Postopek : 2008/0149(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A6-0396/2008

Predložena besedila :

A6-0396/2008

Razprave :

PV 03/12/2008 - 19
CRE 03/12/2008 - 19

Glasovanja :

PV 04/12/2008 - 7.5
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2008)0576

POROČILO     ***I
PDF 341kWORD 721k
31.10.2008
PE 409.786v02-00 A6-0396/2008

o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi instrumenta za hitro odzivanje na hitro naraščajoče cene hrane v državah v razvoju

(KOM(2008)0450 – C6‑0280/2008 – 2008/0149(COD))

Odbor za razvoj

Poročevalec: Gay Mitchell

Poročevalca za mnenje (*):

Reimer Böge, Odbor za proračun

Stéphane Le Foll, Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja

(*) Pridruženi odbori – člen 47 Poslovnika

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za proračun
 MNENJE Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja
 POSTOPEK

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi instrumenta za hitro odzivanje na hitro naraščajoče cene hrane v državah v razvoju

(KOM(2008)0450 – C6‑0280/2008 – 2008/0149(COD))

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2008)0450),

–   ob upoštevanju člena 251(2) in člena 179(1) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6‑0280/2008),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega poslovnika,

–    ob upoštevanju poročila Odbora za razvoj ter mnenj Odbora za proračun in Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A6 0396/2008),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   meni, da referenčni znesek iz zakonodajnega predloga ni združljiv z zgornjo mejo iz razdelka 4 večletnega finančnega okvira, če se ta zgornja meja ne prilagodi glede na določbe iz medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo z dne 17. maja 2006 o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju(1); meni, da financiranje tega instrumenta podpore ne sme ogroziti financiranja drugih prednostnih nalog in sedanjih obveznosti EU;

3.   poudarja, da se uporabljajo določbe iz točke 14 medinstitucionalnega sporazuma, če se zakonodajni organ odloči za sprejetje zakonodajnega predloga; poudarja, da se bo Parlament začel pogajati z drugo vejo proračunskega organa, da bi pravočasno dosegla sporazum o financiranju tega instrumenta;

4.   meni, da morata veji proračunskega organa v teh pogajanjih preučiti vse možnosti financiranja, vključno z razširitvijo rezerve za nujno pomoč; meni tudi, da to skupno financiranje ne sme preseči ene milijarde EUR;

5.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Predlog spremembe  1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1) Zaradi nedavnih hitro naraščajočih cen hrane so številne države v razvoju in njihovo prebivalstvo v zelo težkem položaju. Obstaja nevarnost, da bi to v skrajno revščino potisnilo še dodatne stotine milijonov ljudi, zato moramo v takih razmerah še okrepiti našo solidarnost do tega prebivalstva.

(1) Zaradi nedavnih hitro naraščajočih cen hrane, ki se jih je dalo predvideti glede na stanje ponudbe in povpraševanja na svetovnih trgih kmetijskih proizvodov in živil, so številne države v razvoju in njihovo prebivalstvo v zelo težkem položaju. Obstaja nevarnost, da bi prehrambena kriza, skupaj s finančno in energetsko krizo ter propadanjem okolja (vključno s segrevanjem ozračja, zmanjšanjem zalog vode, izginjanjem biotske raznovrstnosti), v skrajno revščino potisnila še dodatne stotine milijonov ljudi, zato moramo v takih razmerah še okrepiti našo solidarnost do tega prebivalstva. Na podlagi vseh podatkov o prihodnjem stanju na prehrambenih trgih je mogoče sklepati, da se bo prehrambena kriza, ki je prizadela najrevnejše prebivalstvo južne in severne poloble, v prihodnjih letih še nadaljevala.

Obrazložitev

La crise alimentaire que nous vivons n'est pas un accident. Nous avons une idée de l'évolution future de l'offre et de la demande mondiale en produits agricoles et alimentaires. D'ici 2050 il y aura 3 milliards d'habitants en plus sur la planète. Il faudra produire deux fois plus et mieux en valorisant plus efficacement l'ensemble des ressources et en préservant davantage les écosystèmes et les équilibres naturels. Il conviendra aussi d'assurer une certaine régulation de l'économie agricole afin d'éviter les catastrophes alimentaires et les trop grands risques de spéculations sur les marchés de l'alimentation.

Predlog spremembe  2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1a) Na zadnjem medvladnem plenarnem zasedanju v Johannesburgu v Južni Afriki je organizacija IAASTD (angl. International Assessment of Agricultural Knowledge, Science and Technology for Development) sprejela zbirno poročilo o trajnostnem svetovnem kmetijstvu.

Predlog spremembe  3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2) Zato je treba s to uredbo ustanoviti finančni instrument za hiter odziv na krizo, ki so jo povzročile visoke cene hrane v državah v razvoju.

(2) Kot dopolnitev sedanje razvojne politike Evropske unije, ki je predolgo zanemarjala podporo kmetijskemu sektorju, zlasti proizvodnji hrane, je treba zato s to uredbo ustanoviti finančni instrument za hiter odziv na krizo, ki so jo povzročile visoke cene hrane v državah v razvoju.

Obrazložitev

La crise alimentaire révèle au grand jour les carences des politiques de développement engagées avec les pays les plus pauvres. L'aide à l'agriculture se situe autour de 4% de l'aide au développement, alors que ce secteur reste la base de tout développement puisqu'il permet de répondre aux besoins les plus élémentaires de population souffrant de malnutrition. Dans ces régions la majorité des populations vivent en zones rurales, la majorité des mal nourris sont d'abord des agriculteurs pauvres qui ont un accès difficile aux ressources (terre, eau, énergie, engrais semences, microcrédits, services, etc.) pour produire et nourrir leurs populations. Nos politiques de développement l'ont un peu vite oublié.

Predlog spremembe  4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3) V Evropskem soglasju o razvoju, ki so ga Svet in predstavniki vlad držav članic, ki se sestajajo v okviru Sveta, Evropski parlament in Komisija sprejeli 22. novembra 2005, je navedeno, da se bo Evropska skupnost (v nadaljnjem besedilu: Skupnost) še naprej zavzemala za izboljšanje varnosti preskrbe s hrano na mednarodni, regionalni ter nacionalni ravni, in k temu cilju bi morala prispevati ta uredba.

(3) V Evropskem soglasju o razvoju, ki so ga Svet in predstavniki vlad držav članic, ki se sestajajo v okviru Sveta, Evropski parlament in Komisija sprejeli 20. decembra 2005, je navedeno, da se bo Evropska skupnost (v nadaljnjem besedilu: Skupnost) še naprej zavzemala za izboljšanje varnosti preskrbe s hrano na mednarodni, regionalni ter nacionalni ravni, in k temu cilju bi morala prispevati ta uredba.

Obrazložitev

Popravljen je datum podpisa soglasja o razvoju.

Predlog spremembe  5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4) Evropski parlament je 22. maja 2008 sprejel Resolucijo o rasti cen živil v EU in državah v razvoju, v kateri je Svet pozval, naj zagotovi skladnost vseh nacionalnih in mednarodnih politik na področju hrane, v katerih so opredeljene obveznosti zagotavljanja pravice do hrane prebivalstvu.

(4) Evropski parlament je 22. maja 2008 sprejel Resolucijo o rasti cen živil v EU in državah v razvoju, v kateri je Svet pozval, naj zagotovi skladnost vseh nacionalnih in mednarodnih politik na področju hrane, v katerih so opredeljene obveznosti zagotavljanja pravice do hrane.

Obrazložitev

Ta predlog spremembe usklajuje besedilo z vsebino resolucije Evropskega parlamenta, v kateri ni navedena pravica do hrane v kolektivnem smislu.

Predlog spremembe  6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5) Evropski svet je na svojem zasedanju 20. junija 2008 sklenil, da mora Evropska unija ukrepati z razvojnega vidika in vidika humanitarne pomoči. Poleg tega je v sklepih navedel, da bo Evropska unija sprostila ustrezna sredstva, s katerimi bo lahko poleg pomoči v hrani financirala „varnostne mreže“ za revne in ogrožene skupine prebivalstva, in da bo odločno podprla zanesljivo preskrbo s kmetijskimi proizvodi v državah v razvoju, zlasti pa bo zagotovila potrebno financiranje za kmetijska proizvodna sredstva in pomoč za uporabo tržnih instrumentov za obvladovanje tveganja, ter pozdravil namero Komisije, da bo v okviru sedanjega finančnega okvira pripravila predlog novega sklada za podporo kmetijstvu v državah v razvoju.

(5) Evropski svet je na svojem zasedanju 20. junija 2008 sklenil, da mora Evropska unija ukrepati z razvojnega vidika in vidika humanitarne pomoči. Poleg tega je v sklepih navedel, da bo za polno podporo napredku pri doseganju vseh razvojnih ciljev tisočletja Evropska unija sprostila ustrezna sredstva, s katerimi bo lahko poleg pomoči v hrani financirala „varnostne mreže“ za revne in ogrožene skupine prebivalstva, in da bo odločno podprla zanesljivo preskrbo s kmetijskimi proizvodi v državah v razvoju, zlasti pa bo zagotovila potrebno financiranje za kmetijska proizvodna sredstva in pomoč za uporabo tržnih instrumentov za obvladovanje tveganja, ter pozdravil namero Komisije, da bo v okviru sedanjega finančnega okvira pripravila predlog novega sklada za podporo kmetijstvu v državah v razvoju.

Predlog spremembe  7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(5a) Evropski svet je na svojem zasedanju 20. junija 2008 ponovno izrazito poudaril svojo zavezanost doseganju ciljne skupne uradne razvojne pomoči v vrednosti 0,56 % bruto nacionalnega dohodka do leta 2010 in 0,7 % bruto nacionalnega dohodka do leta 2015, kakor je navedeno v sklepih Sveta z dne 24. maja 2005, sklepih Evropskega sveta z dne 16. in 17. junija 2005 in Evropskem soglasju o razvoju. Zaradi teh obveznosti je nedvomno potrebno večletno proračunsko načrtovanje razvojne pomoči EU.

Predlog spremembe  8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5b) Evropski svet, ki je v svojih zaključkih z dne 20. junija 2008 priznal, da visoke cene hrane najbolj prizadenejo najrevnejše svetovno prebivalstvo in ogrožajo napredek pri uresničevanju razvojnih ciljev tisočletja, je sprejel akcijski načrt za dosego teh ciljev, v katerem je navedeno, da se je EU zavezala, da bo v skladu z izjavo s konference Organizacije za prehrano in kmetijstvo spodbujala svetovno partnerstvo za hrano in kmetijstvo, ter da si želi pomembno prispevati k premostitvi dela finančne vrzeli do leta 2010 na področju kmetijstva, varne preskrbe s hrano in razvoja podeželja.

Obrazložitev

Besedilo Sveta je zlasti pomembno glede na cilje te uredbe, zato mora biti omenjeno v uvodni izjavi.

Predlog spremembe  9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7) Finančne potrebe za popolno odpravo neposrednih posledic visokih cen hrane so zelo velike. Odzvati bi se morala celotna mednarodna skupnost in Skupnost se zavzema za to, da bi prispevala svoj pošteni delež.

(7) Finančne in materialne potrebe za popolno odpravo neposrednih posledic visokih cen hrane so zelo velike. Odzvati bi se morala celotna mednarodna skupnost in Skupnost se zavzema za to, da bi prispevala svoj pošteni delež.

Obrazložitev

Najprimernejši in najučinkovitejši odziv na sedanjo prehrambeno krizo je povečanje pomoči v hrani državam v razvoju.

Predlog spremembe  10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8) Iste razmere (visoke cene hrane), zaradi katerih je nastala potreba po ustanovitvi tega finančnega instrumenta, so vzrok tudi za manjše kmetijske tržne odhodke v okviru razdelka 2 finančnega okvira. Trenutne ocene kažejo tudi, da ostaja nedodeljena še precejšnja razlika do zgornje meje v okviru razdelka 2 za leto 2009.

(8) Iste razmere (visoke cene hrane), ki ogrožajo samo pravico do hrane v državah v razvoju in zaradi katerih je nastala potreba po ustanovitvi tega finančnega instrumenta, so vzrok tudi za manjše kmetijske tržne odhodke v okviru razdelka 2 večletnega finančnega okvira. Trenutne ocene kažejo tudi, da ostaja nedodeljena še precejšnja razlika do zgornje meje v okviru razdelka 2 za leto 2009. Po načelu specifičnosti je namen ukrepov, predvidenih v tej uredbi, krepitev sodelovanja z državami v razvoju. Zato je treba odhodke, potrebne za kritje teh ukrepov, financirati v razdelku 4 večletnega finančnega okvira: „EU kot globalni akter“.

Predlog spremembe  11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(8a) Medinstitucionalni sporazum o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju1, ki so ga Evropski parlament, Svet in Komisija podpisali 17. maja 2006, vsebuje ustrezne instrumente, zlasti tiste v točki 23, za prilagoditev zgornjih mej med različnimi razdelki večletnega finančnega okvira.

 

1 UL C 139, 14.6.2006, str. 1

Predlog spremembe  12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11) Vendar so se ti instrumenti v letu 2008 že uporabili ali ponovno programirali v največji možni meri, pri čemer so se izkoristili za odpravljanje negativnih učinkov visokih cen hrane v državah v razvoju. Enako bi bilo mogoče storiti v zelo omejenem obsegu v letu 2009. Vendar se s tem še zdaleč ne bi dovolj odzvali na potrebe.

(11) Vendar so se ti instrumenti v letu 2008 že uporabili ali ponovno programirali v največji možni meri, pri čemer so se izkoristili za odpravljanje negativnih učinkov visokih cen hrane v državah v razvoju. Enako bi bilo mogoče storiti v zelo omejenem obsegu v letu 2009. Vendar se s tem še zdaleč ne bi dovolj odzvali na potrebe. Glede na trenutno svetovno nezadostno preskrbo s hrano in hitro višanje cen, ki bi se lahko nadaljevala v prihodnjih letih, je treba instrumente razvojne pomoči, ki se financirajo v okviru razdelka 4 večletnega finančnega okvira, okrepiti, ne da bi to ogrozilo interese kmetijstva Unije.

Predlog spremembe  13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13) Vendar je treba zaščititi interese evropskih kmetovalcev in zagotoviti, da ta predlog v nobenem primeru ne bo sprožil mehanizma finančne discipline iz uredb Sveta (ES) št. 1782/2003 in (ES) št. 1290/2005.

(13) Vendar je treba zaščititi interese evropskih kmetovalcev, ki trpijo znatno povečanje proizvodnih stroškov tako v sektorjih kmetijske proizvodnje kot v sektorju ribištva, in zagotoviti, da ta predlog v nobenem primeru ne bo sprožil mehanizma finančne discipline iz uredb Sveta (ES) št. 1782/2003 in (ES) št. 1290/2005.

Obrazložitev

„Nežen pristanek“, spremljevalni ukrepi za prestrukturiranje in drugi novi izzivi, kot so višji proizvodni stroški zaradi višjih cen energije, terjajo enako pozornost.

Predlog spremembe  14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(13a) V skladu s členom 276 Pogodbe ES se za izvrševanje finančnega instrumenta za prehrambeno krizo uporablja letni postopek za podelitev razrešnice.

Predlog spremembe  15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(13b) Novo razvojno pomoč je treba upravljati tako, da se zagotovi dobava živil lokalnemu prebivalstvu in prepreči vzbujanje vtisa, da se kmetijstvo usmerja le k izvozu surovin v razvite države, kar bi bilo v nasprotju s cilji, ki jih želi doseči ta ukrep, saj bi s tem zanemarili izpolnjevanje lokalnih potreb in povzročili tveganje nelojalne konkurence evropskim izdelkom.

Predlog spremembe  16

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14) Zato je treba sprejeti poseben finančni instrument, ki bo dopolnjeval obstoječe razvojne instrumente in instrument za humanitarno pomoč, da se bodo sprejeli nujni in dopolnilni ukrepi, ki bodo hitro odpravili posledice trenutnih naraščajočih cen hrane v državah v razvoju.

(14) Zato je treba sprejeti poseben finančni instrument, ki bo dopolnjeval obstoječe zunanje finančne instrumente, da se bodo sprejeli nujni in dopolnilni ukrepi, ki bodo hitro odpravili posledice trenutnih naraščajočih cen hrane v državah v razvoju.

