni organi zadevnih držav članic morajo obvestiti generalnega direktorja Urada tudi o ukrepih, sprejetih na podlagi podatkov, ki jih je posredoval urad OLAF pred začetkom preiskave.
Predlog spremembe  33 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 1 Uredba (ES) št. 1073/1999 Člen 3 – odstavek 4 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   Če se Urad odloči, da ne začne preiskave, obvesti Eurojust o posredovanju podatkov o domnevni goljufiji, korupciji ali drugem nezakonitem ravnanju iz člena 1, ki spadajo med težje oblike kriminala ter zadevajo vsaj dve državi članici, pristojnim organom držav članic. Urad prav tako obvesti Eurojust takoj, ko je preiskava Urada v njegovi pristojnosti, v skladu z načini, določenimi v sporazumih o sodelovanju, ki sta jih sklenila.
Obrazložitev
Treba je predvideti sistematično izmenjajo informacij med uradom OLAF in Eurojustom vedno, ko nacionalni pristojni organ dobi od urada OLAF podatke o domnevni goljufiji, korupciji ali drugem ravnanju iz člena 1 te uredbe, ki spadajo med težje oblike kriminala ter zadevajo vsaj dve državi članici. Ta ukrep, ki se nanaša na hude in mednacionalne primere goljufij, izboljšuje usklajenost med uradom OLAF in Eurojustom.
Predlog spremembe  34 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 14 a (novo) Uredba (ES) št. 1073/1999 Člen 3 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   (1a) Doda se naslednji člen:   „Člen 3 a   Sodelovanje Urada z Eurojustom, Europolom in drugimi mednarodnimi organizacijami   V okviru pooblastil, ki mu jih podeljuje ta uredba, Urad lahko sklepa sporazume o sodelovanju z Eurojustom in Europolom. Cilj teh sporazumov je pojasniti različna pooblastila teh organov ter opredeliti njihovo sodelovanje v okviru prostora svobode, varnosti in pravice.   Urad lahko sklepa sporazume o sodelovanju tudi z drugimi mednarodnimi organizacijami.“
Obrazložitev
Samo po sebi razumljivo.
Predlog spremembe  35 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 2 (-a) (novo) Uredba (ES) št. 1073/1999 Člen 4 – odstavek 1 – alinea 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   –a) Pododstavek 2 odstavka 1 se nadomesti z naslednjim:   „Te notranje preiskave se izvajajo po pravilih iz Pogodb, zlasti Protokola o posebnih pravicah in imunitetah Evropskih skupnosti, in ob ustreznem upoštevanju Kadrovskih predpisov pod pogoji in v skladu s postopki, predvidenimi v tej uredbi in v sklepih, ki jih sprejme vsaka institucija, organ, urad; glede postopkovnih jamstev in zakonitih pravic vpletenih oseb veljajo enaka pravila kot pri zunanjih preiskavah.“
Obrazložitev
Treba je poudariti, da morajo biti osebe, o katerih poteka preiskava urada OLAF, enako obravnavane (glede postopkovnih jamstev in zakonitih pravic) ne glede na to, ali gre za notranjo ali zunanjo preiskavo.
Predlog spremembe  36 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 2 a Uredba (ES) št. 1073/1999 Člen 4 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe 3. V skladu s postopki, opredeljenimi z Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96, lahko Urad izvaja inšpekcije na kraju samem v prostorih gospodarskih subjektov, da bi si zagotovil dostop do podatkov o morebitnih nepravilnostih, povezanih z zadevo, ki je predmet notranje preiskave. 3. V skladu s postopki, opredeljenimi z Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96, lahko Urad izvaja inšpekcije na kraju samem v prostorih gospodarskih subjektov, ki so posredno ali neposredno vpleteni, da bi si zagotovil dostop do podatkov o morebitnih nepravilnostih, povezanih z zadevo, ki je predmet notranje preiskave.
Obrazložitev
Glede na preiskovalne postopke iz te uredbe, ki povzemajo postopke iz uredbe (ES) št. 2185/96, je pri uredbi (ES) št. 1073/99 za gospodarske subjekte treba predvideti enako področje uporabe, kot velja za uredbo (ES) št. 2185/96, da bi se tako izboljšala učinkovitost preiskav Urada.
Predlog spremembe  37 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 3 Uredba (ES) št. 1073/1999 Člen 5 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe 1. Urad lahko začne preiskavo, ko obstajajo dovolj utemeljeni sumi, da so bila storjena dejanja goljufije ali korupcije ali druga nezakonita ravnanja iz člena 1. Odločitev, ali začeti preiskavo ali ne, upošteva prednostne naloge preiskovalne politike ter program preiskovalnih dejavnosti Urada, določen v skladu s členoma 11a in 12(5). Navedena odločitev upošteva tudi potrebo po učinkoviti uporabi sredstev Urada ter sorazmernost uporabljenih sredstev. 1. Urad lahko začne preiskavo, ko obstajajo dovolj utemeljeni sumi, da so bila storjena dejanja goljufije ali korupcije ali druga nezakonita ravnanja iz člena 1. Odločitev, ali začeti preiskavo ali ne, upošteva prednostne naloge preiskovalne politike ter program preiskovalnih dejavnosti Urada, določen v skladu s členoma 11a in 12(5). Upoštevale se bodo tudi anonimne prijave, če bo sum v zadostni meri utemeljen.
Obrazložitev
Načelo učinkovitosti lahko velja tudi pri upravljanju proračuna. Ne bi se ga smelo uporabiti v zvezi s sklepom o začetku preiskave, saj je treba za vsako ceno preprečiti možnost, da bi se Urad moral odreči preiskavi zaradi pomanjkanja sredstev zanjo. Dodatek pojasnjuje, da se lahko preiskava uvede na podlagi anonimne prijave. Zaradi učinkovitega boja proti goljufiji in korupciji anonimnost ne more biti razlog za izključitev, saj bi strah pred razkritjem imena prijavitelja lahko le-tega odvrnil od prijave.
Predlog spremembe  38 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 3 Uredba (ES) št. 1073/1999 Člen 5 – odstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   (1a) Generalni direktor Urada po posvetovanju z izvršnim odborom Urada in v skladu z določbami o nadzoru zakonitosti iz člena 14(2) sprejme sklep o začetku preiskave.
Obrazložitev
Generalni direktor po posvetovanju z izvršnim odborom Urada in v skladu s postopkom, ki je natančno določen v postopkovnih pravilih, sprejme dokončni sklep, ali naj se preiskava začne ali ne. Glede na sedanjo prakso Urada izvršni odbor predloži generalnemu direktorju mnenje, ko se preiskava začne.
Predlog spremembe  39 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 3 Uredba (ES) št. 1073/1999 Člen 5 – odstavek 2 – alinea 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe Odločitev o začetku zunanje preiskave sprejme generalni direktor Urada na lastno pobudo ali na zahtevo zadevne države članice ali Komisije. Odločitev o začetku zunanje preiskave sprejme generalni direktor Urada na lastno pobudo ali na zahtevo zadevne države članice ali institucije Evropskih skupnosti ali Evropske unije.
Obrazložitev
Institucije morajo prav tako imeti možnost, da od generalnega direktorja urada OLAF zahtevajo začetek preiskave.
Predlog spremembe  40 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 3 Uredba (ES) št. 1073/1999 Člen 5 – odstavek 4 – alinea 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   Pred začetkom preiskave in v celotnem času njenega trajanja institucije, organi in uradi omogočijo Uradu takojšen in neposreden dostop do baze podatkov o upravljanju sredstev Skupnosti ter do drugih podatkov in ustreznih informacij, ki omogočajo Uradu, da preveri točnost posredovanih informacij.
Obrazložitev
Treba je ustvariti pravno podlago, ki bo uradu OLAF omogočala takojšen in neposreden dostop do baze podatkov in vseh drugih ustreznih informacij v fazi predhodnega preverjanja informacij. Tako se lahko takoj preveri verodostojnost posredovanih informacij, kar izboljša učinkovitost morebitne kasnejše preiskave.
Predlog spremembe  41 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 4 a Uredba (ES) št. 1073/1999 Člen 6 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe a) V odstavkih 1 in 3 se „direktor“ nadomesti z „generalni direktor“. a) Prvi odstavek se nadomesti z naslednjim:   „1. Preiskavo vodi generalni direktor Urada. S pisnim pooblastilom lahko določi operativnega direktorja Urada, da vodi preiskavo. Preiskavo vodijo za to določeni uslužbenci Urada, pristojen in odgovoren zanjo pa je generalni direktor Urada.“
Obrazložitev
Treba je jasno določiti, da generalni direktor lahko pooblasti enega izmed direktorjev Urada, da vodi preiskave, kot je predvideno v pravilniku urada OLAF. Treba je tudi navesti, da je generalni direktor odgovoren za preiskavo. Končna odločitev o zaključku preiskave je v pristojnosti generalnega direktorja.
Predlog spremembe  42 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 4 a a (novo) Uredba (ES) št. 1073/1999 Člen 6 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   (aa) Odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:   „3. Uslužbenci Urada morajo za vsako preiskavo imeti pisno pooblastilo generalnega direktorja, v katerem sta navedena predmet in namen preiskovanja, pravna podlaga za vodenje preiskave ter pooblastila za preiskovanje, ki izhajajo iz te podlage.“
Obrazložitev
Da bi se olajšalo preiskovalno delo za to določenih uslužbencev urada OLAF, je treba predvideti mandat, ki naj se nanaša na predmet in namen preiskave, pravno podlago za vodenje preiskave (pravo Skupnosti in, če je potrebno, nacionalno pravo) ter pooblastila za preiskovanje, ki izhajajo iz te podlage.
Predlog spremembe  43 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 4 a b (novo) Uredba (ES) št. 1073/1999 Člen 6 – odstavek 3 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   ab) Vstavi se naslednji odstavek:   „3a. Ko uslužbenci Urada, določeni za inšpekcijo ali pregled na kraju samem v skladu s postopkom iz Uredbe (Euratom, ES) št. 2185/96, ugotovijo, da eden od gospodarskih subjektov temu nasprotuje, se s tem takoj seznani pristojni organ zainteresirane države članice, ki ga je Urad že prej določil kot kontaktno točko. Na zahtevo Urada pristojni organ zainteresirane države članice nudi Uradu pomoč, potrebno za izvedbo preiskave, kot je določeno v mandatu iz odstavka 3. Država članica mora zagotoviti, da uslužbenci Urada pod enakimi pogoji kot uslužbenci pristojnega organa in ob spoštovanju nacionalnih zakonov dostopajo do vseh informacij in dokumentacije, ki se nanašajo na dejstva iz člena 1 in ki so potrebne za uspešno izvedbo inšpekcij in pregledov na kraju samem.“
Obrazložitev
Ko Urad pri gospodarskih subjektih naleti na težave pri inšpekcijah in pregledih na kraju samem, je treba uradu OLAF omogočiti, da od države članice zahteva potrebno pomoč v skladu s postopkom iz uredbe 2185/96.
Predlog spremembe  44 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 4 a c (novo) Uredba (ES) št. 1073/1999 Člen 6 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   ac) Odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:   „4. Med inšpekcijami, pregledi na kraju samem in preiskavami uslužbenci urada ravnajo v skladu s pravili in prakso, ki velja za preiskovalce države članice, s Kadrovskimi predpisi in s sklepi iz drugega pododstavka člena 4(1). Uslužbenci Urada delujejo v skladu z načelom nepristranskosti. Če se v sklopu svoje preiskovalne dejavnosti znajdejo v položaju navzkrižja interesov, o tem nemudoma obvestijo generalnega direktorja. Generalni direktor odloči, ali gre dejansko za navzkrižje interesov. Če je potrebno, da navodila za zamenjavo zadevnega uslužbenca.“
Obrazložitev
Ob upoštevanju prava Skupnosti s tega področja je treba pojasniti, da je izvajanje preiskovalne dejavnosti s strani uslužbenca Urada nezdružljivo z navzkrižjem interesov. Gre za načelo, ki je zapisano tudi v pravilniku Urada.
Predlog spremembe  45 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 4 a d (novo) Uredba (ES) št. 1073/1999 Člen 6 – odstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   ad) Odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:   „5. Trajanje preiskav mora biti sorazmerno okoliščinam in kompleksnosti primera. Uslužbenci Urada morajo voditi preiskavo tako, da se ohranijo in zavarujejo vsi dokazi. Če obstaja nevarnost, da dokazi izginejo, lahko od pristojnega organa zainteresirane države članice zahtevajo, da v skladu z nacionalno zakonodajo sprejme vse potrebne izvedbene ukrepe ter ukrepe za zavarovanje interesov Unije.“
Obrazložitev
Ker je preiskovalna dejavnost urada OLAF pogosto pripravljalna faza za nacionalne postopke, ki sledijo, in ker je eden od razlogov za neupoštevanje priporočil urada OLAF pomanjkanje dokazov, je treba pojasniti, da mora urad OLAF voditi preiskavo hitro in z namenom, da se dokazi ohranijo, da se ne škodi nacionalnemu pravu ter v skladu z določbami prava Skupnosti (uredba 2185/96)
Predlog spremembe  46 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 4 b Uredba (ES) št. 1073/1999 Člen 6 – odstavek 5 a – alinea 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe 5a. Takoj ko preiskava pokaže, da bi lahko bil član, vodilni delavec, uradnik, uslužbenec ali druga oseba v službi institucije, organa, urada ali agencije, vpleten, ali da bi lahko bilo primerno sprejeti previdnostne ali upravne ukrepe za varovanje interesov Unije, se zadevna institucija, organ, urad ali agencija obvesti o preiskavi v teku. Poslani podatki vključujejo naslednje: 5a. Takoj ko preiskava pokaže, da bi lahko bil član, vodilni delavec, uradnik, uslužbenec ali druga oseba v službi institucije, organa, urada ali agencije, vpleten, ali da bi lahko bilo primerno sprejeti previdnostne ali upravne ukrepe za varovanje interesov Unije, Urad v najkrajšem času obvesti zadevno institucijo, organ, urad ali agencijo o preiskavi v teku. Poslani podatki vključujejo naslednje: a) istovetnost osebe ali oseb, ki so predmet preiskave, ter povzetek zadeve; a) istovetnost osebe ali oseb, ki so predmet preiskave, ter povzetek zadeve; b) vse podatke, ki bi lahko instituciji, organu, uradi ali agenciji pomagali pri odločanju, ali je treba sprejeti upravne ukrepe za zavarovanje interesov Unije; b) vse podatke, ki bi lahko instituciji, organu, uradi ali agenciji pomagali pri odločanju, ali je treba sprejeti upravne ukrepe za zavarovanje interesov Unije ter, če je potrebno, navodila o rokih za sprejetje upravnih ukrepov ali ukrepov za zavarovanje interesov Unije; c) morebitne priporočene posebne ukrepe za varstvo zaupnosti. c) morebitne priporočene posebne ukrepe za varstvo zaupnosti.
