POROČILO o posebnem poročilu Evropskega varuha človekovih pravic, ki je sledilo osnutku priporočila Svetu Evropske unije v zvezi s pritožbo 1487/2005/GG

    14.10.2008 - (2008/2072(INI))

    Odbor za peticije
    Poročevalec: Rainer Wieland

    Postopek : 2008/2072(INI)
    Potek postopka na zasedanju
    Potek postopka za dokument :  
    A6-0395/2008
    Predložena besedila :
    A6-0395/2008
    Razprave :
    Sprejeta besedila :

    PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

    o posebnem poročilu Evropskega varuha človekovih pravic, ki je sledilo osnutku priporočila Svetu Evropske unije v zvezi s pritožbo 1487/2005/GG

    (2008/2072(INI))

    Evropski parlament,

    –   ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega varuha človekovih pravic Evropskemu parlamentu,

    –   ob upoštevanju drugega pododstavka člena 195(1) Pogodbe ES,

    –   ob upoštevanju Sklepa Evropskega parlamenta z dne 9. marca 1994 o pravilih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje funkcije varuha človekovih pravic (94/262/ESPJ, ES, Euratom)[1], zlasti člena 3(7),

    –   ob upoštevanju rezultatov raziskav Evropske komisije v zvezi z razširjanjem jezikov v Evropski uniji, ki so bili objavljeni v posebnih izdajah Eurobarometra št. 237 in 243,

    –   ob upoštevanju prvega stavka člena 195(2) svojega poslovnika,

    –   ob upoštevanju člena 3(5) statuta varuha človekovih pravic, ki določa, da varuh, kolikor je mogoče, skupaj z institucijo ali organom v postopku poišče rešitev, da bi se odpravile nepravilnosti in da bi se ugodilo pritožbi,

    –   ob upoštevanju pisne izjave št. 48/2008 o večjezičnosti, ki so jo pripravili Anna Záborská, Bernd Posselt, Francis Wurtz, Zita Gurmai in Marian Harkin, za katero je bilo doslej zbranih 276 podpisov,

    –   ob upoštevanju prvega stavka člena 195(2) svojega poslovnika,

    –   ob upoštevanju poročila Odbora za peticije (A6-0395/2008),

    A. ker so večja preglednost, spodbujanje večjezičnosti in natančno obveščanje javnosti najpomembnejši prednostni cilji EU in njenih institucij,

    B.  ker je preprost dostop do informacij za vse državljane EU pomemben pogoj in temelj splošnih načel demokratične legitimnosti in preglednosti,

    C. ker želi, da bi čim več državljanom in državljankam zagotovili neposreden dostop do informacij o delovanju institucij EU v vseh njihovih sestavah,

    D. ker se zaveda, da je treba to željo uskladiti z logističnimi izzivi, ki izhajajo iz velikega števila uradnih jezikov EU,

    E.  ker je svetovni splet čedalje pomembnejše sredstvo za pridobivanje informacij, zato ga mora tudi Evropska unija uporabiti pri zagotavljanju večje preglednosti in širjenju informacij,

    1.  odobri sklepe evropskega varuha človekovih pravic, v skladu s katerimi:

    (a)  je Svet, tako kot vse druge institucije EU, v prvi vrsti sam odgovoren za spletne strani svojega predsedstva in jezike, ki se na njih uporabljajo,

    (b)  prakse v Svetu pri tem ni mogoče povsem ločiti od usklajenega delovanja institucij in njihovih služb;

    (c)  naj bi bile informacije na teh spletnih straneh v najboljšem primeru vedno zagotovljene v vseh uradnih jezikih Skupnosti,

    (d)  morajo biti jeziki v primeru omejitve njihovega števila izbrani na podlagi objektivnih, razumnih, preglednih in uporabnih meril;

    (e)  je ravnanje Sveta, ki ni hotel obravnavati prošnje pritožnika, nepravilno;

    2.  je zato začuden nad stališčem Sveta, ki meni, da za to ni pristojen, čeprav to vprašanje zadeva vse države članice in bi lahko podal priporočila o tem za vsako nadaljnje predsedstvo;

    3.  obžaluje, da Svet doslej ni želel obravnavati vprašanja o ponudbi jezikov na spletnih straneh svojega predsedstva v nasprotju z drugimi institucijami, na primer Komisijo in Parlamentom, ki sta pri svojem komuniciranju z državljani občutno povečala število razpoložljivih jezikov;

    4.  poziva Svet, naj ponovno celovito preuči vprašanje o večji ponudbi jezikov na spletnih straneh predsedstva – ne glede na to, kdo je za te spletne strani odgovoren – da bi imelo vse prebivalstvo Evropske unije preprost in neposreden dostop do informacij o njegovih dejavnostih; poziva Svet, naj obvesti Parlament o izidih svojih razprav;