Obrazložitev

Samo finančni instrument za razvojno sodelovanje je omejen na razvojne ukrepe. Bolj jasno je, da se vsi instrumenti navedejo kot „zunanji finančni instrumenti“, ki vključujejo tudi instrument za humanitarno pomoč.

Predlog spremembe  17

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(14a) Za dolgoročno spremljanje strukturiranja kmetijske proizvodnje v državah v razvoju je treba redno ocenjevati rezultate skupne uporabe finančnega instrumenta za prehrambeno krizo in obstoječih programov v skladu s temi cilji.

Predlog spremembe  18

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15) Ukrepi, sprejeti v okviru tega instrumenta, bi morali pomagati državam v razvoju v naslednjih sezonah povečati kmetijsko produktivnost ter prispevati k hitremu odzivanju na neposredne potrebe držav in njihovega prebivalstva, k sprejemanju potrebnih začetnih ukrepov, da se kolikor je mogoče preprečijo nadaljnje razmere negotove preskrbe s hrano, ter k ublažitvi učinkov visokih cen hrane po svetu zlasti v korist najrevnejših, pa tudi evropskih potrošnikov in kmetovalcev.

(15) Ukrepi, sprejeti v okviru tega instrumenta, bi morali pomagati državam v razvoju v naslednjih sezonah povečati kmetijsko produktivnost ter prispevati k hitremu odzivanju na neposredne potrebe držav in njihovega prebivalstva, k sprejemanju potrebnih začetnih ukrepov, da se kolikor je mogoče preprečijo nadaljnje razmere negotove preskrbe s hrano, ter k ublažitvi učinkov visokih cen hrane po svetu zlasti v korist najrevnejših ljudi, malih kmetov, pa tudi evropskih potrošnikov in kmetovalcev. Pomoč Skupnosti bi morala biti odvisna od izpolnjevanja nekaterih minimalnih okoljskih pogojev in skladna z osnovnimi konvencijami Mednarodne organizacije dela.

Obrazložitev

Evropska unija bi morala spodbujati revne države, da ravnajo skladno z nekaterimi zadevnimi okoljskimi in delovnimi standardi. Predlog Komisije v celoti pozablja na te vidike, ki so danes tako pomemben del različnih evropskih politik.

Predlog spremembe  19

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(15a) Finančni instrument za prehrambeno krizo mora biti usmerjen k poenostavitvi mikrokreditiranja malih kmetijskih proizvajalcev v državah v razvoju, ki jih je prizadela kriza. Ta instrument za mikrokredite je treba razviti po analogiji z obstoječimi instrumenti (instrument za financiranje razvojnega sodelovanja in Evropski razvojni sklad).

Predlog spremembe  20

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16) Zaradi same narave ukrepov iz te uredbe je treba oblikovati učinkovite, prožne, pregledne in hitre postopke odločanja za njihovo financiranje ter vzpostaviti tesno sodelovanje med vsemi zadevnimi institucijami. Ta uredba bi morala zlasti omogočiti financiranje ukrepov, ki so se že začeli izvajati in jih mednarodne organizacije že podpirajo ali pa so jih pripravljene podpreti še pred sprejetjem te uredbe, od 20. junija 2008, tj. od datuma sprejetja Sklepov Evropskega Sveta.

(16) Zaradi same narave ukrepov iz te uredbe je treba oblikovati učinkovite, prožne, pregledne in hitre postopke odločanja za njihovo financiranje ter vzpostaviti tesno sodelovanje med vsemi zadevnimi institucijami. Ta uredba bi med drugim morala omogočiti financiranje ukrepov, ki so se že začeli izvajati pred sprejetjem te uredbe, od datuma, določenega s sklepom Evropskega parlamenta.

Obrazložitev

Metode dodeljevanja pomoči ne smejo biti omejene na financiranje mednarodnih ali regionalnih organizacij, saj so lahko drugi načini bolj prilagojeni posebnim okoliščinam v državah upravičenkah.

Predlog spremembe  21

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16a) Treba je razločevati med kratkoročnimi ukrepi, ki najbolj neposredno in najhuje prizadetemu prebivalstvu zaradi hitro naraščajočih cen hrane zagotavljajo varnostno mrežo, in strukturnejšimi ukrepi za povečanje proizvodnje prehrambenih pridelkov v državah v razvoju, katerih namen je preprečiti, da bi se sedanja prehrambena kriza ponovila.

Obrazložitev

Treba je razločevati med takojšnjimi, kratkoročnimi ukrepi, kot je ustanovitev socialnih varnostnih mrež za ublažitev negativnih učinkov cen hrane, namenjenih ljudem, katerih dostop do hrane je ogrožen, in strukturnejšimi ukrepi za trajnostnejšo rešitev krize.

Predlog spremembe  22

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(16b) Financiranje te uredbe prek mednarodnih organizacij ne sme ovirati proračunskega nadzora, učinkovitosti in vidnosti porabe EU.

Predlog spremembe  23

Predlog uredbe

Uvodna izjava 18a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(18a) Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil*.

 

________________

*UL C 255, 21.10.2006, str.4.

Obrazložitev

Nova uvodna izjava pojasnjuje, da je treba v pravno besedilo vključiti določbe o komitologiji.

Predlog spremembe  24

Predlog uredbe

Uvodna izjava 18 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(18b) Tej uredbi bi morala slediti tudi dolgoročna strategija za ciljne države, v naslednjih letih pa bi bilo treba opraviti pregled ukrepov, financiranih na podlagi te uredbe.

Predlog spremembe                      25

Predlog uredbe

Uvodna izjava 18 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(18c) Različni razvojni instrumenti in ta instrument se uporabljajo za zagotovitev neprekinjenosti sodelovanja, zlasti pri prehodu z neposredne pomoči na srednje- in dolgoročni odziv. Vsi razvojni instrumenti bodo odslej namenjali večji delež kmetijstvu in kmetijski proizvodnji, brez katerih v državah ne more biti trajnostnega razvoja, eden od prednostnih ciljev katerega je zadostna preskrba prebivalstva s hrano.

Obrazložitev

Un pays ne peut se développer quand il ne parvient pas à nourrir sa population. Dans le contexte de crise alimentaire dans lequel nous sommes l’urgence est donc bien d'augmenter durablement l'aide à l’agriculture trop longtemps négligée des politiques de coopération développement. Rappelons simplement que la majorité des populations des pays pauvres vivent dans les campagnes, que l’alimentation représente plus de 50% des dépenses des ménages, que les plus mal-nourris sont souvent des agriculteurs pauvres qui ne parviennent pas à produire faute de moyens suffisants, leur permettant d’accéder aux ressources (terre, eau, engrais, semences, services, crédits, etc.)

Predlog spremembe  26

Predlog uredbe

Uvodna izjava 18 d (novo)

 

(18 d) Evropski parlament bo imel pri izdatkih zadnjo besedo.

Predlog spremembe  27

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 2 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija sprejme ukrepe iz odstavka 1. Z ukrepi se financira mednarodne pobude, ki podpirajo namen in cilje te uredbe ter se izvajajo prek regionalnih in svetovnih mednarodnih organizacij. O tem obvesti Evropski parlament in Svet.

Ukrepe iz odstavka 1 sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 10a(2). Z ukrepi se financira pobude, ki podpirajo namen in cilje te uredbe.

 

 

Obrazložitev

Predlog spremembe uvaja postopek komitologije, ki samodejno daje Parlamentu pravico do popolne obveščenosti. Poleg tega odpravlja zahtevo, da izvajanje poteka izključno prek regionalnih in svetovnih mednarodnih organizacij, saj so različni mehanizmi dodeljevanja lahko bolj prilagojeni posebnim okoliščinam v državah upravičenkah.

Predlog spremembe  28

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2a. Ne glede na to, kateri organi bodo po postopku iz drugega odstavka člena 10a izbrani, da ustanovijo finančni instrument za prehrambeno krizo, bodisi mednarodne in regionalne institucije bodisi druge institucije, je nujno, da pri oblikovanju akcijskih programov o kmetijski rasti sodelujejo organizacije kmetov, organizacije proizvajalcev in njihovi partnerji iz nevladnih organizacij ter da so te organizacije vključene tudi v nadzorovanje in spremljanje izvajanja teh programov.

Obrazložitev

Kmetijski sektor je glavni vir zaposlovanja in zaslužka za veliko večino prebivalstva. Tako na primer v Zahodni Afriki približno 142 milijonov ljudi, kar je 60 % prebivalstva, živi na podeželju in je odvisnih predvsem od kmetijske dejavnosti.

Predlog spremembe  29

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. V okviru teh ukrepov se bo natančno opredelil seznam ciljnih držav, določenih na podlagi meril iz Priloge, pri tem pa se bodo uporabile informacije, med drugim tudi o dejanskih potrebah držav, pridobljene zlasti prek delegacij Komisije in iz ustreznih mednarodnih ocen, ki jih pripravljajo organizacije, kot so denimo tiste, ki delujejo v okviru sistema ZN.

3. Da bi optimizirali koristi in učinke te uredbe, bodo sredstva usmerjena na največ 35 visoko prednostnih ciljnih držav. Ciljne države bodo natančno določene na podlagi meril iz Priloge in prek usklajevanja z drugimi donatorji na podlagi posebne ocene potreb, ki jo bodo pripravile strokovne in mednarodne organizacije, kot so denimo tiste, ki delujejo v okviru sistema ZN, vključno s Svetovno banko.

Obrazložitev

Omogoča uporabo ocen, ki jih pripravljajo specializirane organizacije za analizo živilskega in kmetijskega sektorja v državah v razvoju.

Predlog spremembe  30

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3a. Kadar je to izvedljivo, bo pri projektih, ki jih bodo izvajale vse mednarodne organizacije, zagotovljeno sodelovanje nevladnih organizacij.

Predlog spremembe  31

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Kadar je program, ki ga je treba izvesti, regionalen ali čezmejen, se lahko Komisija za zagotovitev usklajenosti in učinkovitosti pomoči Skupnosti odloči, da se lahko v zadevni program vključi prebivalstvo drugih držav v razvoju, ki ne pripadajo tej regiji.

4. Kadar je program, ki ga je treba izvesti, regionalen ali čezmejen, se lahko Komisija za zagotovitev usklajenosti in učinkovitosti pomoči Skupnosti v skladu s postopkom iz člena 10a(2) odloči, da se lahko v zadevni program vključi prebivalstvo drugih držav v razvoju, ki ne pripadajo tej regiji.

Obrazložitev

Omogoča, da se za postopek odločanja uporabi ustrezen postopek komitologije.

Predlog spremembe  32

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5. Mednarodne organizacije, vključno z regionalnimi organizacijami, (v nadaljnjem besedilu: mednarodne organizacije) bodo izbrane na podlagi svoje zmogljivosti zagotavljanja hitrega in kakovostnega odziva na posebne potrebe ciljnih držav v razvoju v zvezi s cilji te uredbe.

5. Kadar je treba podpreti ukrepe, ki jih izvajajo mednarodne organizacije, vključno z regionalnimi organizacijami, (v nadaljnjem besedilu: mednarodne organizacije), bo te izbrala Komisija v skladu s postopkom iz člena 10a(2) in na podlagi njihove zmogljivosti zagotavljanja hitrega in kakovostnega odziva na posebne potrebe ciljnih držav v razvoju v zvezi s cilji te uredbe. Poleg tega bodo take organizacije za razdeljevanje izbrane na podlagi njihove zmožnosti uspešnega in učinkovitega razdeljevanja sredstev ob najmanjši možni upravni birokraciji.

Obrazložitev

Odpravlja zahtevo, da izvajanje poteka izključno prek regionalnih in svetovnih mednarodnih organizacij, ter zagotavlja, da se te organizacije izberejo s postopkom komitologije.

Predlog spremembe  33

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Glavna cilja pomoči in sodelovanja v okviru te uredbe sta spodbujanje pozitivnega odziva na strani ponudbe kmetijskega sektorja v ciljnih državah in regijah v okviru njihovega trajnostnega razvoja ter podpora dejavnostim hitrega in neposrednega odziva za ublažitev negativnih učinkov visokih cen hrane v skladu s cilji varne preskrbe s hrano.

1. Glavni cilj pomoči in sodelovanja v okviru te uredbe je kratkoročno in srednjeročno odzivanje na hitro naraščajoče cene hrane:

 

a) s spodbujanjem pozitivnega odziva na strani ponudbe kmetijskega sektorja, vključno z malimi kmeti, s trajnostnim povečanjem kmetijske produktivnosti v ciljnih državah in regijah v okviru njihovega celovitega srednjeročnega razvoja;

 

b) s podporo dejavnostim hitrega in neposrednega odziva v kratkem roku na prehrambene potrebe lokalnega prebivalstva za ublažitev negativnih učinkov visokih cen hrane v skladu s cilji varne preskrbe s hrano ter standardi ZN za prehrambene potrebe.

Obrazložitev

Pojasnjuje glavni cilj uredbe ter določa razliko med kratkoročnimi in srednjeročnimi cilji.

Predlog spremembe  34

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a. Obstoječi programi in projekti se preverjajo vnaprej ob predpostavki, da bodo dodatno podporo prejemali samo ustrezno preverjeni projekti, ki so usmerjeni v prihodnost in služijo trajnostnim interesom malih kmetov ter podeželskih struktur, pri tem pa je treba optimalno izkoristiti vire in preprečiti mrtvi kapital.

Predlog spremembe  35

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 3 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Predvideni ukrepi se financirajo v okviru te uredbe, če so v skladu s členom 1(1) in členom 3(2) te uredbe, ne glede na Uredbo (ES) št. 1905/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbo (ES) št. 1717/2006 Evropskega parlamenta in Sveta.

črtano

Obrazložitev

The text compromises the additionality of financing under the Regulation by preventing support from other instruments for measures in line with the objectives of this Regulation. A financial allocation of EUR 50 million has been programmed for similar measures in 2008 under the Food Security Thematic Programme of DCI and this should not be prejudiced by the entry into force of this Regulation. The reference to the external instruments has been transferred to Article 2(3) 2nd subparagraph with the addition of the Cotonou Agreement.

It is important for the Commission to provide specific details about the use of the € 1 billion by submitting a forward plan, which should be adopted using the committee procedure, allowing Parliament to be informed. The plan will then enable the facility to be evaluated.

Predlog spremembe  36

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 3 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Različni razvojni instrumenti in ta instrument se uporabljajo za zagotovitev neprekinjenosti sodelovanja, zlasti pri prehodu z neposredne pomoči na srednje- in dolgoročni odziv.

3. Ukrepi iz te uredbe se uskladijo z ukrepi iz drugih instrumentov, vključno z Uredbo Sveta (ES) št. 1257/96 z dne 20. junija 1996 o humanitarni pomoči*, Uredbo (ES) št. 1905/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja** in Uredbo (ES) št. 1717/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2006 o vzpostavitvi instrumenta za stabilnost*** ter sporazumom o partnerstvu AKP-EU****, za zagotovitev neprekinjenosti sodelovanja, zlasti pri prehodu z neposredne pomoči na srednje- in dolgoročni odziv.

 

___________

*UL L 163, 2.7.1996, str. 1.

**UL L 378, 27.12.2006, str. 41.

***UL L 327, 24.11.2006, str. 1.

****Sporazum o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisan v Cotonouju dne 23. junija 2000 (UL L 317, 15.12.2000, str. 13).

Obrazložitev

Preprečuje neskladnosti in nepotrebno podvajanje med to uredbo in drugimi finančnimi instrumenti, ki se uporabljajo za iste države.

Predlog spremembe  37

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Komisija zagotovi, da so ukrepi, sprejeti v okviru te uredbe, v skladu s celotnim strateškim okvirom politik Skupnosti za države upravičenke ali zadevne države.

4. Komisija zagotovi, da so ukrepi, sprejeti v okviru te uredbe, v skladu s celotnim strateškim okvirom politik Skupnosti za države upravičenke ali zadevne države, ter da imajo mali kmetje prednostni dostop.

Predlog spremembe  38

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Pomoč in sodelovanje Skupnosti se izvajata z vrsto sklepov o financiranju ukrepov podpore, kakor je opisano v odstavkih (1), (2) in (3) člena 1 te uredbe, ki jo sprejme Komisija.