Obrazložitev
Treba je zagotoviti, da se informacije o vpletenosti uslužbencev zadevne institucije sporočijo v najkrajšem možnem času. Prav tako je treba predvideti možnost, da urad OLAF posreduje napotke o rokih za sprejetje upravnih ukrepov ali ukrepov za zavarovanje interesov Unije.
Predlog spremembe  47 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 4 b Uredba (ES) št. 1073/1999 Člen 6 – odstavek 5 a – alinea 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   Obveščanje zadevne institucije, organa ali urada se lahko odloži v primerih, ko je treba zaradi preiskave ohraniti popolno tajnost ali ko je treba uporabiti preiskovalne postopke, ki so v pristojnosti nacionalnih sodnih organov v skladu z nacionalno zakonodajo, ki se uporablja za preiskave. Generalni direktor utemeljuje svojo odločitev na podlagi člena 14(2).
Obrazložitev
Treba je predvideti možnost, da Urad ne posreduje informacije takoj, kar je predvideno v pododstavku 2 starega členu 4(5).
Predlog spremembe  48 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 4 b Uredba (ES) št. 1073/1999 Člen 6 – odstavek 5 a – alinea 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe Institucija, organ, urad ali agencija odloči, ali so potrebni morebitni previdnostni ali upravni ukrepi, z ustreznim upoštevanjem pomena jamčenja učinkovitosti vodenja preiskave in posebnih ukrepov za varstvo zaupnosti, ki jih je predlagal Urad. Institucija, organ, urad ali agencija odloči, ali so potrebni morebitni previdnostni ali upravni ukrepi, z ustreznim upoštevanjem pomena jamčenja učinkovitosti vodenja preiskave in posebnih ukrepov za varstvo zaupnosti, ki jih je predlagal Urad. Institucija, organ ali urad v najkrajšem času seznani Urad s svojo odločitvijo o morebitnem sprejetju ukrepov iz tega člena ali, kadar je to primerno, o potrebi po uvedbi dodatnega disciplinskega postopka v zadevah, za katere so institucija, organ ter urad ali agencija ustrezno pristojni na podlagi kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti. Dodatni disciplinski postopek se lahko začne po uskladitvi z Uradom.
Obrazložitev
Treba je okrepiti pravni okvir za pretok informacij med institucijami in uradom OLAF. Če institucija ugotovi, da bi morale biti informacije, ki jih posreduje urad OLAF, predmet dodatnega disciplinskega postopka v skladu s posebno pristojnostjo institucije, se o tem obvesti urad OLAF. Če urad OLAF meni, da to ne vpliva na potek njegove preiskave, se sproži disciplinska preiskava, da se pospeši izvajanje disciplinskih ukrepov.
Predlog spremembe  49 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 4 b a (novo) Uredba (ES) št. 1073/1999 Člen 6 – odstavek 6 – alinea 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   ba) Odstavku 6 se doda pododstavek 1a:   „Uslužbenci Urada lahko zahtevajo, da pristojni organi tretjih držav sodelujejo pri njihovih preiskavah v skladu z določbami iz sporazumov o sodelovanju, sklenjenih s temi državami. Prav tako lahko zahtevajo, da v skladu z določbami iz sklenjenih sporazumov o sodelovanju pri njihovih preiskavah sodelujejo mednarodne organizacije.“
Obrazložitev
Ker število zunanjih preiskav na področju zunanje pomoči čedalje bolj narašča, je treba omeniti določbe o pomoči uradu OLAF. To velja tudi za pristojne organe tretjih držav v skladu s sporazumi o sodelovanju, ki so bili sklenjeni z njimi.
Predlog spremembe  50 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 4 c Uredba (ES) št. 1073/1999 Člen 6 – odstavek 7
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe 7. Če se ugotovi, da preiskave ni mogoče zaključiti v 12 mesecih od njenega začetka, lahko generalni direktor Urada odloči, da bo podaljšal obdobje za največ šest mesecev. Preden sprejme to odločitev, zaprosi za mnenje revizijskega svetovalca iz člena 14. V petnajstih delovnih dneh revizijski svetovalec pošlje generalnemu direktorju svoje mnenje o tem, ali je preiskava v teku skladna s členom 6(5), in o razlogih, ki jih je podal generalni direktor Urada za podaljšanje preiskave, skupaj s priporočili, za katera meni, da so koristna za nadaljnji potek preiskave. Revizijski svetovalec pošlje izvod svojega mnenja generalnemu tajniku zadevne institucije, organa, urada ali agencije ter nadzornemu odboru. 7. Če se ugotovi, da preiskave ni mogoče zaključiti v 12 mesecih od njenega začetka, lahko generalni direktor Urada odloči, da bo podaljšal obdobje za največ šest mesecev. Generalni direktor Urada se prepriča, ali je treba podaljšati preiskavo. Preden sprejme to odločitev, generalni direktor obvesti nadzorni odbor o razlogih, zaradi katerih še ni bilo mogoče zaključiti preiskave, in o pričakovanem roku za zaključek preiskave. Take odločitve o podaljšanju se po potrebi lahko ponovijo pod enakimi pogoji. Če se preiskava ne zaključi v 18 mesecih po njenem začetku, generalni direktor obvesti nadzorni odbor o razlogih, zaradi katerih še ni bilo mogoče zaključiti preiskave in, če je potrebno, o nadaljnjem poteku preiskave.   Nadzorni odbor posreduje kopijo svojega mnenja zadevni instituciji, organu ali uradu. Informacija se lahko odloži v primerih, ko je treba zaradi preiskave ohraniti popolno tajnost ali v skladu z nacionalno zakonodajo, ki se uporablja za preiskave.   Generalni direktor Urada vsako leto predloži proračunskemu organu poročilo o razlogih, zaradi katerih ni bilo mogoče zaključiti preiskav v 30 mesecih od njihovega začetka. Nadzorni odbor posreduje proračunskemu organu mnenje o teh razlogih.
Obrazložitev
Odgovornost, da se preiskavi podaljša rok nad 12 mesecev, mora biti v pristojnosti generalnega direktorja. Če se preiskave ne more zaključiti v 24 mesecih, je treba predvideti možnost, da nadzorni odbor posreduje mnenje generalnemu direktorju. To mnenje je treba posredovati tudi zainteresirani instituciji, da se seznani, v kateri fazi se nahaja preiskava.
Predlog spremembe  51 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 4 a (novo) Uredba (ES) št. 1073/1999 Člen 7 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   4a) Člen 7(1) se nadomesti z naslednjim:   „1. Institucije, organi, uradi in agencije morajo uradu takoj poslati vse podatke v zvezi z morebitnimi primeri goljufije ali korupcije ali drugih nezakonitih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Skupnosti.“
Obrazložitev
Nezakonita ravnanja, ki se sporočajo Uradu, je treba omejiti na tista, ki škodijo finančnim interesom Skupnosti. Gre za opredelitev pristojnosti Urada.
Predlog spremembe  52 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 4 b (novo) Uredba (ES) št. 1073/1999 Člen 7 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   4b) Člen 7(2) se nadomesti z naslednjim:   „2. Institucije, organi, uradi in agencije in, če to dopušča nacionalna zakonodaja, države članice na zahtevo urada ali na svojo pobudo pošljejo uradu vse dokumente ali podatke v zvezi z [...] preiskavo v teku, s katerimi razpolagajo.“
Obrazložitev
Treba je določiti, da institucije, organi, uradi in agencije Skupnosti, ter, v skladu z njihovo nacionalno zakonodajo, države članice, Uradu posredujejo vse dokumente in informacije v zvezi s preiskavo, ki je v teku, ne glede na to, ali je notranja ali zunanja.
Predlog spremembe  53 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 5 Uredba (ES) št. 1073/1999 Člen 7 a – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe 1. Urad v svoji preiskavi išče dokaze za in proti zadevni osebi. 1. Urad v svoji preiskavi išče dokaze za in proti zadevni osebi. Preiskave potekajo objektivno in nepristransko ter ob upoštevanju načela domneve nedolžnosti in postopkovnih jamstev, ki jih podrobno določajo postopkovna pravila iz člena 15a.
Obrazložitev
Zaradi zakonodaje Skupnosti s tega področja je treba določiti, da se morajo preiskave Urada izvajati ob upoštevanju določenih postopkovnih načel in posameznih pravic.
Predlog spremembe  54 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 5 Uredba (ES) št. 1073/1999 Člen 7 a – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe 2. Če preiskava pokaže, da bi lahko bil član, vodilni delavec, uradnik ali drugi uslužbenec ali oseba v službi institucije, organa, urada ali agencije ali gospodarskega subjekta vpleten v zadevo, se zadevna oseba obvesti, pod pogojem, da to ne ovira poteka preiskave. 2. Če preiskava pokaže, da bi lahko bil član, vodilni delavec, uradnik ali drugi uslužbenec ali oseba v službi institucije, organa, urada ali agencije ali gospodarskega subjekta vpleten v zadevo, se zadevno osebo obvesti, pod pogojem, da to ne ovira poteka preiskave. V vsakem primeru pa se ob zaključku preiskave ne smejo sestaviti sklepi, v katerih bi bila fizična ali pravna oseba navedena po imenu, če vpletena oseba ni imela možnosti predložiti svojih stališč v zvezi z vsem, kar jo zadeva. Vpletena oseba mora skupaj s povabilom, naj odda pripombe, prejeti povzetek takih zadev. Pomaga ji lahko oseba po lastni izbiri. Vpletena oseba lahko sama izbere uradni jezik Skupnosti, ki ga želi uporabljati; vendar pa se od uradnikov ali drugih uslužbencev Skupnosti lahko zahteva, da uporabljajo tisti uradni jezik Skupnosti, ki ga zelo dobro obvladajo. Vpletena fizična ali pravna oseba ima pravico, da se izogne samoobtožbi. V vsakem primeru pa se pred pripravo končnega poročila o preiskavi ob zaključku preiskave ne smejo sestaviti sklepi, v katerih bi bila fizična ali pravna oseba navedena po imenu, če vpletena oseba ni imela možnosti predložiti svojih stališč v zvezi z vsem, kar jo zadeva, v pisni obliki ali v razgovoru s pristojnim uslužbencem Urada. Vpletena oseba mora skupaj s povabilom, naj odda pripombe, prejeti povzetek takih zadev, sama pa predloži svoje ugotovitve v roku, ki ga določi Urad. Na razgovoru ji lahko pomaga oseba po lastni izbiri. Vpletena oseba lahko sama izbere uradni jezik Skupnosti, ki ga želi uporabljati; vendar pa se od uradnikov ali drugih uslužbencev Skupnosti lahko zahteva, da uporabljajo tisti uradni jezik Skupnosti, ki ga zelo dobro obvladajo. Vpletena fizična ali pravna oseba ima pravico, da se izogne samoobtožbi. V primerih, ko je treba zaradi preiskave ohranjati strogo tajnost in ko je treba uporabljati preiskovalne metode, ki spadajo v pristojnost nacionalnih sodnih organov ali, v primeru zunanje preiskave, pristojnega nacionalnega organa, lahko generalni direktor Urada odloči, da bo odložil izpolnjevanje obveznosti, da vpleteni osebi da možnost predstaviti svoje mnenje. Najprej bo obvestil revizijskega svetovalca, ki bo predložil mnenje v skladu s členom 14(3). V primeru notranje preiskave generalni direktor sprejme odločitev sporazumno z institucijo, organom, uradom ali agencijo, kateri pripada zadevna oseba. V primerih, ko je treba zaradi preiskave ohranjati strogo tajnost ali ko je treba uporabljati preiskovalne metode, ki v skladu z nacionalno zakonodajo, ki se uporablja za preiskave, spadajo v pristojnost nacionalnih sodnih organov, lahko generalni direktor Urada odloči, da bo odložil izpolnjevanje obveznosti, da vpleteni osebi da možnost predstaviti svoje mnenje ob upoštevanju določb v zvezi s preverjanjem zakonitosti iz člena 14. V primeru notranje preiskave generalni direktor sprejme odločitev potem, ko je o tem obvestil institucijo, organ, urad ali agencijo, kateri pripada zadevna oseba.   Institucija, organ, urad ali agencija odloči, ali so potrebni morebitni previdnostni ali upravni ukrepi, z ustreznim upoštevanjem pomena jamčenja učinkovitosti vodenja preiskave in posebnih ukrepov za varstvo zaupnosti, ki jih je predlagal Urad. Institucija, organ ali urad v najkrajšem času seznani Urad s svojo odločitvijo o ukrepih iz tega člena ali o potrebi po uvedbi dodatnega disciplinskega postopka v zadevah, za katere so institucija, organ ter urad ali agencija pristojni na podlagi kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti.
Obrazložitev
Ta določba za osebo, o kateri poteka preiskava, določa temeljno pravico, da predstavi svoja stališča v zvezi z zaključki končnega poročila o preiskavi, preden je sprejeto. V skladu z nacionalno zakonodajo, ki se uporablja za preiskave, določa tudi izjeme, tako kot po preverjanju zakonitosti.
Predlog spremembe  55 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 5 Uredba (ES) št. 1073/1999 Člen 7 a – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe 3. Povabilo na razgovor, s pričo ali z osebo, ki je vpletena v smislu odstavka 1, mora biti poslano vsaj osem delovnih dni vnaprej; ta rok se lahko skrajša s soglasjem osebe, ki prihaja na razgovor. Povabilo vsebuje seznam pravic osebe, ki prihaja na razgovor. Urad sestavi zapisnik razgovora in osebi, ki je prišla na razgovor, zagotovi dostop do zapisnika, tako da lahko zapisnik potrdi ali doda pripombe. 3. Poziv na razgovor, s pričo ali z osebo, ki je vpletena v smislu odstavka 1, mora biti poslan vsaj deset delovnih dni vnaprej; ta rok se lahko skrajša z izrecnim soglasjem osebe, ki je bila pozvana na razgovor. Povabilo vsebuje seznam pravic osebe, ki prihaja na razgovor. Urad sestavi zapisnik razgovora in osebi, ki je prišla na razgovor, zagotovi dostop do zapisnika, tako da lahko zapisnik potrdi ali doda pripombe. Če se med razgovorom izkaže, da bi lahko bila oseba, ki je prišla na razgovor, vpletena v dejstva, ki so predmet preiskave, se takoj začnejo uporabljati postopkovna pravila iz odstavka 2. Če se med razgovorom izkaže, da bi lahko bila oseba, ki je prišla na razgovor, vpletena v dejstva, ki so predmet preiskave, se takoj začnejo uporabljati postopkovna pravila iz odstavka 2.
Obrazložitev
Treba je predvideti razumno daljši rok. Poleg tega je treba, od trenutka, ko v preiskavo osebno vpletena oseba že koristi takšna jamstva, pojasniti, da je lahko samo oseba, ki je zaslišana kot priča, obravnavana kot vpleteno v zadevna dejanja, in da se uporabljajo jamstva, predvidena v členu 7a(2).