    5.  poudarja, da je treba število jezikov omejiti, če bo to potrebno, na podlagi objektivnih in zadostno utemeljenih meril, kar je treba tudi javno objaviti, in da se sme dajati prednost samo jeziku države, ki v danem obdobju predseduje Svetu;

    6.  podpira priporočilo varuha človekovih pravic, v katerem poziva Svet, naj obravnava prošnjo pritožnika, da bi se zagotovila tudi nemška različica spletnih strani predsedstva Sveta;

    7.  pozdravlja odločitev francoskega predsedstva, da v nasprotju s prakso predhodnih predsedujočih držav Svetu, ki so spletne strani predsedstva zagotovile le v angleškem, francoskem in svojem nacionalnem jeziku, spletne strani zagotovi v uradnih jezikih Evropske unije, ki so najbolj razširjeni (angleščina, nemščina, francoščina, italijanščina in španščina);

    8.  poziva vse prihodnje predsedujoče države Svetu, naj svoje spletne strani ponudijo v čim več jezikih, v primeru omejitve števila jezikov pa naj uporabijo najbolj razširjene uradne jezike po prednostnem vrstnem redu;

    9.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropskemu varuhu človekovih pravic ter vladam in parlamentom držav članic.

    • [1]  UL L 113, 4.5.1994, str. 15.

    OBRAZLOŽITEV

    Pritožnik (združenje za zaščito nemškega jezika) je leta 2004 v pritožbi 1487/2005/GG pisal nizozemski in luksemburški vladi, naj bodo njune predstavitve na svetovnem spletu med predsedovanjem ne samo v angleščini in francoščini, temveč tudi v nemščini.

    Pritožnik je poudaril, da je nemščina materni jezik večjega števila državljanov EU kot kateri koli drugi jezik in da se bo po pridružitvi novih držav članic uvrstila na drugo mesto, če se bodo prišteli državljani EU, katerim je nemščina materni ali tuji jezik. Poudaril je, da je nemščina poleg angleščine jezik, ki ga razume največ državljanov EU.

    Poleg tega je dejal, da bi morala biti sporočila institucij EU, ki so v glavnem namenjena evropski javnosti, dostopna kar največjemu številu državljanov EU. V primeru omejenega števila jezikov je te treba izbrati na podlagi njihove demografske teže.

    Varuh človekovih pravic je v svoji obravnavi pritožbe med drugim poudaril, da je bistveno, da bi bili dokumenti, ki so namenjeni osebam izven institucij Skupnosti, na voljo v čim več jezikih, in da je svetovni splet eden od najpomembnejših sredstev obveščanja javnosti v sodobnem času.

    Glede na to, da je predsedstvo del Sveta, bi morali enaki standardi načeloma veljati za vse javne spletne strani predsedstva. Te strani zagotavljajo informacije o delu predsedstva v skladu s pravom Skupnosti na tem področju in zadevajo javnost, zato bi morale biti čim bolj dostopne v čim večjem obsegu.

    Poleg tega bi morali biti jeziki v primeru njihove omejitve pri predstavitvi na spletnih straneh predsedstva izbrani na podlagi objektivnih in razumnih meril.

    Varuh človekovih pravic je v sklepu navedel, da je ravnanje Sveta nepravilno, ker ni obravnaval prošnje pritožnika, da bi bile spletne strani predsedstva tudi v nemščini.

    Poročevalec odobrava ta sklep, kakor tudi druge sklepe, ki jih navaja varuh človekovih pravic v svojem posebnem poročilu. Poleg tega meni, da sta preglednost in obveščanje javnosti cilja, ki bi jima morale EU in njene institucije dati največjo prednost. Dostop do informacij za čim več državljanov je pomemben pogoj in temelj splošnega načela demokratične legitimnosti.

    Poročevalec podpira tudi priporočilo varuha človekovih pravic, v katerem ta poziva Svet, naj obravnava prošnjo pritožnika, da bi se zagotovila tudi nemška različica spletnih strani predsedstva Sveta.

    Poleg tega priporoča, da prihodnje predsedujoče države Svetu svoje spletne strani ponudijo v čim več jezikih, v primeru omejitve števila jezikov pa naj uporabijo najbolj razširjene uradne jezike po objektivnem prednostnem vrstnem redu.

    IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

    Datum sprejetja

    6.10.2008

     

     

     

    Izid končnega glasovanja

    +:

    –:

    0:

    15

    0

    0

    Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

    Sir Robert Atkins, Inés Ayala Sender, Victor Boştinaru, Simon Busuttil, Michael Cashman, Alexandra Dobolyi, Carlos José Iturgaiz Angulo, Marcin Libicki, Manolis Mavrommatis, Marie Panayotopoulos-Cassiotou, Nicolae Vlad Popa, Rainer Wieland

    Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

    Alexander Alvaro, Marie-Hélène Descamps, Dushana Zdravkova