1. Pomoč in sodelovanje Skupnosti se izvajata z vrsto sklepov o financiranju ukrepov podpore, kakor je opisano v odstavkih (1), (2) in (3) člena 1 te uredbe, ki jo sprejme Komisija, v skladu s postopkom iz člena 10a(2). Pred financiranjem tega instrumenta Komisija pripravi natančen predhodni načrt njegove uporabe, ki bo vseboval podroben opis predvidenih ukrepov z ovrednotenimi cilji, deležem finančnih sredstev, ki jim bodo dodeljena, in predvidena sredstva za upravno poslovodenje instrumenta.

 

1UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

Obrazložitev

Omogoča, da se za postopek odločanja uporabi ustrezen postopek komitologije.

Predlog spremembe  39

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) ukrepi za izboljšanje dostopa do kmetijskih vložkov in storitev, vključno z gnojili in semeni;

(a) ukrepi za izboljšanje dostopa zlasti malih kmetov ter kmetic do lokalno prilagojenih trajnostnih kmetijskih vložkov (za optimalno uporabo lokalnih virov) in storitev (razširitev, poklicno usposabljanje), obstoječih lokalnih trgov in obstoječe infrastrukture, vključno z gnojili in semeni, ter preferencialni ukrepi za spodbuditev in udeležbo lokalnih, regionalnih ter nadregionalnih proizvajalcev v državah v razvoju; kmetijski vložki in storitve morajo biti, če je to mogoče, kupljeni lokalno, negativen učinek uvoženih vložkov in storitev na lokalne proizvajalce in trge pa je treba preprečiti in izključiti možnost dampinga;

Predlog spremembe  40

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) ukrepi „varnostnih mrež“, namenjeni ohranjanju ali izboljšanju proizvodne zmogljivosti v kmetijstvu in zagotavljanju osnovnih potreb po hrani najranljivejših prebivalcev.

(b) ukrepi „varnostnih mrež“, namenjeni ohranjanju ali izboljšanju proizvodne zmogljivosti v kmetijstvu in zagotavljanju osnovnih potreb po hrani najranljivejših prebivalcev, na primer z boni za hrano za šolarje; treba je preprečiti vse primere dampinga ter izkrivljanja lokalne proizvodnje in trgov.

Predlog spremembe  41

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ba) instrumenti mikrokreditov za povečanje proizvodnje malih kmetijskih proizvajalcev.

Predlog spremembe  42

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a. Pomoč se ne da proizvodnji surovin za:

 

– eksotične ali luksuzne dobrine (kakav, čaj, tobak, kava) ali

 

–- biogoriva.

Obrazložitev

Namen predloga je reševanje prehrambene krize v državah v razvoju. Zato je treba pomoč nameniti proizvodnji osnovnih živil.

Predlog spremembe  43

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Ukrepi podpore, ki izpolnjujejo cilje te uredbe, se lahko financirajo do največ 1 % zneska iz člena 10(1).

3. Ukrepi za upravno podporo, vključno z organizacijo vključitve kmetijskih in nevladnih organizacij, ki izpolnjujejo cilje te uredbe, se lahko financirajo do največ 2 % zneska iz člena 10(1).

Obrazložitev

Načrtovani podporni ukrepi lahko predvsem povečajo strukturnost dejavnosti, kot je vključevanje organizacij kmetov ali srečanja z nevladnimi organizacijami. Zato je treba razširiti možnost financiranja z 1 % na 2 % zneska iz člena 10(1).

Predlog spremembe  44

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3a. Komisija in Evropski parlament bosta temeljito nadzirala izplačilo sredstev mednarodnim organizacijam in finančne izdatke teh organizacij v ciljnih državah, da bi tako zagotovila uspešno in učinkovito porabo denarja Evropske unije za doseganje zgoraj navedenih ciljev.

Predlog spremembe  45

Predlog uredbe

Člen 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 4

Upravičenost

Člen 4

Upravičenost

Subjekti, upravičeni do financiranja, so mednarodne organizacije, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 43 Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2342/20021.

1. Subjekti, upravičeni do financiranja, so:

 

(a) partnerske države in regije ter njihove institucije;

 

(b) decentralizirane enote partnerskih držav, kot so občine, province, departmaji in regije;

 

(c) mešani organi, ki so jih ustanovile partnerske države in regije ter Skupnost;

 

(d) mednarodne organizacije, vključno z regionalnimi organizacijami, organi, službami in misijami Združenih narodov, mednarodne in regionalne finančne ustanove in razvojne banke, če njihovi programi prispevajo k ciljem te uredbe;

 

(e) institucije in organi Skupnosti izključno za izvajanje podpornih ukrepov iz člena 3(3);

 

(f) agencije EU;

 

(g) pa tudi naslednji subjekti in telesa držav članic, partnerskih držav in regij ali katere koli druge tretje države v skladu s pravili o dostopu do zunanje pomoči Skupnosti, določenimi v Uredbi (ES) št. 1905/2006, če prispevajo k ciljem te uredbe:

 

(i) javna ali paradržavna telesa, lokalne oblasti in njihovi konzorciji ali predstavniška združenja;

 

(ii) družbe, podjetja ter druge zasebne organizacije in gospodarski subjekti;

 

(iii) finančne ustanove, ki dodeljujejo, spodbujajo in financirajo zasebne naložbe v partnerskih državah in regijah;

 

(iv) nedržavni akterji, ki delujejo neodvisno in odgovorno;

 

(v) fizične osebe;

 

(vi) lokalne in regionalne osnovne organizacije, kot so organizacije kmetov in kmetijske zadruge/organizacije proizvajalcev.

 

2. Subjekti iz odstavka 1(d) tega člena so upravičeni do največ 40 % celotnega referenčnega zneska iz člena 10(1) te uredbe.

Obrazložitev

Krepiti in podpirati je treba lokalne in regionalne osnovne organizacije, da bi pomoč prejeli predvsem mali kmetje ter da bi se vzpostavila trdna osnova za trajnostno proizvodnjo hrane.

Predlog spremembe  46

Predlog uredbe

Člen 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 4a

Oblike financiranja

 

1. Financiranje Skupnosti ima lahko eno od naslednjih oblik:

 

(a) projekti in programi;

 

(b) proračunska podpora, zlasti sektorska, kadar je upravljanje z javnimi sredstvi partnerske države dovolj pregledno, zanesljivo in učinkovito ter če so pogoji za proračunsko podporo, opredeljeni v ustreznem geografskem finančnem instrumentu, izpolnjeni;

 

c) prispevki za mednarodne ali regionalne organizacije in v mednarodne sklade, ki jih te organizacije upravljajo;

 

(d) prispevki v nacionalne sklade, ki so jih za spodbujanje skupnega financiranja več donatorjev ustanovile partnerske države ali regije, ali v sklade, ki jih za izvajanje skupnih ukrepov ustanovi eden ali več donatorjev;

 

e) sofinanciranje subjektov, upravičenih do financiranja, iz člena 4;

 

f) sredstva, ki so na voljo Evropski investicijski banki ali drugim finančnim posrednikom na podlagi programov Komisije, z namenom zagotavljanja posojil (zlasti za podporo naložbam v zasebni sektor in njegovemu razvoju), tveganega kapitala (v obliki podrejenih ali pogojnih posojil) ali drugih začasnih manjšinskih deležev v poslovnem kapitalu in prispevkov v jamstvene sklade v skladu s členom 32 Uredbe št. 1905/2006, dokler je finančno tveganje Skupnosti omejeno na ta sredstva;

Obrazložitev

Dodeljevanje pomoči ne sme biti omejeno na mednarodne ali regionalne organizacije, saj so lahko drugačne metode bolj prilagojene posebnim okoliščinam v nekaterih državah ali regijah. Seznam oblik financiranja je vzet iz finančnega instrumenta za razvojno sodelovanje in je poenostavljen zaradi nujnosti te uredbe.

Predlog spremembe  47

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1a. Komisija lahko naloge javnega organa, predvsem naloge izvajanja proračuna, v primeru sofinanciranja in drugih upravičenih primerih dodeli organom, navedenim v členu 54(2)(c) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002.

Obrazložitev

Potrebno zaradi večje izbire razpoložljivih metod dodeljevanja pomoči. Besedilo je vzeto iz finančnega instrumenta za razvojno sodelovanje.

Predlog spremembe  48

Predlog uredbe

Člen 5 - odstavek 1 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1b. V primeru decentraliziranega upravljanja se lahko Komisija odloči za uporabo postopkov oddaje javnih naročil ali dodeljevanja donacij partnerske države ali regije, prejemnice sredstev, potem ko preveri, da spoštujejo ustrezna merila iz Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002, če so pogoji iz Uredbe (ES) št. 1905/2006 izpolnjeni.

Obrazložitev

Potrebno zaradi večje izbire razpoložljivih metod dodeljevanja pomoči. Besedilo je vzeto iz finančnega instrumenta za razvojno sodelovanje.

Predlog spremembe  49

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3a. Vsi ukrepi, financirani na podlagi te uredbe, morajo biti skladni s pariško deklaracijo o učinkovitosti pomoči. Pri poročilih iz člena 9 te uredbe je treba tej zahtevi nameniti posebno pozornost.

Obrazložitev

Vsi ukrepi, financirani na podlagi te uredbe, morajo biti skladni s pariško deklaracijo o učinkovitosti pomoči, še posebej ker gre za začasen instrument. Zagotoviti je treba, da instrument učinkovito prispeva k trajnostnemu izboljšanju razmer.

Predlog spremembe  50

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Proračunske obveznosti se prevzamejo na podlagi sklepov Komisije.

1. Proračunske obveznosti se prevzamejo na podlagi sklepov Komisije v skladu s členom 10a(2).

Obrazložitev

Omogoča, da se za postopek odločanja uporabi ustrezen postopek komitologije.

Predlog spremembe  51

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Z ukrepi, sprejetimi v okviru te uredbe, se lahko od 20. junija 2008 pred začetkom veljavnosti te uredbe financirajo tekoče dejavnosti, ki so se začele v ciljnih državah ali so jih začele izvajati organizacije iz člena 4.

2. Z ukrepi, sprejetimi v okviru te uredbe, se lahko od datuma, določenega s sklepom Evropskega parlamenta, pred začetkom veljavnosti te uredbe financirajo tekoče dejavnosti, ki so jih začeli izvajati upravičeni subjekti iz člena 4. V tem primeru se podpora, dodeljena v okviru te uredbe, uporabi kot dodaten vir.

Obrazložitev

Ustreznejši izraz zaradi večje izbire razpoložljivih metod dodeljevanja pomoči.

Predlog spremembe  52

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Finančni sporazum vsebuje določbe, ki Komisiji in Računskemu sodišču omogočajo dostop do informacij, ki so potrebne za izvajanje njunih dolžnosti, po potrebi na kraju samem in v skladu s sporazumi o preverjanju, sklenjenimi z zadevnimi mednarodnimi organizacijami.

2. Ti sporazumi izrecno predvidevajo pravico Komisije in Računskega sodišča do izvajanja revizij, vključno z revizijami dokumentov ali revizijami na kraju samem, pri vseh izvajalcih ali podizvajalcih, ki so prejeli sredstva Skupnosti. Komisijo tudi izrecno pooblaščajo za izvajanje nadzora in pregledov na kraju samem v skladu z določbami Uredbe (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi*.

___________

*UL L 292, 15.11.95, str. 2.

Obrazložitev

Nadomešča besedilo z besedilom iz finančnega instrumenta za razvojno sodelovanje, ki je ustreznejše zaradi večje izbire razpoložljivih metod dodeljevanja pomoči.

Predlog spremembe  53

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2a. Vsaka pogodba, ki izhaja iz izvajanja pomoči, Komisiji in Računskemu sodišču med izvajanjem pogodb in po njem zagotavlja izvajanje pravice iz odstavka 2.

Obrazložitev

Nadaljnje besedilo iz finančnega instrumenta za razvojno sodelovanje, ki je potrebno zaradi prilagoditve večji izbiri razpoložljivih metod dodeljevanja pomoči.

Predlog spremembe  54

Predlog uredbe

Člen 8 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 8a

Spremljanje in ocenjevanje

 

1. Komisija redno spremlja in pregleduje dejavnosti, ki se izvajajo v okviru te uredbe, kjer je to primerno, z neodvisnim zunanjim ocenjevanjem, ter tako preveri, ali so bili cilji izpolnjeni, in izdela priporočila za izboljšanje prihodnjih dejavnosti. Ustrezno se bodo upoštevali predlogi Evropskega parlamenta ali Sveta v zvezi z neodvisnim zunanjim ocenjevanjem.

 

2. Komisija predloži poročila o oceni v vednost Evropskemu parlamentu in odboru iz člena 10a. Države članice lahko zahtevajo obravnavo posebnih ocen v odboru iz člena 10a.

 

3. Komisija vključi v fazo ocenjevanja pomoči Skupnosti, predvidene s to uredbo, vse ustrezne interesne skupine, vključno z nedržavnimi akterji ali lokalnimi oblastmi.

Obrazložitev

Vse dejavnosti, ki prejemajo finančno podporo Skupnosti, je treba oceniti, da se ugotovi njihova učinkovitost. Besedilo je vzeto iz finančnega instrumenta za razvojno sodelovanje.

Predlog spremembe  55

Predlog uredbe

Člen 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Poročanje

Poročanje

Komisija Evropski parlament in Svet obvesti o ukrepih, ki jih je sprejela na podlagi te uredbe najpozneje do 31. decembra 2009. Komisija najpozneje do 31. decembra 2012 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju ukrepov ter, kolikor je to mogoče, o glavnih rezultatih in učinkih pomoči, dodeljene v skladu s to uredbo.

Komisija Evropski parlament in Svet obvesti o ukrepih, ki jih je sprejela na podlagi te uredbe najpozneje do 31. decembra 2009. Komisija najpozneje do 31. decembra 2011 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju ukrepov ter o glavnih rezultatih in učinkih pomoči, dodeljene v skladu s to uredbo. Komisija septembra 2009 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži prvi začasni pregled izvajanih ukrepov, na podlagi katerega bo vsebina finančnega instrumenta za prehrambeno krizo po potrebi prilagojena njegovim ciljem.

Obrazložitev

Komisija mora Evropski parlament in Svet redno obveščati o poteku in rezultatih instrumenta. Zato je treba o tem najprej pripraviti vmesni pregled in nato natančno končno oceno, da se ugotovi dejanski učinek pri prebivalstvu, ki ga je prehrambena kriza najbolj prizadela.

Predlog spremembe  56

Predlog uredbe

Člen 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Skupni finančni referenčni znesek za izvajanje te uredbe za obdobje 2008–2009 znaša 1,0 milijarde EUR.

1. Skupni finančni referenčni znesek za izvajanje te uredbe za obdobje 2008–2009 znaša 1 milijarde EUR. Ta referenčni znesek se financira iz razdelka 4 večletnega finančnega okvira.

2. Referenčni znesek za leto 2008 znaša 750 milijonov EUR.

2. Letni znesek se določi v letnem proračunskem postopku.

3. Največji možni referenčni znesek za leto 2009 znaša 250 milijonov EUR.

 

 

4. Ob prevzemu obveznosti za ustrezni znesek mora v skladu z napovedmi iz najnovejšega poročila, pripravljenega na podlagi sistema zgodnjega opozarjanja iz Uredbe (ES) št. 1290/2005, v okviru razdelka 2 finančnega okvira vsako leto ostati razlika do zgornje meje v višini najmanj 600 milijonov EUR. Če je v posameznem letu znesek te razlike do zgornje meje manjši, se največji možni znesek, za katerega se tisto leto v skladu s to uredbo prevzamejo obveznosti, zmanjša, da se ponovno zagotovi ustrezni znesek razlike do zgornje meje v okviru razdelka 2.

 

3. Za kritje potreb iz predlagane uredbe se večletni finančni okvir prilagodi z vsemi sredstvi, predvidenimi v medinstitucionalnem sporazumu z dne 17. maja 2006. Če se del ali celota odobrenih proračunskih sredstev uporabi iz razpoložljive razlike v razdelku 2 večletnega finančnega okvira, je treba v tem razdelku za vsako leto v skladu z napovedmi iz najnovejšega poročila, pripravljenega na podlagi sistema zgodnjega opozarjanja iz Uredbe (ES) št. 1290/2005, pustiti razliko do zgornje meje v višini najmanj 600 milijonov EUR. Če je v posameznem letu znesek te razlike do zgornje meje manjši, se največji možni znesek, za katerega se tisto leto v skladu s to uredbo prevzamejo obveznosti, zmanjša, da se ponovno zagotovi ustrezni znesek razlike do zgornje meje v okviru razdelka 2.