Predlog spremembe  56 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 5 Uredba (ES) št. 1073/1999 Člen 7 a – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe 4. Postopkovna jamstva iz tega člena se uporabljajo brez poseganja: 4. Postopkovna jamstva iz tega člena se uporabljajo brez poseganja: a) v morebitno širšo zaščito, ki bi lahko bila na voljo na podlagi pravil Pogodbe in katerih koli ustreznih nacionalnih predpisov; a) v morebitno širšo zaščito, ki bi lahko bila na voljo na podlagi pravil Pogodbe, Listine o temeljnih pravicah Evropske unije in katerih koli drugih ustreznih nacionalnih predpisov ali predpisov Skupnosti, vključno s Protokolom o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti; b) v pravice in obveznosti iz Kadrovskih predpisov. b) v pravice in obveznosti iz Kadrovskih predpisov poslancev Evropskega parlamenta oziroma uradnikov Evropskih skupnosti.
Obrazložitev
Z večjo natančnostjo je treba navesti, kateri so viri širših jamstev, ki se nanašajo na osebe, ki so vpletene v preiskavo.
Predlog spremembe  57 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 5 Uredba (ES) št. 1073/1999 Člen 7 b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe Če se do zaključka preiskave ne najdejo nobeni dokazi zoper osumljenega člana, vodstvenega delavca, zoper gospodarski subjekt, se z odločitvijo generalnega direktorja Urada, ki pisno obvesti zadevno osebo in, če je primerno, institucijo, organ, urad ali agencijo, preiskava proti navedeni osebi zaključi in se ne sprejmejo nadaljnji ukrepi. Če se do zaključka preiskave ne najdejo nobeni dokazi zoper osumljenega člana, vodstvenega delavca, zoper gospodarski subjekt, se z odločitvijo generalnega direktorja Urada, ki v desetih delovnih dneh od sprejetja odločitve pisno obvesti zadevno osebo in, če je primerno, institucijo, organ, urad ali agencijo, preiskava proti navedeni osebi zaključi in se ne sprejmejo nadaljnji ukrepi.
Obrazložitev
Treba je poudariti, da se morajo po zaključku preiskave brez nadaljnjih ukrepov zainteresirane osebe in v primeru javnega uslužbenca institucija, kjer je zaposlen, čim prej obvestiti o zaključkih preiskave.
Predlog spremembe  58 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 5 Uredba (ES) št. 1073/1999 Člen 17 c (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   „Člen 7c   Za nepristransko obveščanje evropskih davkoplačevalcev in za zagotavljanje svobode tiska morajo vsi organi Evropske unije, ki sodelujejo pri dejavnostih preiskav, spoštovati načelo zaščite novinarskih virov.
Obrazložitev
Zadeva „Tillack“, v kateri je bil nemški novinar predmet sodno preganjan, potem ko je razkril korupcijo pri enem od organov Evropske unije, je dokaz o resnem pomanjkanju zaščite virov znotraj institucij Evropske unije. Svoboda obveščanja in svoboda izražanja novinarjev, ki raziskujejo, kako institucije Evropske unije upravljajo z evropskimi sredstvi, morata biti jasno zagotovljeni, kot je Evropsko sodišče za človekove pravice zapisalo v sodbi z dne 27. novembra 2007.
Predlog spremembe  59 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 7 Uredba (ES) št. 1073/1999 Člen 8 a – alinea 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe Generalni direktor Urada lahko odloči, da ne bo poslal obvestila iz prvega pododstavka v primerih, ko je nujno treba ohraniti popolno tajnost in uporabiti preiskovalne ukrepe, ki so v pristojnosti nacionalne sodne oblasti. V primeru notranje preiskave sprejme odločitev sporazumno z institucijo, organom, uradom ali agencijo, kateri pripada zadevna oseba. Generalni direktor Urada lahko odloči, da ne bo poslal obvestila iz prvega pododstavka v primerih, ko je nujno treba ohraniti popolno tajnost ali v skladu za nacionalno zakonodajo, ki se uporablja za preiskave, uporabiti preiskovalne ukrepe, ki so v pristojnosti nacionalne sodne oblasti. V primeru notranje preiskave sprejme odločitev potem, ko so o tem v pravilni in predpisani obliki obvestili institucijo, organ, urad ali agencijo, kateri pripada zadevna oseba.
Obrazložitev
Primere, pri katerih je treba ohraniti strogo tajnost ali uporabiti preiskovalne postopke, ki spadajo v pristojnost državnega pravosodnega organa, mora v skladu z nacionalno zakonodajo obravnavati generalni direktor. Posledično se lahko pravica do obveščanja oseb o predložitvi končnega poročila o preiskavi odloži, če to zahteva nacionalni postopek.
Predlog spremembe  60 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 7 Uredba (ES) št. 1073/1999 Člen 8 a – alinea 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe Če katera koli oseba, ki je osebno vpletena, meni, da postopkovna jamstva, predvidena v členih 6(5) in 7a, niso bila upoštevana, tako da bi to lahko vplivalo na zaključke preiskave, lahko navedena oseba vloži zahtevo za mnenje revizijskega svetovalca v desetih delovnih dneh po prejemu zaključkov končnega poročila. Če katera koli oseba, ki je osebno vpletena, meni, da postopkovna jamstva, predvidena v členih 6(5) in 7a, niso bila upoštevana, tako da bi to lahko vplivalo na zaključke preiskave, lahko navedena oseba v skladu s členom 14a vloži zahtevo za mnenje generalnega direktorja v desetih delovnih dneh po prejemu zaključkov končnega poročila.
Predlog spremembe  61 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 8 a Uredba (ES) št. 1073/1999 Člen 9 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe 1. Po zaključku preiskave, ki jo izvede Urad, ta pod vodstvom svojega generalnega direktorja pripravi poročilo, v katerem je seznam vseh faz postopka, pravna podlaga, ugotovljena dejstva, zadevno kaznivo dejanje, morebitna finančna izguba in ugotovitve preiskave, vključno s priporočili o ukrepih, ki jih je treba sprejeti.“ 1. Po zaključku preiskave, ki jo izvede Urad, ta pod vodstvom svojega generalnega direktorja pripravi poročilo, v katerem je seznam vseh faz postopka, ukrepi izvedenih preiskav, pravna podlaga, ugotovljena dejstva, zadevno kaznivo dejanje in ugotovitve preiskave, vključno s priporočili o ukrepih, ki jih je treba sprejeti. Poročilo navaja oceno finančne izgube in zneske, ki jih je treba izterjati. Postopkovna pravila člena 15a podrobno določajo vse ostale elemente, ki jih je treba vključiti v poročilo za namene izterjave, za katero so odgovorni pristojni odredbodajalci.
Obrazložitev
Že pravilnik urada OLAF podrobno določa sestavne dele poročila. Zaradi pomena izterjave je treba poleg preiskovalnih ukrepov omeniti tudi oceno finančne izgube (vedno gre za oceno). Znesek, ki ga je treba izterjati, bi moral biti naveden v poročilu. Prav tako morajo postopkovna pravila za preiskave urada OLAF navesti vse elemente, ki jih je treba vključiti v končno poročilo o preiskavi za namene izterjave.
Predlog spremembe  62 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 8 b Uredba (ES) št. 1073/1999 Člen 9 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe 3. Poročila, pripravljena po opravljeni zunanji preiskavi, in vsi ustrezni dokumenti v zvezi s preiskavo se pošljejo pristojnim organom zadevnih držav članic v skladu s pravili, ki veljajo za zunanje preiskave, in Komisiji. Pristojni organi zadevnih držav članic, če to ni v neskladju z nacionalno zakonodajo, obvestijo generalnega direktorja Urada o ukrepih, ki so jih sprejeli na podlagi ugotovitev zunanjih preiskav, ki so jim bile poslane. 3. Poročila, pripravljena po opravljeni zunanji preiskavi, in vsi ustrezni dokumenti v zvezi s preiskavo se pošljejo pristojnim organom zadevnih držav članic v skladu s pravili, ki veljajo za zunanje preiskave, in Komisiji. Pristojni organi zadevnih držav članic, če to ni v neskladju z nacionalno zakonodajo, obvestijo generalnega direktorja Urada o ukrepih, ki so jih sprejeli na podlagi ugotovitev zunanjih preiskav, ki so jim bile poslane. Zato generalnemu direktorju Urada vsakih šest mesecev ali v roku, ki ga ta določi, posredujejo poročilo o doseženem napredku.
Obrazložitev
Ker se urada OLAF ne obvešča redno o nadaljnjem poteku njegovih preiskav, je treba določiti, da organi dvakrat na leto posredujejo poročilo o doseženem napredku v zvezi ukrepi, ki so bili sprejeti na podlagi poročil, ki jih je posredoval urad OLAF.
Predlog spremembe  63 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 8 b Uredba (ES) št. 1073/1999 Člen 9 – odstavek 3 – alinea 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   Urad pristojnim organom tretjih držav, v skladu s sporazumi s Komisijo o medsebojni pomoči in sodelovanju, ter mednarodnim organizacijam, v skladu s sporazumi s Komisijo, pošlje zaključke in priporočila poročila, pripravljenega po opravljeni zunanji preiskavi, in vse koristne dokumente v zvezi z njo. Komisija zagotovi, da pristojni organi tretjih držav, ki jih sporazumi o pomoči in sodelovanju navajajo kot kontaktne točke Urada, v kolikor nacionalna zakonodaja to dopušča, obvestijo generalnega direktorja o ukrepih, ki so bili sprejeti na podlagi zaključkov in priporočil končnega poročila o preiskavi. Komisija tudi zagotavlja, da mednarodne organizacije obvestijo generalnega direktorja Urada o ukrepih, ki so bili sprejeti na podlagi zaključkov in priporočil končnega poročila o preiskavi. Zato generalnemu direktorju Urada vsakih šest mesecev ali v rokih, ki jih ta določi, posredujejo poročilo o doseženem napredku.
Obrazložitev
Glede na naraščajoč pomen zunanjih preiskav Urada je treba v tej uredbi vzpostaviti pravno podlago, ki bo Uradu omogočala posredovanje končnega poročila o preiskavah pristojnim organom tretjih držav in mednarodnim organizacijam ter sprejemanje informacij o njihovih rezultatih. Komisija sprejme vse potrebne določbe, ki omogočajo takšno izmenjavo.
Predlog spremembe  64 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 8 c Uredba (ES) št. 1073/1999 Člen 9 – odstavek 3 a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe 3a. Če poročilo, pripravljeno po notranji preiskavi, pokaže obstoj dejstev, ki bi lahko zahtevala kazenski postopek, se končno poročilo pošlje sodnim organom zadevne države članice. Generalni direktor Urada pa lahko odloči, da končnega poročila ne bo poslal sodnim organom, če glede na dejstva meni, da niso tako resna in da je finančna izguba tako majhna, da so na voljo notranji ukrepi, ki omogočajo bolj primerne nadaljnje ukrepanje. V vsakem primeru pa posreduje končno poročilo zadevni instituciji, organu, uradu ali agenciji v skladu z odstavkom 4. Nadzorni odbor in revizijskega svetovalca obvesti o vseh pravilno utemeljenih odločitvah, da končnega poročila ne bo posredoval sodnim organom.“ 3a. Če poročilo, pripravljeno po notranji preiskavi, pokaže informacije o dejstvih, ki bi lahko zahtevala kazenski postopek, se končno poročilo pošlje sodnim organom zadevne države članice in, brez poseganja v nacionalne predpise v zvezi s sodnimi postopki, zadevni instituciji, organu, uradu ali agenciji v skladu z odstavkom 4.
Obrazložitev
Namen tega predloga spremembe je pojasnitev. Za preiskave dejanj, primernih za kazenski pregon, so pristojni nacionalni sodni organi. Generalni direktor Urada izvaja upravne preiskave. Kadar meni, da so dejanja primerna za kazenski pregon, mora o njih obvestiti pristojne organe. Zadevna institucija je o tem obveščena v skladu z nacionalno zakonodajo.
Predlog spremembe  65 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 8 c a (novo) Uredba (ES) št. 1073/1999 Člen 9 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   (cc) Odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:   „4. Poročila, pripravljena po opravljeni notranji preiskavi, in vsi koristni dokumenti v zvezi s preiskavo se pošljejo zadevni instituciji, organu, uradu ali agenciji. Institucija, organ, urad ali agencija na podlagi notranje preiskave sproži ustrezne postopke, predvsem disciplinske ali sodne, kakor zahtevajo rezultati teh preiskav, in o tem poroča direktorju urada [...]. Zato generalnemu direktorju Urada vsakih šest mesecev ali v rokih, ki jih ta določi, posredujejo poročilo o doseženem napredku.“
Obrazložitev
Zaradi usklajevanja praks obveščanja med institucijami, organi, uradi in agencijami ter pristojnimi organi držav članic o ukrepih, sprejetih na podlagi zaključkov poročil o notranjih preiskavah, je treba tudi za institucije predvideti možnost poročila o ukrepih in doseženih napredkih, ki se ga pošlje generalnemu direktorju Urada, zlasti, v primeru Komisije, s prispevki IDOC.
Predlog spremembe  66 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 9 Uredba (ES) št. 1073/1999 Člen 10 – odstavek 1 – alinea 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   Generalni direktor Urada po posvetovanju z izvršnim odborom Urada in v skladu z nadzorom zakonitosti iz člena 14(2) sprejme sklep o prenosu podatkov.
Obrazložitev
Treba je določiti, da se za način pošiljanja podatkov pristojnim organom opravi preizkus zakonitosti. Direktor se mora pred sprejemanjem odločitve posvetovati z izvršnim odborom urada OLAF.
Predlog spremembe  67 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 9 Uredba (ES) št. 1073/1999 Člen 10 – odstavek 2 – alinea 2 a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   Generalni direktor Urada po posvetovanju z izvršnim odborom Urada in v skladu z nadzorom zakonitosti iz člena 14(2) sprejme sklep o prenosu podatkov.
Obrazložitev
Prenos podatkov med pristojnimi organi držav članic mora biti podvržen nadzoru zakonitosti. Generalni direktor se mora pred odločitvijo posvetovati z izvršnim odborom OLAF.
Predlog spremembe  68 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 9 Uredba (ES) št. 1073/1999 Člen 10 – odstavek 2 – alinea 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe Preden Urad pošlje podatke iz prvega pododstavka, da osebi, ki je vpletena v preiskavo, možnost, da predloži opombe o zadevi, ki jo zadeva, ob upoštevanju pogojev in v skladu z ureditvami iz drugega in tretjega pododstavka člena 7a(2). Preden Urad pošlje podatke iz prvega pododstavka in v kolikor to ne škoduje poteku preiskave, da osebi, ki je vpletena v preiskavo, možnost, da predloži opombe o zadevi, ki jo zadeva, ob upoštevanju pogojev in v skladu z ureditvami iz drugega in tretjega pododstavka člena 7a(2).
Predlog spremembe  69 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 9 a (novo) Uredba (ES) št. 1073/1999 Člen 10 – odstavek 3 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   9a) V členu 10 se doda naslednji odstavek 3a:   „3a. Izmenjava informacij in sodelovanje med Uradom in pristojnimi organi držav članic ter dejanja in ukrepi, sprejeti ali izvrševani na podlagi informacij, ki so jim poslane, se redno pregleduje v okviru postopka dogovarjanja, ki ga določa člen 11a.“