Predlog spremembe  57

Predlog uredbe

Člen 10 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 10a

Odbor

 

1. Komisiji pomaga odbor.

 

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa. Rok iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES je 10 delovnih dni za ukrepe, sprejete leta 2008, in 30 dni za ukrepe, sprejete leta 2009.

 

3. Odbor sprejme svoj poslovnik.

Obrazložitev

Predlog spremembe uvaja najustreznejšo strukturo komitologije – upravni odbor, ki se običajno uporablja za zunanje finančne instrumente, predvideva pa krajše roke za leto 2008 zaradi nujnosti postopkov v tem letu.

Predlog spremembe  58

Predlog uredbe

Priloga

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

PRILOGA

Okvirni seznam meril za izbiro ciljnih držav

PRILOGA

Seznam meril za izbiro ciljnih držav in meril za finančna sredstva za vsako državo

Okvirna merila za izbiro ciljnih držav:

Merila za izbiro ciljnih držav:

- inflacija cen hrane in njeni potencialni socialno-gospodarski in politični učinki:

- inflacija cen hrane in njeni potencialni socialno-gospodarski in politični učinki:

· stopnja inflacije cen hrane (v primerjavi s splošno inflacijo),

· stopnja inflacije cen hrane (v primerjavi s splošno inflacijo),

· odvisnost od uvoza hrane, vključno z uvozom pomoči v hrani,

· odvisnost od neto uvoza hrane, vključno z uvozom pomoči v hrani,

· socialna ranljivost in politična stabilnost,

· socialna ranljivost in politična stabilnost,

· proizvodnja hrane kot odstotek lastne porabe,

· proizvodnja hrane kot odstotek lastne porabe,

 

· kmetijska proizvodna zmogljivost,

- zmogljivost potencialne države upravičenke, da se na krizo odzove in izvede ustrezne ukrepe:

 

- zmogljivost potencialne države upravičenke, da se na krizo odzove in izvede ustrezne ukrepe:

· ukrepi vlade, vključno z ukrepi na strani ponudbe in trgovinskimi ukrepi,

· ukrepi vlade, vključno z ukrepi na strani ponudbe (kot je izboljšanje infrastrukture na podeželju) in trgovinskimi ukrepi,

 

· izvozni dobički,

· izvozni dobički,

· fiskalna nestabilnost.

· fiskalna nestabilnost.

 

Upoštevani bodo tudi drugi viri financiranja, ki jih ciljnim državam kratkoročno zagotavlja donatorska skupnost za odzivanje na krizo zaradi hrane, ter potencial držav za dolgoročno in trajnostno povečanje kmetijske proizvodnje.

Upoštevani bodo tudi drugi viri financiranja, ki jih ciljnim državam kratkoročno zagotavlja donatorska skupnost za odzivanje na krizo zaradi hrane, ter potencial držav za dolgoročno in trajnostno povečanje kmetijske proizvodnje.

 

Okvirna merila za finančna sredstva na državo:

 

· zadostna raven dobrega upravljanja;

 

· dejanske potrebe zadevnega prebivalstva;

 

· ustrezna zmogljivost za oblikovanje mrež socialne varnosti za revne in ranljive skupine;

 

· ustrezna zmogljivost za hitro in učinkovito povečanje kmetijske proizvodnje;

 

· ustrezna infrastruktura za prilagoditev na hitro povečanje proizvodnje in za oskrbo lokalnih in regionalnih trgov.

Obrazložitev

Treba je opredeliti merila za izbiro ciljnih držav, zato okvirni seznam ni ustrezen. S tem se tudi priloga uskladi s členom 1(3), v katerem ni navedeno, da je seznam okviren.

(1)

UL C 139 z dne 14.6.2006, str. 1.


OBRAZLOŽITEV

Kriza, ki je ni mogoče prezreti

Hitro naraščajoče cene hrane niso le stvar časopisnih naslovnic. Za 2,1 milijarde ljudi po svetu, ki se trudijo, da bi preživeli z manj kot dvema dolarjema na dan, in porabijo približno 50 % svojega dohodka za hrano, pomenijo resnično grožnjo za preživetje. Rekordne cene osnovnih žit, kot so riž, koruza in pšenica, neposredno vplivajo na število lačnih na svetu – ki se je po ocenah Organizacije za prehrano in kmetijstvo samo v letu 2007 povečalo za 50 milijonov. Ulični protesti so se sprevrgli v izgrede v državah, kot so Haiti, Bangladeš in Egipt. Možnosti za uresničitev prvega od razvojnih ciljev tisočletja – zmanjšanje lakote v svetu do leta 2015 za polovico – so čedalje manjše.

Veliko se je govorilo o številnih vzrokih za krizo – povečanje uživanja mesa namesto žita na Kitajskem in v Indiji, vremenski pojavi, povezani s podnebnimi spremembami, kot je suša v Avstraliji, preusmerjanje rabe prehrambenih pridelkov za proizvodnjo biogoriv in izredno nizke svetovne zaloge žita. Glede na takšne strukturne dejavnike je razumljivo, da večina analitikov pričakuje, da bodo cene ostale visoke tudi v prihodnje. Poleg tega špekulacija na trgih kmetijskih proizvodov samo še podžiga naraščanje cen hrane. Ne glede na izvor krize je sedaj nujno poiskati usklajeno in učinkovito rešitev.

Komisija je v ta namen, kolikor je bilo mogoče, že prerazporedila sredstva iz instrumentov Skupnosti za dolgoročno zunanje sodelovanje. Možnosti, da bi to storila tudi v letu 2009, so zelo omejene, višina zbranih kratkoročnih sredstev pa še zdaleč ne bi zadovoljevala potreb. Poleg tega bi to ogrozilo skladnost obstoječih programov sodelovanja. Zato je treba najti drugo rešitev.

Predlog Komisije, da se ena milijarda eurov nameni reševanju prehrambene krize, pomembno in v pravem času prispeva k soočenju s tem nujnim izzivom. Poročevalec toplo pozdravlja tako drzno pobudo Komisije. Pripravljen je tesno sodelovati s Komisijo in Svetom za čimprejšnje sprejetje te pomembne zakonodaje.

Kar zadeva Evropski parlament, predvideva – na podlagi svojih predhodnih stikov s kolegi – tesno sodelovanje z drugimi zadevnimi odbori, zlasti z Odborom za kmetijstvo in Odborom za proračun. Prepričan je, da bo v tem duhu pozitivnega sodelovanja mogoče hitro sprejeti uredbo, ki bo sprejemljiva za vse.

Dvojni pristop

Pomembni osebnosti, ki sta v prvi polovici leta obiskali Odbor za razvoj, sta poudarili potrebo po dvojnem pristopu k reševanju prehrambene krize.

Marca je v odboru govorila izvršna direktorica za svetovni program za prehrano Josette Sheeran, ki je poudarila vpliv krize na ukrepe pomoči v hrani, ki jih vodi njena agencija. Dejala je, da je zaradi višjih cen hrane pomoč v hrani dražja in to ravno v času, ko jo potrebuje več ljudi, dvig cen goriv pa problem samo še zaostruje. Njenemu nujnemu pozivu k povečanju finančnih sredstev so prisluhnili na ravni EU, pa tudi drugi donatorji po svetu.

Maja je mednarodno priznan ekonomist Jeffrey Sachs kot posebni svetovalec generalnega sekretarja Združenih narodov govoril v odboru o razvojnih ciljih tisočletja. Ne da bi zanikal pomen pomoči v hrani in drugih humanitarnih dejavnosti, ki imajo takojšnji učinek, je poudaril potrebo po čimprejšnjem ponovnem aktiviranju kmetijstva, da bi se zagotovila trajnostnejša srednjeročna in dolgoročna rešitev. Zlasti je poudaril, da je kmetom v deželah v razvoju nujno zagotoviti potrebna sredstva za povečanje proizvodnje.

Predlog instrumenta za zadovoljevanje dejanskih potreb po hrani

Za nadaljnje ukrepe po takojšnjem humanitarnem odzivu na prehrambeno krizo se je Komisija s predlogom o ustanovitvi instrumenta za hitro odzivanje na hitro naraščajoče cene hrane v državah v razvoju odzvala na ta dvojni izziv.

V predlogu so zlasti predvidena sredstva za izboljšanje dostopa do kmetijskih vložkov in storitev, vključno z gnojili in semeni(1), njegov cilj pa je tudi podpreti ukrepe „varnostnih mrež“ za ohranjanje ali izboljšanje proizvodne zmogljivosti v kmetijstvu in zagotavljanje osnovnih potreb po hrani najranljivejših prebivalcev(2). Medtem ko imajo kmetijski vložki kratkoročne in srednjeročne učinke, bodo socialne varnostne mreže po definiciji namenjene izvajanju nujnih ukrepov za vzpostavitev sistemov pomoči, dokler povečanje proizvodnje ne bo zagotovilo večje razpoložljivosti hrane po primernih cenah.

Poročevalec je zadovoljen, da navedena vidika trenutno pokrivata najbolj pereče probleme. Odsvetuje preširoko razpravo o vrsti ukrepov, ki naj bi se financirali, ker bi to otežilo hitro sprejetje soglasja v prvi obravnavi.

Vendar predlagano besedilo odpira vrsto vprašanj, ki jih poročevalčevi predlogi sprememb želijo rešiti.

a) Komitologija

V uredbah, ki omogočajo izvajanje proračuna Skupnosti, je običajno opredeljen sistem, na podlagi katerega odbor predstavnikov držav članic in Komisija sprejmeta dopolnilne sklepe tehnične narave. Pravila za te odbore so opredeljena v sklepu o komitologiji(3), v katerem je tudi določena pravica Parlamenta, da nadzira ukrepe, ki jih predvidi odbor. Takšne strukture pa ni v predlogu novega instrumenta za zadovoljevanje potreb po hrani.

Prizadevanje Komisije za hitro izvajanje uredbe je razumljivo, zlasti kar zadeva finančna sredstva za leto 2008. Vendar s pravnega vidika ni precedenčnega primera, da bi bil tovrstni sklep sprejet brez strukture odborov. Poleg tega bi bilo to s političnega vidika ugodno za Parlament in poročevalec razume, da države članice ne bi bile naklonjene takšni inovaciji.

Na podlagi predlogov sprememb naj bi se uvedla standardna struktura komitologije za tovrstno zakonodajo – upravni odbor – s krajšimi roki, ki omogočajo hiter postopek odločanja v letu 2008.

b) Mehanizmi za dodeljevanje pomoči

V predlogu so navedeni zelo omejeni načini za dodeljevanje pomoči, saj se v njem predvideva, da se pobude izvajajo izključno prek regionalnih in svetovnih mednarodnih organizacij.

Poročevalec sicer razume, da bi to lahko bilo koristno za zagotovitev hitrega izvajanja, vendar meni, da je besedilo glede tega preveč omejujoče. Značilno za kmetijstvo v državah v razvoju je, da se pogoji v različnih državah zelo razlikujejo, kar velja tudi za raven strokovnega znanja, specializacije in učinkovitosti raznovrstnih organizacij, ki bi lahko izvajale pomoč. Poleg tega se ne sme pozabiti, da izvrševanje sredstev v letu 2009 ne bo tako nujno.

Poročevalec predlaga spremembe za povečanje obsega organov, ki bi jih lahko izbrala Komisija za izvajanje ukrepov iz te uredbe na podlagi seznama, ki se že uporablja za instrument za razvojno sodelovanje.

c) Vrednotenje

V predlogu ni določb o ocenjevanju ukrepov, ki se izvajajo v okviru uredbe. Ker je to najboljši način za ugotavljanje rezultatov pomoči, poročevalec predlaga spremembo za vključitev potrebnega besedila.

d) Proračunski vidiki

Komisija v predlogu razlaga, da se bodo finančna sredstva v višini ene milijarde eurov za namen te uredbe črpala iz sredstev za skupno kmetijsko politiko, ki niso potrebna za leto 2008 in ki verjetno ne bodo potrebna za leto 2009. Ta sredstva so bila predvidena za podporo kmetijskim cenam v Skupnosti, vendar niso bila uporabljena ravno zaradi visokih cen hrane, ki so povzročile krizo v državah v razvoju.

Postavlja se občutljivo vprašanje o statusu predloga glede na večletni finančni okvir, ki je vključen v medinstitucionalni sporazum iz leta 2006(4). Komisija meni, da se lahko sredstva črpajo neposredno iz razdelka 2 zaradi kmetijske narave ukrepov, ki se bodo financirali, tako da ne bi bilo treba spremeniti večletnega finančnega okvira, vendar se s takim stališčem ne strinjajo vse strani v postopku odločanja o proračunu.

Kar zadeva Parlament, poročevalec priznava pomisleke svojih kolegov iz Odbora za proračun o tej zadevi. V celoti bo tudi upošteval njihove pristojnosti glede proračunskih vprašanj in ne bo izražal stališč, ki bi si jih lahko razlagali kot poseganje v njihove pristojnosti. Glede na to, da mora zakonodajni postopek o tem predlogu spremljati proračunski postopek, bodisi na podlagi spremembe proračunov za leti 2008 in 2009, kot je predvideno v predlogu Komisije, bodisi na kateri koli drugi podlagi, bo Odboru za proračun pustil politični prostor za sprejetje teh odločitev istočasno s preučitvijo predloga v Odboru za razvoj. Zato ni predlagal sprememb finančnih določb predloga iz člena 10. Odločitve, ki jih bo sprejel proračunski organ, bodo predložene naknadno v obliki predlogov sprememb zakonodajnega besedila.

Pri sprejemanju teh soglasij poročevalec poziva nosilce odločanja, naj upoštevajo resnost krize, ki je prizadela države v razvoju, in potrebo po čimprejšnji uvedbi uredbe, da bi lahko hitro učinkovala. Prav tako bi rad opozoril na upravičeno zaskrbljenost zaradi težav, ki bodo najverjetneje nastale pri določitvi izredno velikih zneskov, ki naj bi se uporabili v zadnjih tednih leta 2008.

e) Dodatnost

Poročevalec vztraja, da morajo biti finančna sredstva v okviru nove uredbe dodatna. Blažitev krize zaradi visokih cen hrane ne sme potekati na račun razvojnih dejavnosti na drugih potrebnih področjih. To velja tudi za finančna sredstva iz proračuna Skupnosti, kjer se uredba ne sme uporabljati za nadomestitev ukrepov iz drugih finančnih instrumentov. Poleg tega bi bilo nepojmljivo, da bi države članice preusmerile sredstva za dvostranske programe v korist uredbe.

Pospešen zakonodajni postopek

Glede na nujnost zadeve in dejstvo, da del finančnih sredstev izhaja iz proračuna za leto 2008 ter mora biti porabljen do konca leta, je treba postopek odločanja o uredbi zelo pospešiti. Poročevalec predlaga časovni razpored, ki bo omogočil njeno sprejetje na drugem plenarnem zasedanju oktobra v Strasbourgu. Pri tem se zaveda, da bo tudi v tem primeru težko pravočasno uporabiti sredstva za leto 2008. Poziva kolege iz vseh institucij, naj sodelujejo čim bolj pozitivno za pravočasno uvedbo uredbe.

Treba je ukrepati – in to hitro!

Prehrambena kriza se ne pojavlja le na naslovnicah časopisov, marveč je resnična stiska. Glede na tako resen položaj evropska javnost in ostali svet ne bi razumela, da se razpoložljiva sredstva iz proračuna EU ne bi uporabila v ta namen. Zakonodajalci ne smemo pozabiti svojih odgovornosti v svetu. Cel svet nas gleda in odgovarjali bomo za svoja dejanja.

(1)

Člen 3(2) (a), KOM(2008) 450/5.

(2)

Člen 3(2) (b), KOM(2008) 450/5.

(3)

Sklep Sveta z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (1999/468/ES).

(4)

Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju z dne 17. maja 2006.


MNENJE Odbora za proračun (2.10.2008)

za Odbor za razvoj

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi instrumenta za hitro odzivanje na hitro naraščajoče cene hrane v državah v razvoju

(KOM(2008)0450 – C6‑0280/2008 – 2008/0149(COD))

Pripravljavec mnenja (*): Reimer Böge

(*) Pridruženi odbor – člen 47 Poslovnika

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Ozadje

Komisija je 18. julija 2008 predstavila predlog o instrumentu za hitro odzivanje na hitro naraščajoče cene hrane. Več mesecev je Komisija premišljala o ustreznem odzivu EU na hudo prehrambeno krizo, nastalo v državah v razvoju.

Že od začetka je Evropski parlament podpiral Komisijo pri oceni nujno potrebnega dejanskega prispevka EU pri spoprijemu s krizo. Poudaril je, da je morala Komisija sprostiti vsa sredstva, da bi zagotovila neprekinjenost ukrepov v zvezi s hrano, in da je treba zagotoviti dodatno pomoč za odpravo teh izrednih razmer.

Ker je v tem predlogu nekaj temeljnih proračunskih elementov, je Odbor za proračun zahteval uporabo člena 47 Pravilnika o okrepljenem sodelovanju med odbori in se bo omejil izključno na proračunske vidike.

PRORAČUNSKI VIDIKI

– V zvezi s financiranjem tega novega instrumenta pripravljavec mnenja meni, da Komisija ni predlagala ustreznega mehanizma. Bistvo tega instrumenta je neposredna pomoč tretjim državam, ki bi jo bilo treba brez dvoma financirati v okviru posebnega razdelka „EU kot globalni partner“, predvidenega v večletnem finančnem okviru. To je še pomembneje, ker namerava Komisija uvesti dve novi proračunski postavki (finančni instrument in upravna podpora) v proračunsko poglavje 21 proračuna EU (Razvoj in odnosi u državami AKP), ki pokriva podobne obstoječe programe.

Zato predlog o financiranju tega novega mehanizma iz razpoložljive razlike v razdelku 2 („Ohranjanje in upravljanje naravnih virov“) ne ustreza in povzroča zmedo.

– Ker razlike do zgornje meje v razdelku 4 ne bodo zadoščale za financiranje instrumenta (zgolj 750 milijonov EUR iz proračuna za leto 2008 in 250 milijonov EUR iz proračuna za leto 2009), je treba spremeniti zgornje meje.

Zato je treba za financiranje tega instrumenta uporabiti vse instrumente iz medinstitucionalnega instrumenta z dne 17. maja 2006.

– Predlagani instrument predvideva posebne ukrepe, kot je dostop do kmetijskih vložkov in storitev, vključno z gnojili in semeni. Ti ukrepi so že predvideni v veljavni uredbi (ES) št. 1905/2006 o ustanovitvi finančnega instrumenta za razvojno sodelovanje.

Pripravljavec mnenja se zato sprašuje o potrebnosti zakonodaje, uvedbo katere spodbuja Komisija.

– Uvedba novega pravnega instrumenta za reševanje prehrambene krize je značilna za težnjo po reševanju razmer za vsak primer in za vsako leto posebej. Pripravljavec mnenja poudarja, da bi bilo treba priporočila Evropskega sveta iz njegovih sklepov (zlasti tistih z 19. in 20. junija 2008) obravnavati na podlagi večletnega pristopa.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za proračun poziva Odbor za razvoj kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1

Osnutek zakonodajne resolucije

Odstavek 1 a (novo)

Osnutek zakonodajne resolucije

Predlog spremembe

 

1a. meni, da referenčni znesek iz zakonodajnega predloga ni združljiv z zgornjo mejo iz razdelka 4 večletnega finančnega okvira, če se ta zgornja meja ne prilagodi glede na določbe iz medinstitucionalnega sporazuma s 17. maja 2006 o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju; meni, da financiranje tega instrumenta podpore ne sme ogroziti financiranja drugih prednostnih nalog in sedanjih obveznosti EU;

Obrazložitev

Pred dokončnim sprejetjem zakonodajnega akta morata veji proračunskega organa začeti pogajanja, s katerimi bosta dosegli sporazum o financiranju tega instrumenta, in raziskati vse možnosti v okviru medinstitucionalnega sporazuma, tudi oblikovanje novega začasnega sklada.

Predlog spremembe  2

Osnutek zakonodajne resolucije

Odstavek 1 b (novo)

Osnutek zakonodajne resolucije

Predlog spremembe

 

1b. poudarja, da se določbe iz točke 14 medinstitucionalnega sporazuma s 17. maja 2006 uporabljajo, če se zakonodajni organ odloči za sprejetje zakonodajnega predloga; poudarja, da se bo Parlament začel pogajati z drugo vejo proračunskega organa, da bi pravočasno dosegla sporazum o financiranju tega instrumenta;

 

1c. meni, da morata veji proračunskega organa v teh pogajanjih preučiti vse možnosti financiranja, vključno z razširitvijo rezerve za nujno pomoč; meni tudi, da to skupno financiranje ne sme preseči ene milijarde EUR;

Predlog spremembe  3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5) Evropski svet je na svojem zasedanju 20. junija 2008 sklenil, da mora Evropska unija ukrepati z razvojnega vidika in vidika humanitarne pomoči. Poleg tega je v sklepih navedel, da bo Evropska unija sprostila ustrezna sredstva, s katerimi bo lahko poleg pomoči v hrani financirala „varnostne mreže“ za revne in ogrožene skupine prebivalstva, in da bo odločno podprla zanesljivo preskrbo s kmetijskimi proizvodi v državah v razvoju, zlasti pa bo zagotovila potrebno financiranje za kmetijska proizvodna sredstva in pomoč za uporabo tržnih instrumentov za obvladovanje tveganja, ter pozdravil namero Komisije, da bo v okviru sedanjega finančnega okvira pripravila predlog novega sklada za podporo kmetijstvu v državah v razvoju.

(5) Evropski svet je na svojem zasedanju 20. junija 2008 sklenil, da mora Evropska unija ukrepati z razvojnega vidika in vidika humanitarne pomoči. Poleg tega je v sklepih navedel, da bo za polno podporo napredka pri doseganju vseh razvojnih ciljev tisočletja Evropska unija sprostila ustrezna sredstva, s katerimi bo lahko poleg pomoči v hrani financirala „varnostne mreže“ za revne in ogrožene skupine prebivalstva, in da bo odločno podprla zanesljivo preskrbo s kmetijskimi proizvodi v državah v razvoju, zlasti pa bo zagotovila potrebno financiranje za kmetijska proizvodna sredstva in pomoč za uporabo tržnih instrumentov za obvladovanje tveganja, ter pozdravil namero Komisije, da bo v okviru sedanjega finančnega okvira pripravila predlog novega sklada za podporo kmetijstvu v državah v razvoju.

Predlog spremembe  4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(5a) Na istem zasedanju je Evropski svet ponovno potrdil svojo zavezanost doseganju ciljev uradne razvojne pomoči leta 2010 (0,56 % BND EU) in leta 2015 (0,70 % BND EU), kar bi pomenilo podvojitev letne uradne razvojne pomoči EU v letu 2010; zaradi teh obveznosti je nedvomno potrebno večletno proračunsko načrtovanje razvojne pomoči EU.

Predlog spremembe  5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8) Iste razmere (visoke cene hrane), zaradi katerih je nastala potreba po ustanovitvi tega finančnega instrumenta, so vzrok tudi za manjše kmetijske tržne odhodke v okviru razdelka 2 finančnega okvira. Trenutne ocene kažejo tudi, da ostaja nedodeljena še precejšnja razlika do zgornje meje v okviru razdelka 2 za leto 2009.

(8) Iste razmere (visoke cene hrane), zaradi katerih je nastala potreba po ustanovitvi tega finančnega instrumenta, so vzrok tudi za manjše kmetijske tržne odhodke v okviru razdelka 2 finančnega okvira. Trenutne ocene kažejo tudi, da ostaja nedodeljena še precejšnja razlika do zgornje meje v okviru razdelka 2 za leto 2009. Po načelu specifičnosti je namen ukrepov, predvidenih v tej uredbi, krepitev sodelovanja z državami v razvoju. Zato je treba odhodke, potrebne za kritje teh ukrepov, financirati v razdelku 4 večletnega finančnega okvira „EU kot globalni partner“.

Predlog spremembe  6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(8a) Medinstitucionalni sporazum o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju1, ki so ga Evropski parlament, Svet in Komisija podpisali 17. maja 2006, vsebuje ustrezne instrumente, zlasti tiste v točki 23, za prilagoditev zgornjih mej med različnimi razdelki večletnega finančnega okvira.

 

1 UL C 139, 14.6.2006, str. 1.

Predlog spremembe  7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(13a) V skladu s členom 276 Pogodbe o ES se za izvajanje instrumenta uporablja letni postopek za podelitev razrešnice.

Predlog spremembe  8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(15a) Instrument mora biti usmerjen k poenostavitvi mikrokreditiranja malih kmetijskih proizvajalcev v državah v razvoju, ki jih je prizadela kriza. Ta instrument za mikrokredite je treba razviti po analogiji z obstoječimi instrumenti (instrument za financiranje razvojnega sodelovanja in Evropski razvojni sklad).

Predlog spremembe  9

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ba) instrumenti mikrokreditov za povečanje proizvodnje malih kmetijskih proizvajalcev.

Predlog spremembe  10

Predlog uredbe

Člen 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Skupni finančni referenčni znesek za izvajanje te uredbe za obdobje 2008–2009 znaša 1,0 milijarde EUR.

1. Skupni finančni referenčni znesek za izvajanje te uredbe za obdobje 2008–2009 znaša 1,0 milijarde EUR. Ta referenčni znesek se financira iz razdelka 4 finančnega okvira.

2. Referenčni znesek za leto 2008 znaša 750 milijonov EUR.

2. Letni znesek bo določen v letnem proračunskem postopku.

3. Največji možni referenčni znesek za leto 2009 znaša 250 milijonov EUR.

 

4. Ob prevzemu obveznosti za ustrezni znesek mora v skladu z napovedmi iz najnovejšega poročila, pripravljenega na podlagi sistema zgodnjega opozarjanja iz Uredbe (ES) št. 1290/2005, v okviru razdelka 2 finančnega okvira vsako leto ostati razlika do zgornje meje v višini najmanj 600 milijonov EUR. Če je v posameznem letu znesek te razlike do zgornje meje manjši, se največji možni znesek, za katerega se tisto leto v skladu s to uredbo prevzamejo obveznosti, zmanjša, da se ponovno zagotovi ustrezni znesek razlike do zgornje meje v okviru razdelka 2.

3. Za kritje potreb iz predlagane uredbe se večletni finančni okvir prilagodi z vsemi sredstvi, predvidenimi v medinstitucionalnem sporazumu s 17. maja 2006. Če se del ali celota odobrenih proračunskih sredstev uporabi iz razpoložljive razlike v razdelku 2 finančnega okvira, je treba v tem razdelku za vsako leto v skladu z napovedmi iz najnovejšega poročila, pripravljenega na podlagi sistema zgodnjega opozarjanja iz Uredbe (ES) št. 1290/2005, pustiti razliko do zgornje meje v višini najmanj 600 milijonov EUR. Če je v posameznem letu znesek te razlike do zgornje meje manjši, se največji možni znesek, za katerega se tisto leto v skladu s to uredbo prevzamejo obveznosti, zmanjša, da se ponovno zagotovi ustrezni znesek razlike do zgornje meje v okviru razdelka 2.

POSTOPEK

Naslov

Instrument za hitro odzivanje na hitro naraščajoče cene hrane v državah v razvoju

Referenčni dokumenti

KOM(2008)0450 – C6-0280/2008 – 2008/0149(COD)

Pristojni odbor

DEVE

Mnenje pripravil

Datum razglasitve na zasedanju

BUDG

2.9.2008

 

 

 

Pridruženi odbori - datum razglasitve na zasedanju

23.9.2008

 

 

 

Pripravljavec/-ka mnenja

Datum imenovanja

Reimer Böge

3.9.2008

 

 

Obravnava v odboru

10.9.2008

22.9.2008

 

 

Datum sprejetja

22.9.2008

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

21

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Richard James Ashworth, Reimer Böge, Paulo Casaca, Brigitte Douay, James Elles, Salvador Garriga Polledo, Catherine Guy-Quint, Jutta Haug, Anne E. Jensen, Alain Lamassoure, Janusz Lewandowski, Eleonora Lo Curto, Mario Mauro, Jan Mulder, Margaritis Schinas, Theodor Dumitru Stolojan, László Surján, Helga Trüpel, Kyösti Virrankoski, Ralf Walter

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Thijs Berman

g. Josep BORRELL FONTELLES, poslanec EP

                                                                             predsednik

                                                                              Odbora za razvoj

                                                                                   Evropski parlament

IPOL-COM-CONT D(2008)/57212

Spoštovani predsednik,

s tem pismom bi vas želel obvestiti o stališču odbora CONT v zvezi s predlogom Evropske komisije o ustanovitvi instrumenta za hitro odzivanje na hitro naraščajoče cene hrane v državah v razvoju (KOM(2008)0450).

Ker je zadeva nujna, naslednja seja našega odbora pa je predvidena šele za 7. oktober (na dan glasovanja v odboru DEVE), nam ne preostane drugega, kot da vam svoje mnenje pošljemo s pomočjo tega pisma.

Glede na resnost krize, ki je prizadela države v razvoju, sem trdno prepričan, da moramo tesneje sodelovati za pripravo skupnega, skladnega in učinkovitega odziva Evropskega parlamenta na prehrambeno krizo.

V skladu s členom 276 Pogodbe ES se bo za izvajanje tega finančnega instrumenta uporabljal letni postopek za podelitev razrešnice, kar velja tudi za druga sredstva, s katerimi upravlja Komisija na področju zunanjih ukrepov. Naš odbor pripisuje največji pomen zagotavljanju, da se s temi sredstvi upravlja v skladu z najboljšimi standardi dobrega finančnega poslovodenja.

Evropski parlament je imel leta 2006 pri postopku razrešnice resne pomisleke v zvezi s področjem zunanjih ukrepov. Računsko sodišče je več let opozarjalo na visoko stopnjo napak ter pomanjkljivosti nadzornih in kontrolnih sistemov, ki naj bi zagotavljali zakonitost in pravilnost transakcij na ravni organizacij, ki izvajajo projekte.

Parlament je leta 2006 v resoluciji o razrešnici menil, da je treba okrepiti preglednost, opaznost in politične smernice za vse sklade EU, ki se izvajajo na področju zunanjih ukrepov, za kar bi bodisi poskrbela neposredno Komisija bodisi bi to zagotovili z decentraliziranim upravljanjem, ali pa bi to potekalo prek mednarodnih skrbniških skladov (v katere največ prispeva EU), pri čemer ne bi smela biti ogrožena učinkovitost ukrepov na tem pomembnem področju.

Odbor CONT meni, da je za pripravo dobre razrešnice v zvezi s skladi, ki se izvajajo na podlagi novo ustvarjenega instrumenta, treba sprejeti nekaj ukrepov. Če smo bolj natančni, bi jih morala pripraviti Komisija.

· Spremljanje: Jasne smernice in postopki, ki določajo okvir za upravljanje finančnih prispevkov.

· Notranje poročanje: Jasno nadaljnje spremljanje prenesenih sredstev, da bi organ za podelitev razrešnice dobil potrebne podatke.

· Preverjanje: Jasni dogovori, ki revizorjem EU (Evropskemu računskemu sodišču, Komisiji ali zasebnim revizorskim podjetjem) izrecno omogočajo, da opravljajo revizije o vseh upravičencih ali subjektih, ki so prejeli sredstva Skupnosti, da bi zaščitili finančne interese Evropskih skupnosti pred goljufijami ali drugimi nepravilnostmi ter zagotovili, da se te odpravijo.

· Zunanje poročanje: Komisija bi morala organu za podelitev razrešnice poročati o stanju v zvezi z izvajanjem prenesenih sredstev EU ter o uvedbi posebnih kontrol.

· Učinkovitost: Komisija bi morala redno obveščati ter pripravljati zanesljivo oceno o uresničevanju in učinkovitosti tega sodelovanja.