Obrazložitev
Kot izhaja iz operativne prakse Urada, je treba izmenjavo informacij in sodelovanje med pristojnimi organi in Uradom redno pregledovati, da bi lahko poiskali operativne rešitve za izboljšanje delovnega okolja Urada.
Predlog spremembe  70 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 9 b (novo) Uredba (ES) št. 1073/1999 Člen 10 a – odstavek 1 (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   9b) Vstavi se naslednji člen 10a(1):   „Člen 10a   Izmenjava podatkov med Uradom in zadevnimi institucijami   1. Generalni direktor Urada redno in najmanj enkrat letno poroča Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču o rezultatih preiskav Urada, ob spoštovanju zaupnosti teh preiskav, zakonitih pravic vpletenih oseb in, če je potrebno, nacionalnih predpisov, ki veljajo za sodne postopke.   Generalni direktor ravna v skladu z načelom neodvisnosti, ki je značilna za njegovo funkcijo.“
Obrazložitev
Treba je sprejeti določbo, ki generalnemu direktorju urada OLAF omogoča redno obveščanje zadevnih institucij o zaključkih preiskav, da bi se izvajala nedavna sodna praksa Sodišča na tem področju.
Predlog spremembe  71 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 9 c (novo) Uredba (ES) št. 1073/1999 Člen 10 a – odstavek 2 (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   9c) V členu 10a se doda naslednji odstavek 2:   „2. Evropski parlament, Svet, Komisija in Računsko sodišče zagotovijo spoštovanje zaupnosti preiskav, ki jih vodi Urad, ter zakonite pravice vpletenih oseb in, v primeru uvedbe sodnega postopka, spoštovanje vseh nacionalnih predpisov, ki veljajo za takšne postopke.“
Obrazložitev
Institucije, ki jih zadeva preiskava, morajo zagotoviti spoštovanje zaupnosti preiskav, ki jih vodijo Urad in pristojni organi, ter legitimne pravice zadevnih oseb.
Predlog spremembe  72 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 9 d (novo) Uredba (ES) št. 1073/1999 Člen 10 a – odstavek 3 (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   9d) V členu 10a se doda naslednji odstavek 3:   „3. Urad in zadevne institucije lahko na področju pretoka vseh informacij, ki so potrebne za dosego cilja Urada, sklenejo sporazume, ob upoštevanju načel iz odstavkov 1 in 2.“
Obrazložitev
Trenutno ne obstaja nobena pravna podlaga, ki bi uradu OLAF in Evropskemu parlamentu omogočala izmenjavo zaupnih informacij. Sporazum med Komisijo in Parlamentom iz maja 2005 se ne uporablja za Urad. Pretok informacij ureja Priloga VII poslovnika Evropskega parlamenta. Po mnenju pravne službe Parlamenta, bi bilo koristno predvideti takšno pravno podlago, da bi instituciji omogočili izvajanje njene naloge.
Predlog spremembe  73 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 9 e (novo) Uredba (ES) št. 1073/1999 Člen 10 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   9e) Vstavi se naslednji člen 10b:   „Člen 10b   Obveščanje javnosti   Generalni direktor Urada zagotovi, da se obveščanje javnosti opravlja na nevtralen in nepristranski način, ob upoštevanju načel, ki jih določa člen 10a.   Postopkovna pravila za preiskave urada OLAF, sprejeta v skladu s členom 15a te uredbe, natančno določajo pravila za preprečevanje nedovoljenega posredovanja informacij v zvezi z operativnimi dejavnostmi Urada in disciplinskimi ukrepi, ki se v skladu z odstavkom 3 člena 8 uporabljajo v primeru nedovoljenega posredovanja.
Obrazložitev
Treba je sprejeti predpise o politiki obveščanja med Uradom in javnostjo ter opozoriti na načela in sestavne dele uredbe (ES) št. 45/2001 (člen 49), ki jih je treba vključiti v postopkovna pravila, vključno z disciplinskimi ukrepi za primer razkritja.
Predlog spremembe  74 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 10 a Uredba (ES) št. 1073/1999 Člen 11 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe „1. Nadzorni odbor krepi neodvisnost Urada z rednim spremljanjem izvajanja preiskovalne funkcije. „1. Nadzorni odbor z rednim spremljanjem izvajanja preiskovalne funkcije zagotavlja, da Urad popolnoma neodvisno izvaja pristojnosti, ki jih določa ta uredba. Nadzorni odbor: Nadzorni odbor poskrbi za skladnost s pravili, ki urejajo izmenjavo podatkov med Uradom in institucijami, organi, uradi in agencijami. a) poskrbi za skladnost s pravili, ki urejajo izmenjavo podatkov med Uradom in institucijami, organi, uradi in agencijami; Nadzorni odbor spremlja dogajanja v zvezi z uporabo postopkovnih jamstev in trajanjem preiskav glede na redne statistične podatke, ki jih pošilja generalni direktor Urada, ter redna mnenja in analitična poročila, ki jih v tej zvezi pripravi revizijski svetovalec, in ki so pripravljena na podlagi tesnega sodelovanja z generalnim direktorjem Urada. b) spremlja dogajanja v zvezi z uporabo postopkovnih jamstev in trajanjem preiskav glede na redne statistične podatke, informacije in poročila o preiskavah, ki mu jih posreduje generalni direktor Urada, ter glede na mnenja revizijskega svetovalca;   c) pomaga generalnemu direktorju in pri tem zagotavlja, da Urad razpolaga s potrebnimi sredstvi za opravljanje svoje preiskovalne dejavnosti;   d) daje mnenja in priporočila o:   – opredelitvi prednostnih nalog preiskave;   – trajanju preiskav in ukrepih, ki so sprejeti na njihovi podlagi;   – postopkovna pravila;   e) daje mnenja o nastopih generalnega direktorja pred Sodiščem Evropskih skupnosti in nacionalnimi sodišči;   f) pomaga generalnemu direktorju v postopku dogovarjanja.   g) lahko pozove Komisijo ali drugo institucijo pred Sodišče, če meni, da so sprejele ukrepe, ki zbujajo dvom o neodvisnosti generalnega direktorja Urada. Odbor pošilja mnenja generalnemu direktorju Urada na lastno pobudo ali na zahtevo generalnega direktorja ali na zahtevo institucije, organa, urada ali agencije, vendar pa se ne vmešava v izvajanje preiskav v teku. Prosilcu se pošlje izvod takih mnenj.“ Odbor pošilja mnenja generalnemu direktorju Urada na lastno pobudo ali na zahtevo generalnega direktorja ali na zahtevo institucije, organa, urada ali agencije, vendar pa se ne vmešava v izvajanje preiskav v teku. Prosilcu se pošlje izvod takih mnenj.“
Obrazložitev
Ta določba pojasnjuje naloge, ki se dodelijo nadzornemu odboru tako, da jamči in zagotavlja neodvisnost Urada.
Predlog spremembe  75 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 10 a a (novo) Uredba (ES) št. 1073/1999 Člen 11 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   (aa) Odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:   “2. Odbor sestavlja pet neodvisnih zunanjih oseb, ki v trenutku svojega imenovanja opravljajo visoko sodno, preiskovalno ali primerljivo funkcijo, ki je povezana z dejavnostmi Urada. Od njih se zahteva znanje o delovanju evropskih institucij in znanje drugega uradnega jezika Unije.“
Obrazložitev
Od kandidatov za člane nadzornega odbora se mora zahtevati operativne praktične izkušnje na področju boja proti goljufijam, poglobljeno znanje o delovanju evropskih institucij in znanje drugega uradnega jezika Unije, po možnosti delovnega jezika Komisije.
Predlog spremembe  76 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 10 a b (novo) Uredba (ES) št. 1073/1999 Člen 11 – odstavek 2 – alinea 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   ab) V odstavku 2 se doda naslednji pododstavek:   „Člane odbora soglasno imenujejo Evropski parlament, Svet in Komisija. Razpis za oddajo prijav se objavi v Uradnem listu Evropske unije. Pet članov se izbere na podlagi „seznama predizbora“, ki ga predloži Komisija in vsebuje najmanj 12 kandidatov.“
Obrazložitev
Člane odbora imenujejo institucije soglasno na podlagi seznama, ki ga predloži Komisija. Da bi bil postopek imenovanja članov čimbolj pregleden, je treba predvideti objavo mnenja o oddaji prijav.
Predlog spremembe  77 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 10 a c (novo) Uredba (ES) št. 1073/1999 Člen 11 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   ac) Odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:   „3. Mandat članov traja pet let in se ne podaljša. Za ohranitev strokovnega znanja in izkušenj v odboru je treba nekatere njegove člane imenovati s časovnim zamikom.“
Obrazložitev
Mandat bi moral biti po trajanju enak mandatu generalnega direktorja Urada, Dobro pa bi bilo tudi, če se mandat nadzornega odbora ne začne istočasno kot mandat generalnega direktorja Urada. Poleg tega je za ohranitev strokovnega znanja in izkušenj v odboru dobro del njegovih članov imenovati s časovnim zamikom.
Predlog spremembe  78 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 10 a d (novo) Uredba (ES) št. 1073/1999 Člen 11 – odstavek 6
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   ad) Odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:   „6. Nadzorni odbor imenuje svojega predsednika in sprejme svoj poslovnik, ki se pred sprejetjem posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji, da podajo svoje mnenje. Sestanki nadzornega odbora so sklicani na pobudo predsednika ali generalnega direktorja Urada. […] Svoje sklepe sprejema z večino glasov svojih članov. Tajništvo zagotavlja urad.“
Obrazložitev
Postopek sprejemanja poslovnika je zasnovan po zgledu Sodišča. Upošteva določene odločitve Sodišča prve stopnje, zlasti o vplivu poslovnika nadzornega odbora na ocenjevanje operativnega dela Urada. Za večjo prožnost in potrebe Urada ni treba več predpisovati števila sestankov odbora.
Predlog spremembe  79 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 10 b Uredba (ES) št. 1073/1999 Člen 11 – odstavek 7 – alinea 2 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe b) primerih, ko se podatki pošljejo sodnim organom države članice. b) primerih, ko pristojni organ držav članic ne upošteva priporočil Urada.
Obrazložitev
Ker nadzorni odbor ne more vplivati na potek preiskav, ki so v teku, je treba določiti, da zakonitost prenosa podatkov pristojnih organov države članice interno preverjajo „sodni svetovalci“ Urada, ki imajo dostop do preiskovalne dokumentacije. Ta določba zagotavlja resničen nadzor nad zakonitostjo.
Predlog spremembe  80 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 10 b Uredba (ES) št. 1073/1999 Člen 11 – odstavek 8
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe Nadzorni odbor vsako leto sprejme vsaj eno poročilo o svojem delu, ki obsega področje uporabe postopkovnih jamstev ter trajanja preiskav; taka poročila se pošljejo institucijam. Odbor lahko Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču predloži poročila o rezultatih preiskav Urada in o ukrepih, sprejetih na podlagi teh rezultatov. Nadzorni odbor vsako leto sprejme vsaj eno poročilo o svojem delu, ki obsega oceno neodvisnosti Urada, področje uporabe postopkovnih jamstev ter trajanja preiskav; taka poročila se pošljejo institucijam. Odbor lahko Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču predloži poročila o rezultatih preiskav Urada in o ukrepih, sprejetih na podlagi teh rezultatov.
Obrazložitev
Od odbora je treba zahtevati tudi poročanje o oceni neodvisnosti Urada.
Predlog spremembe  81 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 11 Uredba (ES) št. 1073/1999 Člen 11 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe Strukturirani dialog z institucijami Postopek dogovarjanja Nadzorni odbor se v okviru strukturiranega dialoga na politični ravni sestaja vsaj dvakrat na leto in na zahtevo ene od institucij z namenom, da pripravi skupne smernice; Evropski parlament, Svet in Komisija določijo po enega predstavnika. 1. Vzpostavljen je postopek dogovarjanja med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo. Strukturirani dialog zadeva preiskovalno funkcijo Urada, zlasti pa: 2. Postopek dogovarjanja obsega: a) letno poročilo o dejavnostih nadzornega odbora in generalnega direktorja Urada; a) odnose in sodelovanje med Uradom in državami članicami ter med slednjimi, zlasti: b) program preiskovalnih dejavnosti Urada; – usklajevanje ukrepov, sprejetih na podlagi člena 1; c) vidike prednostnih nalog politike Urada na področju preiskav; – izvajanje in uporabo te uredbe, uredbe (Euratom, ES) št. 2988/95 in uredbe (Euratom, ES) št. 2185/96 ter Konvencije z dne 26. julija 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti in njenih protokolov; d) dobre odnose med uradom in institucijami, organi, uradi in agencijami; – ukrepi, sprejeti na podlagi končnih poročil o preiskavah Urada, in ukrepi, sprejeti na podlagi prenosa podatkov Urada; e) učinkovitost dela, ki ga opravita Urad v svoji preiskovalni funkciji in nadzorni odbor. b) odnose in sodelovanje med Uradom ter institucijami, organi, uradi in agencijami Unije in Evropskih skupnosti, vključno z Eurojustom in Europolom, zlasti pomoč, ki jo institucije nudijo Uradu, in ukrepe , sprejete na podlagi končnih poročil o preiskavi ali prenos podatkov Urada; Strukturirani dialog ne posega v potek preiskav. c) odnose in sodelovanje med Uradom in pristojnimi organi tretjih držav ter mednarodnimi organizacijami v okviru sporazumov, ki jih zajema ta uredba; Urad sprejme primerne ukrepe za mnenja, izražena v strukturiranem dialogu. d) vidike prednostnih nalog politike Urada na področju preiskav;   e) poročila in analize nadzornega odbora.   3. Dogovarjanje poteka najmanj enkrat letno na zahtevo ene od institucij.   4. Generalni direktor Urada in predsednik nadzornega odbora sodelujeta pri postopku dogovarjanja. Predstavniki Računskega sodišča, Eurojusta in Europola so lahko povabljeni.   5. Dogovarjanje poteka na enem ali več sestankih tehnične narave. Sestanki se skličejo na zahtevo ene od institucij ali na zahtevo Urada.   6. Postopek dogovarjanja v nobenem primeru ne vpliva na potek preiskav in se izvaja ob strogem upoštevanju neodvisnosti generalnega direktorja.   7. Institucije, organi, uradi ali agencije, Urad in države članice vsakič obvestijo udeležence v postopku dogovarjanja o ukrepih, sprejetih na podlagi zaključkov postopka dogovarjanja.
Obrazložitev