· Preglednost in opaznost: Treba je ohraniti evropski značaj tega sodelovanja, ki poteka pred mednarodnih organizacij. V zvezi s temi sredstvi bi bilo treba uporabiti podobne smernice o opaznosti sporazumov, podpisanih leta 2006 z Združenimi narodi in Svetovno banko.

Iskreno upam, da bodo proračunski nosilci odločanja upoštevali naše mnenje.

S spoštovanjem,

Herbert Bösch


MNENJE Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (6.10.2008)

za Odbor za razvoj

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi instrumenta za hitro odzivanje na hitro naraščajoče cene hrane v državah v razvoju

(KOM(2008)0450 – C6‑0280/2008 – 2008/0149(COD))

Pripravljavec mnenja: Stéphane Le Foll

(*) Postopek s pridruženimi odbori – člen 47 poslovnika

KRATKA OBRAZLOŽITEV

I) Prehrambena kriza zaradi povišanja cen hrane

Značilnost zadnjih dveh let je izreden preobrat na svetovnih trgih kmetijskih proizvodov in živil, katerih realne vrednosti cen so se v zadnjih tridesetih letih stalno zniževale. Skokovito naraščanje cen, ki je posledica te spremembe, je povzročilo makroekonomsko nestabilnost in resnično prehrambeno krizo, ki sta najbolj prizadeli najranljivejše prebivalstvo na svetu, zlasti v državah, kjer so vojne, in v najrevnejših državah, v katerih je še vedno več kot 50 % proračuna namenjenega prehrani. Posledica takšnega naraščanja cen je povečanje že tako velikega števila revnih in podhranjenih ter nevarnosti lakote, kar , kot vemo, vpliva na politično stabilnost in mednarodno geostrateško ravnovesje.

Prehrambena kriza, ki je sprožila spomladanske nemire zaradi lakote, je odraz strukturnega povečanja svetovnega povpraševanja po kmetijskih proizvodih, povezanega z demografsko rastjo, spremembo prehrambenih navad in razvojem agrogoriv.

Povezana je tudi s finančno krizo, ki jo zaznamuje povečana špekulacija na kmetijskih trgih. Pojavlja se v času, ko se na severni in južni polobli začenja meriti vpliv segrevanja ozračja in zmanjšanja naravnih virov (voda, energija, izginjanje biotske raznovrstnosti itd.) na kmetijstvo v svetu.

Kriza, ki ni zgolj prehodnega značaja, vpliva na celotno kmetijstvo sveta in uvršča vprašanje kmetijske proizvodnje in prehrambeno ravnovesje v središče razprav.

Sedanje razmere niso naključne, temveč so v marsičem odvisne od odločitev v preteklosti, na katere so zlasti vplivale bogate države:

– Zaradi deregulacije in politike strukturnega prilagajanja, ki so ju v skladu z zahtevami Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke dvajset let izvajali v najrevnejših državah, je njihova preskrba s hrano močno odvisna od uvoza. Prenizke mednarodne cene živil v primerjavi z lokalnimi proizvodnimi stroški so zavirale razvoj njihovega kmetijstva. Te cene so odvisne od konkurenčnosti med proizvodnimi območji z visoko produktivnostjo, od katerih so nekatera subvencionirana.

– Pogajanja Svetovne trgovinske organizacije o svetovni trgovini kmetijskih proizvodov (manj od 10 % proizvodnje) za liberalizacijo trgovine med plačilno sposobnimi akterji ne omogočajo preskrbe najrevnejših potrošnikov s hrano.

– Politike razvojne pomoči so se obvezale s finančnimi obljubami, ki niso bile izpolnjene. Poleg tega so se radikalno odvrnile od kmetijstva, čeprav gre za sektor, ki je odločilen za vse vrste razvoja in življenjskega pomena za 75 % revnega svetovnega prebivalstva, ki živi na podeželju. Evropska unija danes namenja kmetijstvu le 4 % sredstev svoje razvojne politike.

Po bolečem spoznanju, ki so ga prebudile manifestacije zaradi lakote, so si različni organi Evropske unije in mednarodni organi začeli prizadevati, da bi ob izrednih razmerah, ki jih je povzročilo pomanjkanja hrane, ustrezno ukrepali.

II) Hitro odzivanje Unije na hitro naraščajoče cene hrane v državah v razvoju

A) Predlog Komisije

Komisija si je prizadevala, da bi na podlagi zahtev Evropskega parlamenta in držav članic (zasedanje Sveta za splošne zadeve in Evropskega sveta 19. in 20. junija) sprejela skupne ukrepe za države v razvoju.

Potem ko je nekoliko prilagodila sedanje instrumente svoje razvojne politike, da bi se odzvala na povišanje cen hrane, predlaga dodatno kratkoročno financiranje v višini ene milijarde EUR iz razpoložljivih skladov skupne kmetijske politike.

Ta pobuda, ki je nekje med nujno pomočjo in razvojem, je namenjena podpori kmetijske ponudbe držav v razvoju, ki so najbolj prizadete zaradi naraščanja cen hrane, in dejavnostim, ki omogočajo ublažitev negativnih posledic povišanja cen hrane.

Sprejeti ukrepi zadevajo izboljšanje dostopa do kmetijskih vložkov in storitev (vključno z gnojili in semeni) ter ukrepe „varnostnih mrež“, namenjene ohranjanju ali izboljšanju proizvodne zmogljivosti v kmetijstvu in zadovoljevanju osnovnih potreb po hrani najranljivejših prebivalcev.

B) Splošno mnenje poročevalca

Poročevalec izraža solidarnost s prebivalstvom najrevnejših držav, ki trpijo hude posledice prehrambene krize, in podpira pobudo Komisije.

Načelni podpori želi vseeno dodati nekaj pripomb:

Pripombe glede proračuna:

– Poročevalec, ki sicer nima pomislekov glede pobude, navaja, da mora biti uporaba neizkoriščenih sredstev skupne kmetijske politike izjema. Pomembno je, da bo lahko Unija v prihodnosti izpolnila vse obveznosti do svojih kmetovalcev, zlasti v novih državah članicah, ki še ne prejemajo takšne pomoči, kot jo prejemajo kmetovalci v petnajstih starih državah članicah. Prav tako je treba Komisiji in Svetu pripomniti, da je imelo povišanje kmetijskih cen negativne in celo katastrofalne posledice za nekatere evropske kmetovalce, zlasti rejce. Zato je treba njihov položaj upoštevati pri pripravi proračuna in preoblikovanju skupne kmetijske politike, ki je predvideno v pregledu zdravstvenega stanja. Na koncu države članice v zvezi z zadnjimi finančnimi perspektivami opozarja, da ne morejo pričakovati, da bi jim Evropa z oblikovanjem ali okrepitvijo politike Skupnosti dajala vedno več, ne da bi zagotovili več proračunskih sredstev. Če bi bila ta na voljo, morda ukrepi, ki jih predlaga Komisija, ne bi bili potrebni.

Pripombe glede kmetijskega področja, zajetega v pobudi:

– Poročevalec pozdravlja, da se končno večjo pozornost namenja kmetijstvu in zlasti kmetijski proizvodnji v najrevnejših državah. Meni, da je nujno ovrednotiti vse kmetijstvo in prehrambene pridelke v svetu, da bo vsaka regija zagotovila kar največ potreb svojega prebivalstva.

– Pozdravlja, da je Komisija dala poudarek ukrepom za olajšanje začetka proizvodnje: dostop najrevnejših kmetovalcev (ki predstavljajo 80 % slabo prehranjenih) do sredstev in storitev, ter ukrepom „varnostnih mrež“, ki bi lahko pomagali tržišču lokalne proizvodnje z izboljšanjem kupne moči revnih potrošnikov. Kljub temu želi, da bi Komisija podrobneje opredelila ukrepe za spodbujanje proizvodnje, ki bi se lahko financirali: dostop do vode in mikrokreditov, podpora organizaciji proizvajalcev za proizvodnjo in trženje ter podpora skladiščenju.

– Poročevalec priporoča Komisiji, naj za zagotovitev učinkovitosti ta instrument vključi v resnično skupno strategijo za spodbujanje razmaha kmetijske proizvodnje v okviru trajnostnega razvoja, prilagojenega potrebam prebivalstva in naravnim možnostim zadevnih območij. To predpostavlja dva pogoja:

1) Delovanje v prihodnosti:

Poročevalec se sprašuje, kakšen bo pomen pobude v prihodnosti. Izvajanje tega instrumenta je predvideno kratkoročno, ovrednotenje možnosti v kmetijstvu pa zahteva čas in kontinuiteto. Kmetovalec mora svoje dejavnosti (kulture, naložbe...) vedno predvideti eno ali več let vnaprej. Potrebuje okvir in predvidljivost, vključno s stabilnostjo cen svojih proizvodov. Kaj se bo zgodilo po enem letu, ko sredstev za dostop do kmetijskih vložkov in storitev ter ukrepe „varnostnih mrež“, ki jih bo ta instrument financiral, ne bo več? Ali so bile te razsežnosti zadosti upoštevane v sedanjih srednje- in dolgoročnih razvojnih instrumentih, ki naj bi bili prilagojeni zgornjim mejam, da bi vanje vključili povišanje cen hrane, saj je v njih delež, ki je namenjen kmetijstvu, izredno nizek?

2) Delovanje na gospodarsko ureditev:

V globalnem in čedalje bolj liberaliziranem gospodarstvu mednarodni trgi kmetijskih proizvodov in živil, ki so po naravi nestabilni, postavljajo naproti zelo različne ravni konkurenčnosti kmetijstva po vsem svetu. Ta igra povzroča hude pretrese na lokalnih trgih najrevnejših držav, ki praktično – kot je že bilo navedeno – nimajo več zaščite na svojih mejah. Takšne razmere negativno vplivajo na razvoj domače proizvodnje, kadar so svetovne cene nizke. Kadar pa so visoke tako kot sedaj, jih ni mogoče znižati, ne da bi bila potrebna določena regulacija proizvodnje in svetovnih cen. V zvezi s tem poročevalec ne razume, kako lahko Komisija pričakuje, da bo ta „skromni instrument“ ublažil povečanje cen hrane.

– Komisija pri izvajanju instrumenta nikjer ne navaja sodelovanja lokalnih akterjev (kmetovalcev, potrošnikov, pristojnih oseb) in nevladnih organizacij, čeprav je uspešen razvoj odvisen od tega, da si ljudje sami oblikujejo svojo usodo.

Pripombe o izvajanja tega instrumenta:

Poročevalec se želi prepričati, da bo upravna usposobljenost Unije omogočila učinkovito uporabo ene milijarde EUR sredstev. Zato poziva Komisijo, naj deluje na podlagi splošne strategije in v skladu z drugimi razvojnim programi in ukrepi.

Poziva jo tudi, naj kar najbolj preveri usposobljenost organizacij, s katerimi bo sklenila sodelovanje. Poročevalec želi, da se v ta namen med organizacije, ki bi lahko pomagale, vključijo izkušene organizacije, kot so nevladne organizacije, ki imajo primerna sredstva in uveljavljeno znanje.

Želi, da Komisija zagotovi čim bolj razvidno uporabo ene milijarde EUR sredstev. Zato jo poziva, naj pripravi natančen predhodni načrt o njihovi uporabi, ki bo vseboval podroben opis predvidenih ukrepov z ovrednotenimi cilji, deležem finančnih sredstev, ki jim bodo dodeljena, in predvidena sredstva za upravljanje instrumenta. Načrt bo moral biti potrjen s postopkom komitologije, ki bo omogočil Evropskemu parlamentu, da bo o njem obveščen. S tem bo zelo olajšana tudi končna presoja. Predlaga tudi, da se septembra 2009 pripravi prvi začasni pregled, na podlagi katerega se bodo ukrepi po potrebi prilagodili najnujnejšim potrebam revnega prebivalstva v ciljnih državah.

Sklepne ugotovitve

Evropska unija, ki ima pomembna človeška in finančna sredstva, bi morala delovati bolj energično in dologoročnejše ter izvajati ambicioznejšo politiko, ki bi bila bolj voluntaristična na mednarodnem prizorišču in bi zagotavljala večje prehrambeno in razvojno ravnovesje v svetu. Za to mora usposobiti in pritegniti k sodelovanju druge akterje v svetu ter pri tem oblikovati konkretne predloge:

– Pod okriljem Združenih narodov je treba ustanoviti Mednarodni svet za varnost preskrbe s hrano in razvoj, pristojen za krizno upravljanje. To orodje bi moralo z usklajevanjem strateških odločitev Organizacije za prehrano in kmetijstvo, Mednarodnega denarnega sklada, Svetovne banke in celotne mednarodne skupnosti olajšati izvajanje kmetijske in prehrambene politike v vseh regijah sveta. Vzpostavitev regionalnega povezovanja bi bil prvi korak v tej smeri.

– Treba je vzpostaviti minimalno ureditev mednarodnih trgov, da bi zagotovili preskrbo in stabilnost cen v interesu vseh potrošnikov in proizvajalcev na svetu. Zagotovitev varnostnih zalog je nujna za odzivanje na izredne razmere po svetu (med drugim tudi za potrebe evropskih prehrambenih bank) in omejitev špekulacij, ki so se v zadnjih mesecih pojavile na kmetijskih trgih.

– Razvojna pomoč mora biti okrepljena, njen delež, namenjen kmetijstvu, pa mora biti z vso resnostjo ponovno ovrednoten.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja poziva Odbor za razvoj kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1

Predlog uredbe

Navedba sklicevanja 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

ob upoštevanju mednarodne ocene agronomske znanosti in tehnologije za razvoj (IAASTD),

Predlog spremembe  2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1) Zaradi nedavnih hitro naraščajočih cen hrane so številne države v razvoju in njihovo prebivalstvo v zelo težkem položaju. Obstaja nevarnost, da bi to v skrajno revščino potisnilo še dodatne stotine milijonov ljudi, zato moramo v takih razmerah še okrepiti našo solidarnost do tega prebivalstva.

(1) Zaradi nedavnih hitro naraščajočih cen hrane, ki se jih je dalo predvideti glede na stanje ponudbe in povpraševanja na svetovnih trgih kmetijskih proizvodov in živil, so številne države v razvoju in njihovo prebivalstvo v zelo težkem položaju. Obstaja nevarnost, da bi prehrambena kriza, skupaj s finančno in energetsko krizo ter propadanjem okolja (segrevanje ozračja, zmanjšanje zalog vode, izginjanje biotske raznovrstnosti), v skrajno revščino potisnila še dodatne stotine milijonov ljudi, zato moramo v takih razmerah še okrepiti našo solidarnost do tega prebivalstva. Na podlagi vseh podatkov o prihodnjem stanju na prehrambenih trgih je mogoče sklepati, da se bo prehrambena kriza, ki je prizadela najrevnejše prebivalstvo južne in severne poloble, v prihodnjih letih še nadaljevala.

Obrazložitev

La crise alimentaire que nous vivons n'est pas un accident. Nous avons une idée de l'évolution future de l'offre et de la demande mondiale en produits agricoles et alimentaires. D'ici 2050 il y aura 3 milliards d'habitants en plus sur la planète. Il faudra produire deux fois plus et mieux en valorisant plus efficacement l'ensemble des ressources et en préservant davantage les écosystèmes et les équilibres naturels. Il conviendra aussi d'assurer une certaine régulation de l'économie agricole afin d'éviter les catastrophes alimentaires et les trop grands risques de spéculations sur les marchés de l'alimentation.

Predlog spremembe  3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2) Zato je treba s to uredbo ustanoviti finančni instrument za hiter odziv na krizo, ki so jo povzročile visoke cene hrane v državah v razvoju.

(2) Kot dopolnitev sedanje razvojne politike Evropske unije, ki je predolgo zanemarjala podporo kmetijskemu sektorju, zlasti proizvodnji hrane, je treba zato s to uredbo ustanoviti finančni instrument za hiter odziv na krizo, ki so jo povzročile visoke cene hrane v državah v razvoju.

Obrazložitev

La crise alimentaire révèle au grand jour les carences des politiques de développement engagées avec les pays les plus pauvres. L'aide à l'agriculture se situe autour de 4% de l'aide au développement, alors que ce secteur reste la base de tout développement puisqu'il permet de répondre aux besoins les plus élémentaires de population souffrant de malnutrition. Dans ces régions la majorité des populations vivent en zones rurales, la majorité des mal nourris sont d'abord des agriculteurs pauvres qui ont un accès difficile aux ressources (terre, eau, énergie, engrais semences, microcrédits, services, etc.) pour produire et nourrir leurs populations. Nos politiques de développement l'ont un peu vite oublié.

Predlog spremembe  4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(5a) Evropski svet je na seji 20. junija 2008 ponovno odločno poudaril svojo zavezanost doseganju skupnega cilja uradne razvojne pomoči v vrednosti 0,56 % bruto nacionalnega dohodka Evropske unije do leta 2010 in 0,7 % bruto nacionalnega dohodka do leta 2015, kakor je navedeno v sklepih Sveta iz maja 2005 in Evropskem soglasju o razvoju z 20. decembra 2005. V okviru instrumenta, ki ga določa ta uredba, je treba upoštevati nacionalna prizadevanja držav članic za dosego tega cilja.

Predlog spremembe  5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7) Finančne potrebe za popolno odpravo neposrednih posledic visokih cen hrane so zelo velike. Odzvati bi se morala celotna mednarodna skupnost in Skupnost se zavzema za to, da bi prispevala svoj pošteni delež.

(7) Finančne in materialne potrebe za popolno odpravo neposrednih posledic visokih cen hrane so zelo velike. Odzvati bi se morala celotna mednarodna skupnost in Skupnost se zavzema za to, da bi prispevala svoj pošteni delež.

Obrazložitev

Najprimernejši in najučinkovitejši odziv na sedanjo prehrambeno krizo je povečanje pomoči v hrani državam v razvoju.

Predlog spremembe  6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8) Iste razmere (visoke cene hrane), zaradi katerih je nastala potreba po ustanovitvi tega finančnega instrumenta, so vzrok tudi za manjše kmetijske tržne odhodke v okviru razdelka 2 finančnega okvira. Trenutne ocene kažejo tudi, da ostaja nedodeljena še precejšnja razlika do zgornje meje v okviru razdelka 2 za leto 2009.

črtano

Predlog spremembe  7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11) Vendar so se ti instrumenti v letu 2008 že uporabili ali ponovno programirali v največji možni meri, pri čemer so se izkoristili za odpravljanje negativnih učinkov visokih cen hrane v državah v razvoju. Enako bi bilo mogoče storiti v zelo omejenem obsegu v letu 2009. Vendar se s tem še zdaleč ne bi dovolj odzvali na potrebe.

(11) Vendar so se ti instrumenti v letu 2008 že uporabili ali ponovno programirali v največji možni meri, pri čemer so se izkoristili za odpravljanje negativnih učinkov visokih cen hrane v državah v razvoju. Enako bi bilo mogoče storiti v zelo omejenem obsegu v letu 2009. Vendar se s tem še zdaleč ne bi dovolj odzvali na potrebe. Glede na trenutno svetovno nezadostno preskrbo s hrano in hitro višanje cen, ki bi se lahko nadaljevala v prihodnjih letih, je treba instrumente razvojne pomoči, ki se financirajo v okviru razdelka 4 proračuna Unije, okrepiti, ne da bi to ogrozilo interese kmetijstva Unije.

Predlog spremembe  8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12) V trenutnih razmerah, ko se zaradi visokih cen hrane znižujejo odhodki SKP, Komisija predlaga, da se del teh prihrankov preusmeri v kmetijsko proizvodnjo v državah v razvoju.

(12) V trenutnih razmerah, ko se zaradi visokih cen hrane znižujejo odhodki SKP, Komisija predlaga, da se okrepijo ukrepi za preusmeritev dela teh prihrankov, ki morajo biti uporabljeni kot dejavnik stabilizacije, v kmetijsko proizvodnjo v državah v razvoju ob upoštevanju obveznosti, da je v primeru nove, nepredvidene finančne potrebe treba najprej preučiti možnosti za prenos neuporabljenih sredstev in dosledno uporabiti običajen proračunski postopek.

Obrazložitev

Proračunski organ je v skladu s členi 21 – 23 dolžan preučiti možnosti prenosa.

Predlog spremembe  9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13) Vendar je treba zaščititi interese evropskih kmetovalcev in zagotoviti, da ta predlog v nobenem primeru ne bo sprožil mehanizma finančne discipline iz uredb Sveta (ES) št. 1782/2003 in (ES) št. 1290/2005.

(13) Vendar je treba zaščititi interese evropskih kmetovalcev, ki so se jim proizvodni stroški znatno povečali tako v sektorjih kmetijske proizvodnje kot v sektorju ribištva, in zagotoviti, da ta predlog v nobenem primeru ne bo sprožil mehanizma finančne discipline iz uredb Sveta (ES) št. 1782/2003 in (ES) št. 1290/2005. Poleg tega je treba poudariti, da so med reformami v okviru pregleda zdravstvenega stanja skupne kmetijske politike potrebna odobrena proračunska sredstva za uvedbo spremljevalnih ukrepov za prestrukturiranje in podpornih ukrepov, še zlasti v mlečnem sektorju in sektorju ovčereje in kozjereje, ter za potrebe posebej občutljivih območij.

Obrazložitev

„Nežen pristanek“, spremljevalni ukrepi za prestrukturiranje in drugi novi izzivi, kot so višji proizvodni stroški zaradi višjih cen energije, terjajo enako pozornost.

Predlog spremembe  10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(13a) Novo razvojno pomoč, ki jo predvideva ta uredba, bi bilo treba upravljati tako, da se zagotovi dobava živil lokalnemu prebivalstvu in prepreči spodbujanje kmetijstva, ki bi bilo usmerjeno le k izvozu surovin v razvite države, kar bi bilo v nasprotju s cilji, ki jih želi doseči ta ukrep, saj bi zanemarili izpolnjevanje lokalnih potreb in lahko povzročili nelojalno konkurenco evropskim proizvodom.

Predlog spremembe  11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14) Zato je treba sprejeti poseben finančni instrument, ki bo dopolnjeval obstoječe razvojne instrumente in instrument za humanitarno pomoč, da se bodo sprejeli nujni in dopolnilni ukrepi, ki bodo hitro odpravili posledice trenutnih naraščajočih cen hrane v državah v razvoju.

(14) Zato je mogoče sprejeti poseben finančni instrument v okviru razdelka 4 proračuna Unije, ki bo dopolnjeval obstoječe razvojne instrumente in instrument za humanitarno pomoč, da se bodo sprejeli nujni in dopolnilni ukrepi, ki bodo hitro odpravili posledice trenutnih naraščajočih cen hrane v državah v razvoju. Preverjanje danih finančnih sredstev bi moralo potekati v skladu s pravili, ki veljajo v Uniji.

Obrazložitev

Ne smemo dopustiti, da bi se to spremenilo v samodejni mehanizem. Potrebno je preverjati učinkovitost.

Predlog spremembe  12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(14a) Za dolgoročno spremljanje strukturiranja kmetijske proizvodnje v državah v razvoju je treba redno ocenjevati rezultate skupne uporabe tega finančnega instrumenta in obstoječih programov v skladu s temi cilji.

Predlog spremembe  13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15) Ukrepi, sprejeti v okviru tega instrumenta, bi morali pomagati državam v razvoju v naslednjih sezonah povečati kmetijsko produktivnost ter prispevati k hitremu odzivanju na neposredne potrebe držav in njihovega prebivalstva, k sprejemanju potrebnih začetnih ukrepov, da se kolikor je mogoče preprečijo nadaljnje razmere negotove preskrbe s hrano, ter k ublažitvi učinkov visokih cen hrane po svetu zlasti v korist najrevnejših, pa tudi evropskih potrošnikov in kmetovalcev.

(15) Ukrepi, sprejeti v okviru tega instrumenta, bi morali pomagati državam v razvoju v naslednjih sezonah povečati kmetijsko produktivnost ter prispevati k hitremu odzivanju na neposredne potrebe držav in njihovega prebivalstva, k sprejemanju potrebnih začetnih ukrepov, da se kolikor je mogoče preprečijo nadaljnje razmere negotove preskrbe s hrano, ter k ublažitvi učinkov visokih cen hrane po svetu zlasti v korist najrevnejših, pa tudi evropskih potrošnikov in kmetovalcev. Takšna ublažitev je mogoča le, če bodo vse države na svetu, med katerimi imajo bogate še posebej veliko odgovornost, skupaj razmišljale o prehrambenem ravnovesju na svetu in si bodo prizadevale za stabilizacijo svetovnih cen, da bo lahko vsaka regija na svetu razvila svoje kmetijstvo in zadovoljila potrebe svojega prebivalstva. Ta cilj zahteva razumno ureditev kmetijskega gospodarstva in oblikovanje varnostnih zalog hrane za izredne razmere (naravne katastrofe itd.). Poleg tega bi morala Unija spodbujati regionalno povezovanje med državami v razvoju, ki poleg geopolitičnega interesa pomeni prvi korak k oblikovanju kmetijskih politik po zgledu politike, ki jo je Skupnost začela izvajati pred več kot petdesetimi leti. Pomoč Skupnosti bi morala biti odvisna od izpolnjevanja določenih minimalnih okoljskih pogojev in skladna z osnovnimi konvencijami Mednarodne organizacije dela (ILO).

Obrazložitev

Il serait illusoire de croire que le laisser faire économique permettra à tous les être humains de la terre de se nourrir alors que l'accès à la nourriture constitue le premier droit à la vie. Cela tient pour beaucoup au fonctionnement économique et aux particularités des marchés agricoles dont on connaît la très grande instabilité notamment au plan international (ce sont des marchés résiduels hautement spéculatifs). Par ailleurs les différents niveaux de compétitivité des agricultures du monde qui se confrontent sur ces marchés n'aident pas l'agriculture des pays les plus pauvres dont l'économie est souvent très ouverte. Il faut donc admettre les bienfaits d'une certaine régulation de l'économie agricole. On a d'ailleurs ainsi justifié l'existence de toutes les des politiques agricoles du monde.

Predlog spremembe  14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16) Zaradi same narave ukrepov iz te uredbe je treba oblikovati učinkovite, prožne, pregledne in hitre postopke odločanja za njihovo financiranje ter vzpostaviti tesno sodelovanje med vsemi zadevnimi institucijami. Ta uredba bi morala zlasti omogočiti financiranje ukrepov, ki so se že začeli izvajati in jih mednarodne organizacije že podpirajo ali pa so jih pripravljene podpreti še pred sprejetjem te uredbe, od 20. junija 2008, tj. od datuma sprejetja Sklepov Evropskega Sveta.

(16) Zaradi same narave ukrepov iz te uredbe je treba oblikovati učinkovite, prožne, pregledne in hitre postopke odločanja za njihovo financiranje ter vzpostaviti tesno sodelovanje med vsemi zadevnimi institucijami. Ta uredba bi morala zlasti omogočiti financiranje ukrepov, ki so se že začeli izvajati še pred sprejetjem te uredbe, od 20. junija 2008, tj. od datuma sprejetja Sklepov Evropskega Sveta.

Predlog spremembe  15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(16a) Izvajanje te uredbe je treba skrbno spremljati ter mora biti predmet letnega postopka razrešnice. Njeno financiranje prek mednarodnih organizacij ne bi smelo ovirati proračunskega nadzora, učinkovitosti in vidnosti porabe Unije.

Predlog spremembe  16

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Skupnost financira ukrepe, namenjene podpori hitremu in neposrednemu odzivu na povečane cene hrane v državah v razvoju, v obdobju po dodelitvi neposredne pomoči in pred srednje- in dolgoročnim razvojnim sodelovanjem.

1. Skupnost poleg mikrokreditov financira delovna sredstva, ki jih je treba nabaviti v Uniji, namenjena podpori hitremu in neposrednemu odzivu na povečane cene hrane v državah v razvoju, v obdobju po dodelitvi neposredne pomoči in pred srednje- in dolgoročnim razvojnim sodelovanjem. Ti ukrepi so vključeni v celovito razvojno strategijo, ki natančno opredeljuje cilje in sredstva ter usklajuje vse instrumente za nujno pomoč in razvoj.

Obrazložitev

La facilité des 1 milliard doit s’inscrire dans une stratégie d’ensemble coordonnant tous les efforts de la Communauté en faveur du développement. Par ailleurs la crise alimentaire impose des réponses urgentes mais aussi des réponses à plus long terme afin d'aider le développement de l'agriculture et de stimuler l'offre en produits alimentaires. Les processus de valorisation des ressources par l'activité agricole et de modernisation de l'agriculture nécessitent du temps. Par ailleurs les agriculteurs ont besoin de perspectives et de stabilité pour produire. C'est pourquoi les moyens accordés à l'agriculture doivent être sérieusement accrus mais doivent aussi être répartis dans un temps long.

Predlog spremembe  17

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 2 – alinea 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Ukrepi so namenjeni državam v razvoju, kakor jih opredeljuje Odbor za razvojno pomoč (DAC) pri OECD, in njihovemu prebivalstvu v skladu z naslednjimi določbami.

2. Ukrepi so namenjeni državam v razvoju, kakor jih opredeljuje Odbor za razvojno pomoč (DAC) pri OECD, njihovemu prebivalstvu in proizvajalcem v Uniji v skladu z naslednjimi določbami.

Obrazložitev

Evropski proizvajalci bi morali biti deležni enake stopnje zaščite.

Predlog spremembe  18

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 2 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija sprejme ukrepe iz odstavka 1. Z ukrepi se financira mednarodne pobude, ki podpirajo namen in cilje te uredbe ter se izvajajo prek regionalnih in svetovnih mednarodnih organizacij. O tem obvesti Evropski parlament in Svet.

Komisija sprejme ukrepe iz odstavka 1. Z ukrepi se financira mednarodne pobude, ki podpirajo namen in cilje te uredbe ter se izvajajo prek regionalnih in svetovnih javnih ali zasebnih mednarodnih organizacij v povezavi z lokalnimi združenji proizvajalcev. O tem obvesti Evropski parlament in Svet. Tako bo Evropski parlament redno obveščen o izvajanju instrumenta na srečanjih, ki bodo organizirana na pobudo Komisije, nato pa še z začetnim pisnim vmesnim poročilom junija 2009.

 

Evropski parlament bo imel pri izdatkih zadnjo besedo.

Predlog spremembe  19

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3a. Država v razvoju ni upravičena do pomoči – tudi če sicer izpolnjuje merila, določena v prilogi – če:

 

– se površina njenih naravnih gozdov zmanjšuje,

 

– je neto izvoznica kmetijskih izdelkov,

 

– na njenem območju prihaja do širjenja puščav, prekomerne paše ali neracionalne porabe vode.

Obrazložitev

Pomoč Skupnosti mora biti skladna s cilji trajnostnega razvoja in okoljsko politiko.

Prehrambeno krizo je treba reševati v državah, ki so neto uvoznice hrane.

Predlog spremembe  20

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Kadar je program, ki ga je treba izvesti, regionalen ali čezmejen, se lahko Komisija za zagotovitev usklajenosti in učinkovitosti pomoči Skupnosti odloči, da se lahko v zadevni program vključi prebivalstvo drugih držav v razvoju, ki ne pripadajo tej regiji.

črtano

Obrazložitev

Podpreti je treba samo izbrane države.

Predlog spremembe  21

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5. Mednarodne organizacije, vključno z regionalnimi organizacijami, (v nadaljnjem besedilu: mednarodne organizacije) bodo izbrane na podlagi svoje zmogljivosti zagotavljanja hitrega in kakovostnega odziva na posebne potrebe ciljnih držav v razvoju v zvezi s cilji te uredbe.

5. Mednarodne organizacije, vključno z regionalnimi organizacijami, (v nadaljnjem besedilu: mednarodne organizacije) bodo izbrane na podlagi svoje zmogljivosti zagotavljanja hitrega in kakovostnega odziva na posebne potrebe ciljnih držav v razvoju v zvezi s cilji te uredbe. Poleg tega bodo mednarodne organizacije izbrane na podlagi svoje zmogljivosti uspešnega in učinkovitega razdeljevanja sredstev ob najmanjši možni upravni birokraciji.

Predlog spremembe  22

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Glavna cilja pomoči in sodelovanja v okviru te uredbe sta spodbujanje pozitivnega odziva na strani ponudbe kmetijskega sektorja v ciljnih državah in regijah v okviru njihovega trajnostnega razvoja ter podpora dejavnostim hitrega in neposrednega odziva za ublažitev negativnih učinkov visokih cen hrane v skladu s cilji varne preskrbe s hrano.