Ta postopek zakonodajalcu Skupnosti, proračunskemu organu in Komisiji daje priložnost za razpravo o različnih vidikih boja proti goljufiji. Omogoča iskanje ustreznih rešitev (operativnih, zakonodajnih, institucionalnih) za težave, s katerimi se Urad srečuje v okviru svojih nalog. Ta postopek med drugim povzema pripombe Sveta na predlog Komisije („komitologija“).
Predlog spremembe  82 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 12 a Uredba (ES) št. 1073/1999 Člen 12 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe 1. Po posvetovanju s predstavniki institucij na srečanju z nadzornim odborom v okviru strukturiranega dialoga Komisija določi generalnega direktorja, katerega mandat traja sedem let in ni obnovljiv. Posvetovanja se organizirajo na podlagi seznama kandidatov, ki ga sestavi Komisija po razpisu. 1. Urad vodi generalni direktor, ki ga določi Komisija in katerega mandat traja pet let in ga je mogoče enkrat obnoviti.   Evropski parlament in Svet soglasno izbereta generalnega direktorja na podlagi seznama šestih kandidatov, ki ga predloži Komisija. Razpis za oddajo prijav se objavi v Uradnem listu Evropske unije.   Imenovanje se opravi v treh mesecih od dneva, ko Komisija predloži seznam kandidatov. Postopek v celoti ne sme trajati dlje kot devet mesecev in se mora začeti najmanj devet mesecev pred koncem mandata takratnega generalnega direktorja, ki opravlja svojo funkcijo do začetka mandata novega generalnega direktorja.   Če Evropski parlament in/ali Svet ne nasprotujeta obnovitvi mandata generalnega direktorja najmanj devet mesecev pred iztekom njegovega prvega mandata, Komisija njegov mandat podaljša. Nasprotovanje podaljšanju mandata mora biti utemeljeno. V nasprotnem primeru se uporabi določba o postopku imenovanja iz tretje alinee tega odstavka.
Predlog spremembe 83 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 12 b Uredba (ES) št. 1073/1999 Člen 12 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe (b) Odstavek 2 se črta. 2. Generalni direktor Urada se izbere med kandidati iz držav članic, ki opravljajo ali so opravljali visoke sodne ali preiskovalne funkcije in imajo najmanj 10 let praktičnih delovnih izkušenj na vodilnem delovnem mestu. Znaten del teh delovnih izkušenj morajo pridobiti na področju boja proti goljufijam na nacionalni ravni ali na ravni Skupnosti. Imeti morajo poglobljeno znanje o delovanju evropskih institucij in znanje drugega uradnega jezika Unije. Njihova neodvisnost mora biti nedvomna.
Obrazložitev
Smotrno je opredeliti merila, ki jih mora izpolnjevati kandidat za imenovanje na mesto generalnega direktorja Urada. Iz praktičnih razlogov bi bilo treba zahtevati znanje najmanj enega delovnega jezika Komisije.
Predlog spremembe  84 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 12 c Uredba (ES) št. 1073/1999 Člen 12 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe c)V odstavku 3 se „direktor“ nadomesti z „generalni direktor“. c) Odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:   “3. Generalni direktor pri opravljanju svojih nalog v zvezi z začetkom in izvajanjem zunanjih in notranjih preiskav ali pripravo poročil po zaključku preiskav ne sme zahtevati ali prejemati navodil od vladnih ali drugih institucij, organov, uradov ali agencij. Če generalni direktor meni, da ukrep, ki ga sprejme Komisija, zbuja dvome o njegovi neodvisnosti, o tem nemudoma obvesti nadzorni odbor in ga prosi za mnenje ter se odloči, ali bo vložil tožbo proti zadevni instituciji pred Evropskim sodiščem.   Generalni direktor Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču v okviru postopka dogovarjanja iz člena 11a redno poroča o ugotovitvah preiskav, ki jih izvaja urad, sprejetih ukrepih in težavah, s katerimi se srečuje, pri čemer mora spoštovati zaupnost teh preiskav, zakonite pravice vpletenih oseb in po potrebi nacionalne določbe, ki veljajo za sodne postopke.   Zgornje institucije zagotovijo spoštovanje zaupnosti preiskav, ki jih vodi urad, ter zakonite pravice vpletenih oseb in, če se uvede sodni postopek, spoštovanje vseh nacionalnih določb, ki veljajo za takšne postopke.“
Obrazložitev
Med drugim mora Urad zainteresiranim institucijam razložiti tudi, kakšne ukrepe je sprejel na podlagi preiskav ter na kakšne težave je pri tem naletel.
Predlog spremembe  85 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 12 d Uredba (ES) št. 1073/1999 Člen 12 – odstavek 4 – alinea 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe 4. Pred sprejetjem morebitnih disciplinskih ukrepov zoper generalnega direktorja se Komisija posvetuje z nadzornim odborom na srečanju s predstavniki drugih institucij v okviru strukturiranega dialoga. 4. Pred sprejetjem morebitnih disciplinskih ukrepov zoper generalnega direktorja se Komisija posvetuje z nadzornim odborom na srečanju s predstavniki Evropskega parlamenta in Sveta v okviru postopka dogovarjanja iz člena 11a.
Obrazložitev
Postopek dogovarjanja Komisiji nudi institucionalni okvir za razpravo o morebitnih disciplinskih ukrepih zoper generalnega direktorja. Glede na pomen ukrepa, ki naj se sprejme, je treba zagotoviti, da se o teh ukrepih ne razpravlja samo z nadzornim odborom, ampak tudi z drugimi zainteresiranimi institucijami. Treba je jasno določiti, da Evropski parlament in Svet enakopravno sodelujeta v disciplinskem postopku proti generalnemu direktorju.
Predlog spremembe 86 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 12 d a (novo) Uredba (ES) št. 1073/1999 Člen 12 – odstavek 4 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   4a. Generalni direktor Urada obvesti Komisijo, če namerava opravljati nov poklic v roku 2 let po preteku svojega mandata, v skladu s členom 16 Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti.
Predlog spremembe  87 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 12 a (novo) Uredba (ES) št. 1073/1999 Člen 12 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   12a) vstavi se naslednji člen 12 a):   „Člen 12a   Nastopi generalnega direktorja pred Sodiščem Evropskih skupnosti in nacionalnimi sodišči   Generalni direktor Urada lahko nastopi v zadevah, povezanih z dejavnostmi Urada, ki potekajo pred Sodiščem Evropskih skupnosti, in v skladu z nacionalnim pravom pred nacionalnimi sodišči.   Preden nastopi pred Sodiščem Evropskih skupnosti ali nacionalnimi sodišči, generalni direktor zaprosi za mnenje nadzornega odbora.“
Obrazložitev
V skladu z zamislijo iz člena 12 te uredbe, da se generalnemu direktorju Urada omogoči, da pravno oceni, ali določen ukrep zbuja dvom o njegovi neodvisnosti, je tudi primerno, da ima pravico vključiti se v postopek pred Sodiščem in podpreti neko stranko pri vprašanjih v zvezi z opravljanjem njegove preiskovalne funkcije. To pravico se lahko razširi tudi na postopke pred nacionalnimi sodišči. Nadzorni odbor da svoje mnenje.
Predlog spremembe  88 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 14 Uredba (ES) št. 1073/1999 Člen 14
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe Revizijski svetovalec Nadzor nad zakonitostjo preiskav Urada 1. Generalni direktor Urada na predlog nadzornega odbora imenuje revizijskega svetovalca, njegov mandat traja pet let in ni obnovljiv. Predlog odbora temelji na seznamu kandidatov, ki se sestavi po razpisu. 1. Cilj nadzora zakonitosti preiskav Urada je spoštovanje postopkovnih jamstev in temeljnih pravic oseb, ki jih zadeva preiskava Urada. 2. Revizijski svetovalec je pri opravljanju svojih nalog popolnoma neodvisen. Pri opravljanju svojih nalog ne zahteva in ne sprejema navodil od nikogar. Znotraj Urada ne opravlja nobene funkcije razen spremljanja skladnosti s postopki. 2. Nadzor zakonitosti se opravlja pred začetkom in pred zaključkom preiskave, pred vsakim posredovanjem podatkov zadevnim pristojnim organom držav članic iz členov 9 in 10 ter v zvezi z oceno popolne tajnosti preiskave. Pred sprejetjem kakršnih koli disciplinskih ukrepov zoper revizijskega svetovalca se generalni direktor Urada posvetuje z nadzornim odborom. 3. Nadzor nad zakonitostjo preiskav izvajajo pravni izvedenci in strokovnjaki na področju preiskovalnega postopka Urada, ki so usposobljeni za opravljanje sodne funkcije v državi članici. Njihovo mnenje se priloži končnemu poročilu o preiskavi. 3. Katera koli oseba, ki je osebno vpletena v preiskavo v teku, lahko prosi revizijskega svetovalca za mnenje v zvezi s postopkovnimi jamstvi, predvidenimi v členu 6(5) in členu 7a. Revizijski svetovalec lahko izda mnenja o teh zadevah na lastno pobudo. 4. Postopkovna pravila iz člena 15a podrobno določajo postopek za nadzor zakonitosti. 4. Revizijski svetovalec prejme primere, za katere se zahteva mnenje, od generalnega direktorja Urada v okoliščinah iz člena 6(7) in tretjega pododstavka člena 7a(2). Generalni direktor Urada lahko predloži revizijskemu svetovalcu vsak zahtevek v zvezi s pregledom preiskav.   5. Revizijski svetovalec o svojih dejavnostih redno poroča nadzornemu odboru; nadzornemu odboru in Komisiji pošilja redna statistična in analitična poročila o vprašanjih, ki zadevajo trajanje preiskav in postopkovna jamstva. Dovoljeno je, da se poročila revizijskega svetovalca ne nanašajo na posamezne primere v preiskavi. “
Obrazložitev
Poleg nadzora nacionalnih sodišč in Sodišča nad zakonitostjo preiskav Urada je treba pojasniti operativno prakso urada OLAF na tem področju. Nadzor nad zakonitostjo, ki ga izvaja Urad, zagotavlja spoštovanje postopkovnih jamstev in temeljnih pravic oseb, ki jih zadevajo preiskave. Ta praksa temelji na znanju, ki ga imajo „sodni svetovalci“ urada OLAF o pravu Skupnosti v zvezi s preiskavami ter o nacionalnem pravu in postopku.
Predlog spremembe  89 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 14 a (novo) Uredba (ES) št. 1073/1999 Člen 14 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   14a) Doda se naslednji člen:   „Člen 14a   Vložitev pritožb oseb, ki jih zadevajo preiskave Urada   1. Katera koli oseba, ki jo preiskava v teku osebno zadeva, lahko vloži pritožbo pri nadzornem odboru, v kateri navaja kršitev svojih postopkovnih ali človekovih pravic med tekom preiskave. Če nadzorni odbor prejme pritožbo, jo nemudoma posreduje revizijskemu svetovalcu.   2. Generalni direktor Urada na predlog nadzornega odbora imenuje revizijskega svetovalca, njegov mandat traja pet let in ni obnovljiv. Predlog nadzornega odbora temelji na seznamu kandidatov, ki se sestavi po razpisu.   3. Revizijski svetovalec je pri opravljanju svojih nalog popolnoma neodvisen. Pri opravljanju svojih nalog ne zahteva in ne sprejema navodil od nikogar. Znotraj Urada ne opravlja nobene funkcije razen spremljanja skladnosti s postopki.   4. Revizijski svetovalec je prav zato pristojen za obravnavo pritožb informatorjev, vključno z osebami iz člena 22 Kadrovskih predpisov uslužbencev Evropskih skupnosti.   5. Revizijski svetovalec predloži svoje mnenje pritožniku, nadzornemu odboru in generalnemu direktorju v roku 30 delovnih dni po predložitvi pritožbe.   6. Revizijski svetovalec o svojih dejavnostih redno poroča nadzornemu odboru. Nadzornemu odboru in Komisiji pošilja redna statistična in analitična poročila o vprašanjih, ki zadevajo pritožbe.
Predlog spremembe  90 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 15 Uredba (ES) št. 1073/1999 Člen 15
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe 15) Člen 15 se črta. 15) Člen 15 se nadomesti z naslednjim:   „V četrtem letu po začetku veljavnosti te uredbe Komisija pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o izvajanju te uredbe, priloži pa mu mnenje nadzornega odbora [...]. V tem poročilu je določeno, ali je potrebna sprememba te uredbe. V vsakem primeru je treba to uredbo spremeniti po ustanovitvi Evropskega javnega tožilstva.“
Obrazložitev
Treba je ohraniti možnost Komisije, da predloži poročilo o izvajanju te uredbe. Predvideti je treba tudi možnost spremembe te uredbe zavoljo upoštevanja zaključkov poročila. Zaradi vpliva, ki ga bo imelo evropsko javno tožilstvo na boj proti goljufijam, je treba po njegovi ustanovitvi obvezno spremeniti to uredbo.
Predlog spremembe  91 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 16 Uredba (ES) št. 1073/1999 Člen 15 a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe Izvedbeni ukrepi Postopkovna pravila za preiskave urada OLAF Izvedbeni ukrepi za uporabo postopkovnih jamstev v upravnih preiskavah, ki jih opravlja Urad, kakor je predvideno v tej uredbi, se sprejmejo z regulativnim postopkom iz člena 15b(2). 1. Urad sprejme „Postopkovna pravila za preiskave urada OLAF“, ki vključujejo pravna in zlasti postopkovna načela, ki jih določa ta direktiva. Upošteva operativno prakso Urada.   2. Postopkovna pravila natančno določajo prakse pri izvajanju mandata in poslovnika Urada, splošna načela, ki urejajo preiskovalni postopek, različne stopnje in poglavitna dejanja postopka, zakonite pravice oseb, ki jih preiskava zadeva, postopkovna jamstva, določbe v zvezi z varstvom podatkov ter politiko sporočanja in dostopanja do dokumentov, določbe v zvezi nadzorom nad zakonitostjo ter pravna sredstva oseb, ki jih preiskava zadeva.   3. Pred sprejetjem postopkovnih pravil se za mnenje zaprosi Evropski parlament, Svet, Komisijo in nadzorni odbor Urada. Nadzorni odbor zagotavlja neodvisnost Urada v postopku sprejemanja postopkovnih pravil.   4. Pravila se lahko posodobijo na predlog generalnega direktorja Urada. V tem primeru se uporabi postopek sprejemanja iz tega člena.   5. Postopkovna pravila, ki jih sprejme Urad, se objavijo v Uradnem listu Evropske unije.
Obrazložitev
Treba je ustvariti pravno podlago, ki bo uradu OLAF omogočila sprejetje postopkovnih pravil, ki bodo zagotavljala večjo preglednost njegovega delovanja.
Predlog spremembe  92 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 16 Uredba (ES) št. 1073/1999 Člen 15 b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe Člen 15 b črtano Odbor   1. Komisiji pomaga odbor iz člena 43 Uredbe Sveta (ES) št. 515/97.   2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.   Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.   3. Odbor sprejme svoj poslovnik.
Obrazložitev
Zaradi predlaganih sprememb, kot so določbe v zvezi s preverjanjem zakonitosti in postopkovnimi jamstvi na eni strani in določbe v zvezi z določitvijo postopka dogovarjanja na drugi strani, ta odbor postane nepotreben.

• [1]  UL C 8, 12. 1.2007.

MNENJE Odbora za pravne zadeve (10.9.2008)

za Odbor za proračunski nadzor

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1073/1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF)
(KOM(2006)0244 – C6‑0228/2006 – 2006/0084(COD))

Pripravljavec mnenja: Giuseppe Gargani

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Komisija je 24. maja 2006 odobrila nov predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1073/1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF)[1]. Spremembe, ki v veliki meri povzemajo vsebino predloga iz leta 2004 in jo želijo izboljšati, se osredotočajo predvsem na naslednje elemente:

· odnose med nadzornim odborom, uradom OLAF, institucijami ter drugimi organi oziroma uradi in agencijami;

· pravice oseb, ki so vpletene v preiskave;

· oblikovanje mesta za revizijskega svetovalca;

· izboljšanje izmenjave informacij med uradom OLAF, evropskimi institucijami in organi, državami članicami in informatorji;

· mandat generalnega direktorja;

· financiranje Urada.

Gledano v celoti, se zdi predlog Komisije primeren in uravnotežen. Vendar pa poročevalec meni, da je treba predlagati določena spremembe besedila, da se tako izboljša njegova učinkovitost, ob upoštevanju namena reforme predloga.

Zlasti je treba pri prvem pododstavku člena 5(2) pojasniti, da o začetku zunanje preiskave odloča generalni direktor, preiskave pa se ne sprožijo samo na zahtevo države članice ali Komisije ampak tudi na zahtevo Evropskega parlamenta.

Nasprotno pa bi bilo treba tretji pododstavek člena 5(2), ki predvideva prepoved opravljanja vzporedne notranje preiskave s strani urada OLAF in upravne preiskave s strani zadevnih institucij ali organov, ponovno oblikovati, da bi se omogočilo sočasnost preiskav in istočasno kar največjo mero sodelovanja. Na eni strani se dejansko ne more prepovedati instituciji, da bi sama izvedla upravno preiskavo v okviru svojih notranjih nadzornih pristojnosti, na drugi strani pa bi bila zahteva za sodelovanje v popolnem soglasju s strukturnim dialogom med Uradom in institucijami, ki je predviden v členu 11a predloga Komisije.

Treba bi bilo okrepiti postopkovna jamstva, predvidena v členu 7a, da se zadevni osebi omogoči primerno izvajanje obrambe. Še zlasti bi bilo treba preoblikovati člen 7a(4), da postopkovna jamstva, predvidena v isti določbi, ne izključujejo širše zaščite, ki trenutno izhaja iz Pogodbe, Listina o temeljnih pravicah in iz drugih veljavnih določb, vključno z nacionalnimi. Zato je treba spremeniti uvodno izjavo 5, ki se nanaša na to določbo.

Pri drugem pododstavku člena 8a, ki določa, da se generalnemu direktorju dovoli, da zaključkov in priporočil, ki so bili sprejeti ob koncu preiskave, ne pošlje zadevni osebi, je treba pojasniti, da se to lahko zgodi samo po prejetju mnenja revizijskega svetovalca, čigar vloga je ta, da spremlja nadzor nad postopkovnimi jamstvi sodelovanja vpletenih strani. Zato je treba na ta način spremeniti člen 14(4) predloga.

Tretji pododstavek člena 10(2) je treba spremeniti, da se tako pojasni, da ima oseba, ki je vpletena v preiskavo, možnost, da izrazi svoje mnenje o zadevi vsaj v pisni obliki, in da se to mnenje posreduje zadevni državi članici, skupaj z ostalimi podatki, ki so bili pridobljeni med preiskavo. Samo tako se lahko zadevnim nacionalnim organom ponudi popolno in do državljanov spoštljivo predstavitev dejstev.

Nadalje bi se lahko spremenilo tudi člen 15a in člen 15b, da se tako upošteva novi regulativni postopek s pregledom, ki je bil uveden s Sklepom Sveta z dne 17. julija 2006 o spremembi Sklepa 1999/468/ES o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (komitologija). Zlasti bi bilo treba nadomestiti sklicevanje na člen 5 tega sklepa s sklicevanjem na člen 5a, da se tako začne uporabljati novi postopek in se omogoči Evropskemu parlamentu, da ima pri teh zadevah vidnejšo vlogo. V ta namen se doda nova uvodna izjava 17.

PredlogI sprememb

Odbor za pravne zadeve poziva Odbor za proračunski nadzor kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1 Predlog uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(5) Zaradi pravne varnosti je treba pojasniti postopkovna jamstva, ki se uporabljajo v notranjih ali zunanjih preiskavah, ki jih opravlja Urad. To ne vpliva na morebitno širšo zaščito, ki bi lahko bila na voljo na podlagi pravil Pogodb, Kadrovskih predpisov in katerih koli ustreznih nacionalnih predpisov.	(5) Zaradi pravne varnosti je treba pojasniti postopkovna jamstva, ki se uporabljajo v notranjih ali zunanjih preiskavah, ki jih opravlja Urad. To ne vpliva na morebitno širšo zaščito, ki bi lahko bila na voljo na podlagi pravil Pogodb, vključno s Protokolom o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti, Listine EU o temeljnih pravicah, Statuta poslancev Evropskega parlamenta, Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti in katerih koli drugih veljavnih nacionalnih predpisov.
Obrazložitev
Posebej je treba poudariti poseben značaj Statuta poslancev Evropskega parlamenta, ki so del organa Evropske unije, pristojnega za izvajanje.
Predlog spremembe  2 Predlog uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 5 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(5a) Preiskava zadeve evropskega poslanca s strani Urada lahko – poleg spreminjanja običajnega zaporedja izvajanja nadzora zakonodajalca – nepopravljivo škoduje zadevnemu poslancu; zato je treba vsako tako preiskavo opraviti le pod pogoji, določenimi v Statuta poslancev Evropskega parlamenta.
Obrazložitev
Treba je preprečiti, da upravni postopek škoduje moralni integriteti poslanca.
Predlog spremembe  3 Predlog uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 10
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(10) Primerno bi bilo okrepiti pooblastila nadzornega odbora za pregledovanje skladnosti z določbami, ki urejajo izmenjavo podatkov med Uradom in ustanovami, organi, uradi in agencijami, ter napredek pri uporabi postopkovnih jamstev in trajanju preiskav. Treba je tudi vzpostaviti sodelovanje med nadzornim odborom in Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo, tako da se nadzornemu odboru brez poseganja v neodvisni status članov omogoči, da v okviru strukturiranega dialoga sprejme predstavnike navedenih institucij.	(10) Primerno bi bilo okrepiti pooblastila nadzornega odbora za pregledovanje skladnosti z določbami, ki urejajo izmenjavo podatkov med Uradom in ustanovami, organi, uradi in agencijami, ter napredek pri uporabi postopkovnih jamstev in trajanju preiskav. Treba je tudi vzpostaviti sodelovanje med nadzornim odborom in Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo, tako da se nadzornemu odboru brez poseganja v neodvisni status članov omogoči, da v okviru strukturiranega dialoga sprejme predstavnike navedenih institucij ob polnem spoštovanju neodvisnosti institucij v pravnem okviru Evropske unije.
Obrazložitev
Neodvisnost organov Skupnosti je treba ohraniti in se jih ne sme podvreči kontroli upravne instance, kot je urad OLAF.
Predlog spremembe  4 Predlog uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 16 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(16a) Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil1. Komisiji bi bilo treba podeliti pooblastila zlasti za sprejetje posebnih ukrepov za izvajanje te uredbe, predvsem na področju postopkovnih jamstev v upravnih preiskavah, ki jih opravlja Urad. Ker so ti ukrepi splošne narave in so namenjeni spreminjanju nebistvenih elementov te uredbe in njeni dopolnitvi, bi bilo treba takšne ukrepe sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom, predvidenim v členu 5a Sklepa 1999/468/ES.
	1 UL L 184, 17. 7. 1999, str. 23.
Obrazložitev
Treba je pojasniti referenčni ureditveni okvir ukrepov za izvajanje te uredbe.
Predlog spremembe  5 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 3 Uredba (ES) Št. 1073/1999 Člen 5 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe 1. Urad lahko začne preiskavo, ko obstajajo dovolj utemeljeni sumi, da so bila storjena dejanja goljufije ali korupcije ali druga nezakonita ravnanja iz člena 1. Odločitev, ali začeti preiskavo ali ne, upošteva prednostne naloge preiskovalne politike ter program preiskovalnih dejavnosti Urada, določen v skladu s členoma 11a in 12(5). Navedena odločitev upošteva tudi potrebo po učinkoviti uporabi sredstev Urada ter sorazmernost uporabljenih sredstev.   1. Urad lahko začne preiskavo, ko obstajajo dovolj utemeljeni sumi, da so bila storjena dejanja goljufije ali korupcije ali druga nezakonita ravnanja iz člena 1. Odločitev, ali začeti preiskavo ali ne, upošteva prednostne naloge preiskovalne politike ter program preiskovalnih dejavnosti Urada, določen v skladu s členoma 11a in 12(5). Navedena odločitev upošteva tudi potrebo po učinkoviti uporabi sredstev Urada ter sorazmernost uporabljenih sredstev. Upoštevane bodo tudi anonimne prijave, če je sum v zadostni meri utemeljen.
Obrazložitev
Dodatek pojasnjuje, da se lahko preiskava uvede na podlagi anonimne prijave. Zaradi učinkovitega boja proti goljufiji in korupciji anonimnost ne more biti razlog za izključitev, saj bi strah pred razkritjem imena prijavitelja lahko le-tega odvrnil od prijave.
Predlog spremembe  6 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 3 Uredba (ES) Št. 1073/1999 Člen 5 – odstavek 2 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe 2. Odločitev o začetku zunanje preiskave sprejme generalni direktor Urada na lastno pobudo ali na zahtevo zadevne države članice ali Komisije. 2. Odločitev o začetku zunanje preiskave sprejme generalni direktor Urada na lastno pobudo ali na zahtevo zadevne države članice, Komisije ali Evropskega parlamenta.
Obrazložitev
S predlogom spremembe se želi natančno določiti, da o začetku zunanje preiskave odloča generalni direktor, preiskave pa se ne sprožijo samo na zahtevo države članice ali Komisije ampak tudi na zahtevo Evropskega parlamenta.
Predlog spremembe  7 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 3 Uredba (ES) Št. 1073/1999 Člen 5 – odstavek 2 – pododstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe Dokler Urad opravlja notranjo preiskavo v smislu te uredbe, institucije, organi, uradi ali agencije ne začnejo opravljati vzporedne preiskave istih dejanj. Tudi kadar Urad opravlja notranjo preiskavo v smislu te uredbe, institucije, organi, uradi ali agencije lahko začnejo opravljati vzporedne preiskave istih dejanj, ki imajo za namen širše sodelovanje z uradom OLAF.
Obrazložitev
Jasno je, da se na eni strani namreč ne more prepovedati instituciji, da bi sama izvedla upravno preiskavo v okviru svojih notranjih nadzornih pristojnosti, na drugi strani pa bi bila zahteva za sodelovanje v popolnem soglasju s strukturnim dialogom med uradom OLAF in institucijami, ki je predviden v členu 11a predloga Komisije.
Predlog spremembe  8 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 –točka 5 Uredba (ES) Št. 1073/1999 Člen 7a – odstavek 2 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe 2. Če preiskava pokaže, da bi lahko bil član, vodilni delavec, uradnik ali drugi uslužbenec ali oseba v službi institucije, organa, urada ali agencije ali gospodarskega subjekta vpleten v zadevo, se zadevna oseba obvesti, pod pogojem, da to ne ovira poteka preiskave.   2. Če obstajajo trdni dokazi, da bi lahko bil član, vodilni delavec, uradnik ali drugi uslužbenec ali oseba v službi institucije, organa, urada ali agencije ali gospodarskega subjekta osebno vpleten v zadevo, se zadevna oseba obvesti prek ustreznega sporočila, ki jasno navaja dejanje, ki ga je zadevna oseba domnevno zagrešila, na kakšen način je oseba vpletena, katera postopkovna jamstva so predvidena njej v prid, in zlasti, na kakšen način lahko predstavi pripombe in ustrezne dokumente, za katere meni, da so pomembni. Kadar se presodi, da bi pošiljanje tega obvestila oviralo potek preiskave, se lahko naredi izjemo.
Obrazložitev
Zadevna oseba se obvesti s sporočilom, če obstajajo resni znaki za vpletenost. Sporočilo mora vsebovati zgoraj navedeno vsebino, da bi zadevni osebi omogočili ustrezen odziv. Vendar pa se lahko sprejme sklep, da se to poročilo ne pošlje, če se presodi, da bi to lahko škodovalo preiskavi.
Predlog spremembe  9 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – odstavek 5 Uredba (ES) Št. 1073/1999 Člen 7 a – odstavek 2 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe V vsakem primeru pa se ob zaključku preiskave ne smejo sestaviti sklepi, v katerih bi bila fizična ali pravna oseba navedena po imenu, če vpletena oseba ni imela možnosti predložiti svojih stališč v zvezi z vsem, kar jo zadeva. Vpletena oseba mora skupaj s povabilom, naj odda pripombe, prejeti povzetek takih zadev. Pomaga ji lahko oseba po lastni izbiri. Vpletena oseba lahko sama izbere uradni jezik Skupnosti, ki ga želi uporabljati; vendar pa se od uradnikov ali drugih uslužbencev Skupnosti lahko zahteva, da uporabljajo tisti uradni jezik Skupnosti, ki ga zelo dobro obvladajo. Vpletena fizična ali pravna oseba ima pravico, da se izogne samoobtožbi. V vsakem primeru pa se ob zaključku preiskave ne smejo sestaviti sklepi, v katerih bi bila fizična ali pravna oseba navedena po imenu, če vpletena oseba ni imela možnosti predložiti svojih stališč v zvezi z vsem, kar jo zadeva. Vpletena oseba mora skupaj s povabilom, naj odda pripombe, prejeti povzetek takih zadev. Pomaga ji lahko oseba po lastni izbiri. Vpletena oseba lahko sama izbere uradni jezik Skupnosti, ki ga želi uporabljati; vendar pa se od uradnikov ali drugih uslužbencev Skupnosti lahko zahteva, da uporabljajo tisti uradni jezik Skupnosti, ki ga zelo dobro obvladajo. Vpletena fizična ali pravna oseba ima pravico, da ne priča proti sami sebi.
Obrazložitev
Pisni postopek je bistveno jamstvo v državah Evropske unije in pravica, da ne pričaš proti samemu sebi je širša od pravice „izogniti se samoobtožbi“.
Predlog spremembe  10 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 5 Uredba (ES) Št. 1073/1999 Člen 7a – odstavek 2 – pododstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe V primerih, ko je treba zaradi preiskave ohranjati strogo tajnost in ko je treba uporabljati preiskovalne metode, ki spadajo v pristojnost nacionalnih sodnih organov ali, v primeru zunanje preiskave, pristojnega nacionalnega organa, lahko generalni direktor Urada odloči, da bo odložil izpolnjevanje obveznosti, da vpleteni osebi da možnost predstaviti svoje mnenje. Najprej bo obvestil revizijskega svetovalca, ki bo predložil mnenje v skladu s členom 14(3). V primeru notranje preiskave generalni direktor sprejme odločitev sporazumno z institucijo, organom, uradom ali agencijo, kateri pripada zadevna oseba. V primerih, ko obstaja potreba po zaupnosti preiskave in ko je treba uporabljati preiskovalne metode, ki spadajo v pristojnost nacionalnih sodnih organov ali, v primeru zunanje preiskave, pristojnega nacionalnega organa, lahko generalni direktor Urada odloči, da bo odložil izpolnjevanje obveznosti, da bo poslal obvestilo iz odstavka 2 vpleteni osebi ali od nje zahteval, da predstavi svoje mnenje. V primeru notranje preiskave generalni direktor sprejme odločitev sporazumno z institucijo, organom, uradom ali agencijo, kateri pripada zadevna oseba. Omejitve pravic in jamstev preiskovane osebe, ki so predvidene v tem členu, so dovoljene samo, če je to skladno z mnenjem, ki ga je predhodno sprejel revizijski svetovalec v skladu s členom 4(3).
Obrazložitev
S predlogom spremembe se želi pojasniti, da so omejitve pravic in jamstev preiskovane osebe, predvidene v členu 7a zaradi potrebe po zaupnosti preiskave ali vpletenosti nacionalnih organov, dovoljene samo, če je to skladno z mnenjem, ki ga je predhodno sprejel revizijski svetovalec v skladu s členom 14(3).
Predlog spremembe  11 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 5 Uredba (ES) Št. 1073/1999 Člen 7a – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe 3. Povabilo na razgovor, s pričo ali z osebo, ki je vpletena v smislu odstavka 2, mora biti poslano vsaj osem delovnih dni vnaprej; ta rok se lahko skrajša s soglasjem osebe, ki prihaja na razgovor. Povabilo vsebuje seznam pravic osebe, ki prihaja na razgovor. Urad sestavi zapisnik razgovora in osebi, ki je prišla na razgovor, zagotovi dostop do zapisnika, tako da lahko zapisnik potrdi ali doda pripombe. 3. Poziv na razgovor, s pričo ali z osebo, ki je vpletena v smislu odstavka 1, mora biti poslan vsaj deset delovnih dni vnaprej; ta rok se lahko skrajša z izrecnim soglasjem osebe, ki je bila pozvana na razgovor. Povabilo vsebuje seznam pravic osebe, ki prihaja na razgovor. Urad sestavi zapisnik razgovora in osebi, ki je prišla na razgovor, zagotovi dostop do zapisnika, tako da lahko zapisnik potrdi ali doda pripombe. Če se med razgovorom izkaže, da bi lahko bila oseba, ki je prišla na razgovor, vpletena v dejstva, ki so predmet preiskave, se takoj začnejo uporabljati postopkovna pravila iz odstavka 2. Če se med razgovorom izkaže, da bi lahko bila oseba, ki je prišla na razgovor kot priča, vpletena v dejstva, ki so predmet preiskave, se takoj začnejo uporabljati postopkovna pravila iz odstavka 2.
Obrazložitev
Treba je predvideti razumno daljši rok. Poleg tega je treba, od trenutka, ko v preiskavo osebno vpletena oseba že koristi takšna jamstva, pojasniti, da je samo oseba, ki je zaslišana kot priča, obravnavana kot vpleteno v zadevna dejanja, in da se uporabljajo jamstva, predvidena v členu 7a(2).
Predlog spremembe  12 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 5 Uredba (ES) Št. 1073/1999 Člen 7a – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe 4. Postopkovna jamstva iz tega člena se uporabljajo brez poseganja: 4. Postopkovna jamstva iz tega člena se uporabljajo brez poseganja: a) v morebitno širšo zaščito, ki bi lahko bila na voljo na podlagi pravil Pogodbe in katerih koli ustreznih nacionalnih predpisov; a) v morebitno širšo zaščito, ki bi lahko bila na voljo na podlagi pravil Pogodbe, Listine o temeljnih pravicah Evropske unije in katerih koli drugih ustreznih nacionalnih predpisov ali predpisov Skupnosti, vključno s Protokolom o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti; b) v pravice in obveznosti iz Kadrovskih predpisov. b) v pravice in obveznosti iz Kadrovskih predpisov poslancev Evropskega parlamenta oziroma uradnikov Evropskih skupnosti.
Obrazložitev
Z večjo natančnostjo je treba navesti, kateri so viri širših jamstev, ki se nanašajo na osebe, ki so vpletene v preiskavo.
Predlog spremembe  13 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 7 Uredba (ES) Št. 1073/1999 Člen 8a – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe Generalni direktor Urada lahko odloči, da ne bo poslal obvestila iz prvega pododstavka v primerih, ko je nujno treba ohraniti popolno tajnost in uporabiti preiskovalne ukrepe, ki so v pristojnosti nacionalne sodne oblasti. V primeru notranje preiskave sprejme odločitev sporazumno z institucijo, organom, uradom ali agencijo, kateri pripada zadevna oseba. Generalni direktor Urada lahko odloči, da ne bo poslal obvestila iz prvega pododstavka v primerih, ko obstaja potreba po zaupnosti preiskave in je treba uporabiti preiskovalne ukrepe, ki so v pristojnosti nacionalne sodne oblasti, vendar samo če je ta odločitev v skladu z mnenjem, ki ga je v ta namen izdal revizijski svetovalec. V primeru notranje preiskave sprejme odločitev sporazumno z institucijo, organom, uradom ali agencijo, kateri pripada zadevna oseba.
Obrazložitev
Treba je pojasniti, da se zadevno obvestilo lahko opusti samo, če je to skladno z mnenjem revizijskega svetovalca, čigar vloga je ta, da spremlja nadzor nad postopkovnimi jamstvi sodelovanja zadevnih strani.
Predlog spremembe  14 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 –točka 9 Uredba (ES) Št. 1073/1999 Člen 10 – odstavek 2 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe Preden Urad pošlje podatke iz prvega pododstavka, da osebi, ki je vpletena v preiskavo, možnost, da predloži opombe o zadevi, ki jo zadeva, ob upoštevanju pogojev in v skladu z ureditvami iz drugega in tretjega pododstavka člena 7a(2). Preden Urad pošlje podatke iz prvega pododstavka, da osebi, ki je vpletena v preiskavo, možnost, da predloži opombe o zadevi, ki jo zadeva, ob upoštevanju pogojev in v skladu z ureditvami iz drugega in tretjega pododstavka člena 7a(2). To mnenje se posreduje zadevni državi članici in organu, skupaj s podatki iz pododstavka 1. Zadevni ali pooblaščeni osebi se omogoči predhodni celovit vpogled v preiskovalno dokumentacijo.
Obrazložitev
Mnenje zadevne osebe je treba posredovati državam članicam, da so te v celoti obveščene o dejanju. Pri tem je treba zagotoviti popoln vpogled v dokumentacijo, da si lahko oseba ustvari celovito mnenje.
Predlog spremembe  15 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 14 Uredba (ES) Št. 1073/1999 Člen 14 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe 4. Revizijski svetovalec prejme primere, za katere se zahteva mnenje, od generalnega direktorja Urada v okoliščinah iz člena 6(7) in tretjega pododstavka člena 7a(2). Generalni direktor Urada lahko predloži revizijskemu svetovalcu vsak zahtevek v zvezi s pregledom preiskav. 4. 4. Revizijski svetovalec prejme primere, za katere se zahteva mnenje, od generalnega direktorja Urada v okoliščinah iz člena 6(7), tretjega pododstavka člena 7a(2) in drugega pododstavka člena 8a. Generalni direktor Urada lahko predloži revizijskemu svetovalcu vsak zahtevek v zvezi s pregledom preiskav.
Obrazložitev
Člen 14(4) predloga je treba spremeniti vzporedno s predlogom spremembe k drugemu pododstavku člena 8a.
Predlog spremembe  16 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 16 Uredba (ES) Št. 1073/1999 Člen 15a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe Izvedbeni ukrepi za uporabo postopkovnih jamstev v upravnih preiskavah, ki jih opravlja Urad, kakor je predvideno v tej uredbi, se sprejmejo z regulativnim postopkom iz člena 15b(2). Izvedbeni ukrepi te uredbe, zlasti za uporabo postopkovnih jamstev v upravnih preiskavah, ki jih opravlja Urad, se sprejmejo z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 15b(2).
Obrazložitev
Komisiji bi bilo treba podeliti pooblastila za sprejetje nekaterih podrobnih pravil za izvajanje te direktive, predvsem na področju postopkovnih jamstev v upravnih preiskavah, ki jih opravlja Urad. Ker so te spremembe splošnega obsega in so namenjene spreminjanju nebistvenih elementov te uredbe in njeni dopolnitvi, bi bilo treba takšne ukrepe sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom, predvidenim v členu 5a Sklepa 1999/468/ES.
Predlog spremembe  17 Predlog uredbe – akt o spremembi Člen 1 – točka 16 Uredba (ES) Št. 1073/1999 Člen 15b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe 1. Komisiji pomaga odbor iz člena 43 Uredbe Sveta (ES) št. 515/97. 1. Komisiji pomaga odbor iz člena 43 Uredbe Sveta (ES) št. 515/97. 2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa. 2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljajo odstavki 1 do 4 člena 5a in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa. Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.“   3. Odbor sprejme svoj poslovnik.
Obrazložitev
Komisiji bi bilo treba podeliti pooblastila za sprejetje nekaterih podrobnih pravil za izvajanje te direktive, predvsem na področju postopkovnih jamstev v upravnih preiskavah, ki jih opravlja Urad. Ker so te spremembe splošnega obsega in so namenjene spreminjanju nebistvenih elementov te uredbe in njeni dopolnitvi, bi bilo treba takšne ukrepe sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom, predvidenim v členu 5a Sklepa 1999/468/ES.

POSTOPEK

Naslov	Sprememba Uredbe (ES) št. 1073/1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF)
Referenčni dokumenti	KOM(2006)0244 – C6-0228/2006 – 2006/0084(COD)
Pristojni odbor	CONT
Mnenje pripravil        Datum razglasitve na zasedanju	JURI 5.9.2006
Pripravljavec/-ka mnenja        Datum imenovanja	Giuseppe Gargani 14.9.2004
Obravnava v odboru	29.5.2008		26.6.2008
Datum sprejetja	9.9.2008
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	26 0 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Carlo Casini, Marek Aleksander Czarnecki, Bert Doorn, Monica Frassoni, Giuseppe Gargani, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Othmar Karas, Piia-Noora Kauppi, Klaus-Heiner Lehne, Katalin Lévai, Antonio Masip Hidalgo, Hans-Peter Mayer, Manuel Medina Ortega, Aloyzas Sakalas, Francesco Enrico Speroni, Daniel Strož, Rainer Wieland, Jaroslav Zvěřina, Tadeusz Zwiefka
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Sharon Bowles, Vicente Miguel Garcés Ramón, Jean-Paul Gauzès, Georgios Papastamkos, Gabriele Stauner, József Szájer, Jacques Toubon, Ieke van den Burg
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Victor Boştinaru, Renate Weber

• [1]  COM (2006)244, konč., 24.5.2006.

POSTOPEK

Naslov	Sprememba Uredbe (ES) št. 1073/1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF)
Referenčni dokumenti	KOM(2006)0244 – C6-0228/2006 – 2006/0084(COD)
Datum predložitve EP	24.5.2006
Pristojni odbor        Datum razglasitve na zasedanju	CONT 5.9.2006
Odbori, zaprošeni za mnenje        Datum razglasitve na zasedanju	BUDG 5.9.2006		JURI 5.9.2006		LIBE 5.9.2006
Odbori, ki niso podali mnenja        Datum sklepa	BUDG 27.9.2006		LIBE 13.9.2006
Poročevalec/-ka        Datum imenovanja	Ingeborg Gräßle 27.3.2007
Nadomeščeni/-a poročevalec/-ka	Herbert Bösch
Datum sprejetja	7.10.2008
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	22 1 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Jean-Pierre Audy, Inés Ayala Sender, Paulo Casaca, Jorgo Chatzimarkakis, Antonio De Blasio, Szabolcs Fazakas, Christofer Fjellner, Ingeborg Gräßle, Ville Itälä, Rodi Kratsa-Tsagaropoulou, Bogusław Liberadzki, Nils Lundgren, Marusya Ivanova Lyubcheva, Eluned Morgan, Jan Mulder, Bart Staes, Paul van Buitenen
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Daniel Caspary, Dumitru Oprea, Paul Rübig
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Ewa Klamt, Hans-Peter Mayer, Markus Pieper
Datum predložitve	14.10.2008