1. Glavna cilja pomoči in sodelovanja v okviru te uredbe sta spodbujanje trajnostnega razvoja kmetijske pridelave in lokalnih trgov, da bi tako omogočili pozitiven odziv na strani ponudbe kmetijskega sektorja v ciljnih državah in regijah v okviru njihovega trajnostnega razvoja ter podpora dejavnostim hitrega in neposrednega odziva na potrebe lokalnega prebivalstva po hrani za ublažitev negativnih učinkov visokih cen hrane v skladu s cilji varne preskrbe s hrano.

Predlog spremembe  23

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a. Obstoječi programi in projekti se preverjajo, tako da dodatno podporo prejmejo samo ustrezno preverjeni projekti, ki so usmerjeni v prihodnost in služijo trajnostnim interesom malih kmetijskih proizvajalcev ter podeželskih struktur, pri tem pa je treba optimalno izkoristiti vire in preprečiti mrtvi kapital.

Predlog spremembe  24

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 3 – alinea 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Različni razvojni instrumenti in ta instrument se uporabljajo za zagotovitev neprekinjenosti sodelovanja, zlasti pri prehodu z neposredne pomoči na srednje- in dolgoročni odziv.

Različni razvojni instrumenti in ta instrument se uporabljajo za zagotovitev neprekinjenosti sodelovanja, zlasti pri prehodu z neposredne pomoči na srednje- in dolgoročni odziv. Vsi razvojni instrumenti sedaj namenjajo večji delež kmetijstvu in kmetijski proizvodnji, brez katerih v državah ne more biti trajnostnega razvoja, eden od prednostnih ciljev slednjega pa je zadostna preskrba prebivalstva s hrano.

Obrazložitev

Un pays ne peut se développer quand il ne parvient pas à nourrir sa population. Dans le contexte de crise alimentaire dans lequel nous sommes l’urgence est donc bien d'augmenter durablement l'aide à l’agriculture trop longtemps négligée des politiques de coopération développement. Rappelons simplement que la majorité des populations des pays pauvres vivent dans les campagnes, que l’alimentation représente plus de 50% des dépenses des ménages, que les plus mal-nourris sont souvent des agriculteurs pauvres qui ne parviennent pas à produire faute de moyens suffisants, leur permettant d’accéder aux ressources (terre, eau, engrais, semences, services, crédits, etc.)

Predlog spremembe  25

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Pomoč in sodelovanje Skupnosti se izvajata z vrsto sklepov o financiranju ukrepov podpore, kakor je opisano v odstavkih (1), (2) in (3) člena 1 te uredbe, ki jo sprejme Komisija.

1. Pomoč in sodelovanje Skupnosti se izvajata z vrsto sklepov o financiranju ukrepov podpore, kakor je opisano v odstavkih (1), (2) in (3) člena 1 ter odstavku (2) člena 3 te uredbe, ki jo sprejme Komisija. Pred financiranjem tega instrumenta Komisija pripravi natančen predhodni načrt njegove uporabe, ki bo vseboval podroben opis predvidenih ukrepov z ovrednotenimi cilji, deležem finančnih sredstev, ki jim bodo dodeljena, in predvidena sredstva za upravno poslovodenje instrumenta. Sklep o potrditvi predhodnega načrta je sprejet v skladu z regulativnim postopkom s pregledom, predvidenim s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil.

 

_________

1 UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

Obrazložitev

Komisija mora natančno opredeliti uporabo ene milijarde EUR sredstev v predhodnem načrtu, ki mora biti sprejet v postopku komitologije in bo omogočil, da bo Evropski parlament o tem obveščen. Načrt bo kasneje tudi omogočil pripravo ocene instrumenta.

Predlog spremembe  26

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) ukrepi za izboljšanje dostopa do kmetijskih vložkov in storitev, vključno z gnojili in semeni;

(a) ukrepi za izboljšanje infrastrukture in proizvodnih sredstev najrevnejših malih kmetov za podpiranje lokalnega in trajnostnega razvoja, to je:

 

– dostopa do kmetijskih vložkov (prilagojenega optimalni uporabi lokalnih virov) in storitev (širjenje strokovnega znanja, poklicno usposabljanje),

 

– dostopa do zemlje, vode in finančnih sredstev (mikrokrediti),

 

– skupne organizacije proizvajalcev (za proizvodnjo in vzpostavljanje lokalnih semenskih bank),

 

– skladiščenja pridelkov;

Predlog spremembe  27

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) ukrepi „varnostnih mrež“, namenjeni ohranjanju ali izboljšanju proizvodne zmogljivosti v kmetijstvu in zagotavljanju osnovnih potreb po hrani najranljivejših prebivalcev.

(b) ukrepi „varnostnih mrež“, namenjeni ohranjanju ali izboljšanju proizvodne zmogljivosti v kmetijstvu in zagotavljanju osnovnih potreb po hrani najranljivejših prebivalcev, pri čemer je treba preprečiti vsak primer dampinga in izkrivljanja lokalne proizvodnje in trgov.

Predlog spremembe  28

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ba) ukrepi v podporo partnerskih vlad pri opredeljevanju in izvajanju učinkovitih nacionalnih politik za varnost oskrbe s hrano v tesnem sodelovanju z lokalnimi organizacijami kmetovalcev in potrošniki;

Predlog spremembe  29

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2 – točka b b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(bb) tehnično svetovanje in ukrepi usposabljanja za izpolnjevanje okoljskih standardov, ki jih določa zakonodaja Evropske unije.

Predlog spremembe  30

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a. Sprejeti ukrepi ne smejo podpirati proizvodnje surovin za izdelavo:

 

– eksotičnih ali luksuznih dobrin (kakav, čaj, tobak, kava) ali

 

–- biogoriva.

Obrazložitev

Namen predloga je reševanje prehrambene krize v državah v razvoju. Zato je treba pomoč nameniti proizvodnji osnovnih živil.

Predlog spremembe  31

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Ukrepi podpore, ki izpolnjujejo cilje te uredbe, se lahko financirajo do največ 1 % zneska iz člena 10(1).

črtano

Obrazložitev

Ker so sredstva predvidena za dejavnosti, ki že potekajo, ni potrebe po dodatnih upravnih stroških.

Predlog spremembe  32

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3a. Komisija in Evropski parlament bosta temeljito nadzirala izplačilo sredstev mednarodnim organizacijam in finančne izdatke teh organizacij v ciljnih državah, da bi tako zagotovila uspešno in učinkovito porabo denarja Evropske unije za doseganje zgoraj navedenih ciljev.

Predlog spremembe  33

Predlog uredbe

Člen 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Subjekti, upravičeni do financiranja, so mednarodne organizacije, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 43 Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002.

Subjekti, upravičeni do financiranja, so lokalne banke, ki delujejo v kmetijskem sektorju. Če je to mogoče, so do financiranja upravičene tudi Evropska investicijska banka in z njo povezane organizacije.

Obrazložitev

Namesto mednarodnih organizacij bi morale biti upravičene do financiranja lokalne banke, ki so dejavne v kmetijskem sektorju, in, če je to mogoče, Evropska investicijska banka ter z njo povezane organizacije.

Predlog spremembe  34

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a. Pomoč skupnosti mora biti pogojena s skladnostjo z določenimi minimalnimi okoljskimi zahtevami in osnovnimi konvencijami Mednarodne organizacije dela (ILO).

Predlog spremembe  35

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Ustreznih pogodbenih postopkov se lahko udeležijo vse fizične in pravne osebe, ki so upravičene do pomoči na podlagi geografskega razvojnega instrumenta, ki se uporablja za državo, v kateri se ukrep izvaja, ter vse fizične in pravne osebe, ki so upravičene v skladu s pravili mednarodne organizacije, ki ukrep izvaja, pri čemer je treba zagotoviti enako obravnavo vseh donatorjev. Ista pravila veljajo za dobavo in materiale. Strokovnjaki imajo lahko katero koli državljanstvo.

3. Ustreznih pogodbenih postopkov se lahko udeležijo vse fizične in pravne osebe, ki so upravičene do pomoči na podlagi geografskega razvojnega instrumenta, ki se uporablja za državo, v kateri se ukrep izvaja, ter vse fizične in pravne osebe, ki so upravičene v skladu s pravili mednarodne organizacije, ki ukrep izvaja, pri čemer je treba zagotoviti enako obravnavo vseh donatorjev. Sodelujejo lahko strokovnjaki s katerim koli državljanstvom, delovna sredstva, blago in materiali pa se nabavijo v Evropski uniji.

Predlog spremembe  36

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3a. Vsi ukrepi, financirani na podlagi te uredbe, morajo biti skladni s pariško deklaracijo o učinkovitosti pomoči iz leta 2005. Poročila, predvidena v členu 9, posvetijo posebno pozornost tej zahtevi.

Obrazložitev

Vsi ukrepi, financirani na podlagi te uredbe, morajo biti skladni s pariško deklaracijo o učinkovitosti pomoči, še posebej ker gre za začasen instrument. Zagotoviti je treba, da instrument učinkovito prispeva k trajnostnemu izboljšanju razmer.

Predlog spremembe  37

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Proračunske obveznosti se prevzamejo na podlagi sklepov Komisije.

1. Proračunske obveznosti se prevzamejo na podlagi sklepov Komisije in Evropskega parlamenta enakopravno.

Predlog spremembe  38

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Z ukrepi, sprejetimi v okviru te uredbe, se lahko od 20. junija 2008 pred začetkom veljavnosti te uredbe financirajo tekoče dejavnosti, ki so se začele v ciljnih državah ali so jih začele izvajati organizacije iz člena 4.

2. Z ukrepi, sprejetimi v okviru te uredbe, se lahko od takrat, ko jih Evropski parlament sprejme, pred začetkom veljavnosti te uredbe financirajo tekoče dejavnosti, ki so se začele v ciljnih državah ali so jih začele izvajati organizacije iz člena 4. V tem primeru se podpora, dodeljena v okviru te uredbe, uporabi kot dodaten vir.

Predlog spremembe  39

Predlog uredbe

Člen 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Poročanje

Spremljanje in ocenjevanje

Komisija Evropski parlament in Svet obvesti o ukrepih, ki jih je sprejela na podlagi te uredbe najpozneje do 31. decembra 2009. Komisija najpozneje do 31. decembra 2012 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju ukrepov ter, kolikor je to mogoče, o glavnih rezultatih in učinkih pomoči, dodeljene v skladu s to uredbo.

Komisija Evropski parlament in Svet redno obvešča o ukrepih, ki jih sprejme na podlagi te uredbe. Septembra 2009 jima predloži prvi začasni pregled izvajanih ukrepov, na podlagi katerega bo vsebina instrumenta po potrebi prilagojena njegovim ciljem. Najkasneje 31. decembra 2010 jima na podlagi predhodnega načrta podrobne uporabe finančnih sredstev instrumenta, predloženega pred izvajanjem slednjega, predloži natančno oceno njegovega izvajanja, da se ugotovijo dejanski rezultati in učinki v ciljnih državah.

Obrazložitev

Komisija mora Evropski parlament in Svet redno obveščati o poteku in rezultatih instrumenta. Zato je treba o tem najprej pripraviti vmesni pregled in nato natančno končno oceno, da se ugotovi dejanski učinek pri prebivalstvu, ki ga je prehrambena kriza najbolj prizadela.

Predlog spremembe  40

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Skupni finančni referenčni znesek za izvajanje te uredbe za obdobje 2008–2009 znaša 1,0 milijarde EUR.

1. Skupni finančni referenčni znesek za izvajanje te uredbe za obdobje 2008–2009 znaša 1,0 milijarde EUR. Ta referenčni znesek se financira v okviru razdelka 4 finančnega okvira za obdobje 2007–2013.

Predlog spremembe  41

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Ob prevzemu obveznosti za ustrezni znesek mora v skladu z napovedmi iz najnovejšega poročila, pripravljenega na podlagi sistema zgodnjega opozarjanja iz Uredbe (ES) št. 1290/2005, v okviru razdelka 2 finančnega okvira vsako leto ostati razlika do zgornje meje v višini najmanj 600 milijonov EUR. Če je v posameznem letu znesek te razlike do zgornje meje manjši, se največji možni znesek, za katerega se tisto leto v skladu s to uredbo prevzamejo obveznosti, zmanjša, da se ponovno zagotovi ustrezni znesek razlike do zgornje meje v okviru razdelka 2.

4. Znesek, za katerega so bile prevzete obveznosti, se financira iz razdelka 4 proračuna EU.

Predlog spremembe  42

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

4a. V okviru prihodnje revizije proračuna Evropske unije Evropska komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, v katerem oceni potrebo po okrepitvi razvojne pomoči s povečanjem sredstev v okviru razdelka 4, da bi bila skladna z naraščanjem cen v kmetijstvu v revnih državah in pomanjkanjem hrane med lokalnim prebivalstvom. To povečanje ni v škodo proračunskim potrebam kmetov Evropske unije.

POSTOPEK

Naslov

Instrument za hitro odzivanje na hitro naraščajoče cene hrane v državah v razvoju

Referenčni dokumenti

KOM(2008)0450 – C6-0280/2008 – 2008/0149(COD)

Pristojni odbor

DEVE

Mnenje pripravil

Datum razglasitve na zasedanju

AGRI

2.9.2008

 

 

 

Pridruženi odbori - datum razglasitve na zasedanju

23.9.2008

 

 

 

Pripravljavec/-ka mnenja

Datum imenovanja

Stéphane Le Foll

9.9.2008

 

 

Obravnava v odboru

10.9.2008

 

 

 

Datum sprejetja

6.10.2008

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

21

2

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Luis Manuel Capoulas Santos, Giovanna Corda, Albert Deß, Gintaras Didžiokas, Constantin Dumitriu, Carmen Fraga Estévez, Friedrich-Wilhelm Graefe zu Baringdorf, Esther Herranz García, Lily Jacobs, Elisabeth Jeggle, Heinz Kindermann, Stéphane Le Foll, Véronique Mathieu, Mairead McGuinness, Rosa Miguélez Ramos, Neil Parish, María Isabel Salinas García, Agnes Schierhuber, Alyn Smith, Petya Stavreva, Dimitar Stoyanov

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Katerina Batzeli, Esther De Lange, Jan Mulder, Maria Petre, Brian Simpson, Kyösti Virrankoski


POSTOPEK

Naslov

Instrument za hitro odzivanje na hitro naraščajoče cene hrane v državah v razvoju

Referenčni dokumenti

KOM(2008)0450 – C6-0280/2008 – 2008/0149(COD)

Datum predložitve EP

18.7.2008

Pristojni odbor

Datum razglasitve na zasedanju

DEVE

2.9.2008

Odbori, zaprošeni za mnenje

Datum razglasitve na zasedanju

AFET

2.9.2008

INTA

2.9.2008

BUDG

2.9.2008

CONT

23.9.2008

 

AGRI

2.9.2008

 

 

 

Odbori, ki niso podali mnenja

Datum sklepa

AFET

23.9.2008

INTA

9.9.2008

CONT

9.9.2008

 

Pridruženi odbori

Datum razglasitve na zasedanju

AGRI

23.9.2008

BUDG

23.9.2008

 

 

Poročevalec/-ka

Datum imenovanja

Gay Mitchell

15.7.2008

 

 

Obravnava v odboru

25.8.2008

 

 

 

Datum sprejetja

7.10.2008

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

27

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Alessandro Battilocchio, Thijs Berman, Josep Borrell Fontelles, Danutė Budreikaitė, Nirj Deva, Alexandra Dobolyi, Fernando Fernández Martín, Juan Fraile Cantón, Alain Hutchinson, Romana Jordan Cizelj, Filip Kaczmarek, Glenys Kinnock, Maria Martens, Gay Mitchell, José Javier Pomés Ruiz, Horst Posdorf, Toomas Savi, Frithjof Schmidt, Jürgen Schröder, Johan Van Hecke, Anna Záborská

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Ana Maria Gomes, Fiona Hall, Miguel Angel Martínez Martínez, Manolis Mavrommatis, Anne Van Lancker, Renate Weber, Gabriele Zimmer

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Stéphane Le Foll

Datum predložitve

14.10.2008

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov