Postopek : 2008/0104(CNS)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A6-0401/2008

Predložena besedila :

A6-0401/2008

Razprave :

PV 18/11/2008 - 4
CRE 18/11/2008 - 4

Glasovanja :

PV 19/11/2008 - 7.1
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2008)0550

POROČILO     *
PDF 220kWORD 461k
14.10.2008
PE 407.828v02-00 A6-0401/2008

o predlogu Uredbe Sveta o spremembah skupne kmetijske politike s spremembo uredb (ES) št. 320/2006, (ES) št. 1234/2007, (ES) št. 3/2008 in (ES) št. […]/2008

(KOM(2008)0306 – C6‑0241/2008 – 2008/0104(CNS))

Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja

Poročevalec: Luis Manuel Capoulas Santos

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 POSTOPEK

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu Uredbe Sveta o spremembah skupne kmetijske politike s spremembo uredb (ES) št. 320/2006, (ES) št. 1234/2007, (ES) št. 3/2008 in (ES) št. […]/2008

(KOM(2008)0306 – C6‑0241/2008 – 2008/0104(CNS))

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2008)0306),

–   ob upoštevanju členov 36 in 37 Pogodbe ES, v skladu s katerima se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0241/2008),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A6-0401/2008),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog v skladu s členom 250(2) Pogodbe o ES;

3.  poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

4.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Predlog spremembe  1

Predlog uredbe – akt o spremembi

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3) Za žita je treba sistem spremeniti, da se zagotovi konkurenčnost in tržna naravnanost sektorja ob hkratnem ohranjanju vloge intervencije kot varnostne mreže v primeru motenj na trgu in za olajšanje odziva kmetov na tržne pogoje. Sklepi Sveta o reformi sistema intervencije za koruzo so predvideli pregled celotnega sistema intervencij za žita v okviru pregleda stanja na podlagi analize, ki je pokazala določeno tveganje za dodatno intervencijo za ječmen, če bi bile cene nizke. Trenutni izgledi za žita pa so se od tedaj bistveno spremenili in je zanje značilno ugodno cenovno okolje na svetovnem trgu, ki je posledica naraščajočega povpraševanja v svetu in nizke svetovne zaloge žit. V tem okviru bi določitev intervencijskih ravni na nič za druga krmna žita v istem časovnem okviru kot reforma za koruzo omogočila intervencijo, ne da bi ta imela negativne posledice za trg za žita kot celoto. Napoved za sektor žit prav tako velja za trdo pšenico, kar pomeni, da bi lahko intervencijske odkupe odpravili, saj so izgubili svoj pomen, ker so tržne cene zmeraj znatno nad intervencijskimi cenami. Ker mora biti intervencija za žita bolj varnostna mreža kot pa element, ki vpliva na oblikovanje cen, razlike glede obdobij žetve v državah članicah, s katerimi se dejansko začnejo tržne akcije, niso več pomembne, ker sistem ne bo več določal cen, ki odražajo inervencijske ravni plus mesečna povečanja. Zaradi poenostavitve je treba datume za intervencije za žita uskladiti v celotni Skupnosti.

(3) Za žita je treba sistem spremeniti, da se zagotovi konkurenčnost in tržna naravnanost sektorja ob hkratnem ohranjanju vloge intervencije kot varnostne mreže v primeru motenj na trgu in za olajšanje odziva kmetov na tržne pogoje. Sklepi Sveta o reformi sistema intervencije za koruzo so predvideli pregled celotnega sistema intervencij za žita v okviru pregleda stanja na podlagi analize, ki je pokazala določeno tveganje za dodatno intervencijo za ječmen, če bi bile cene nizke. Trenutni izgledi za žita pa so se od tedaj bistveno spremenili in je zanje značilno ugodno cenovno okolje na svetovnem trgu, ki je posledica naraščajočega povpraševanja v svetu in nizke svetovne zaloge žit. V tem okviru bi določitev intervencijskih ravni na nič za druga krmna žita v istem časovnem okviru kot reforma za koruzo omogočila intervencijo, ne da bi ta imela negativne posledice za trg za žita kot celoto. Napoved za sektor žit prav tako velja za trdo pšenico, kar pomeni, da bi lahko intervencijske odkupe odpravili, saj so izgubili svoj pomen, ker so tržne cene zmeraj znatno nad intervencijskimi cenami. Ker mora biti intervencija za žita bolj varnostna mreža, jo je treba odpreti le v zadnjih treh mesecih tržnega leta.

Obrazložitev

Odprtje intervencije tri mesece pred koncem tržnega leta preprečuje špekulacijo ob ohranjanju vloge intervencije kot varnostne mreže.

Predlog spremembe  2

Predlog uredbe – akt o spremembi

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4) Od reforme iz leta 2003 se je konkurenčnost sektorja riža povečala s stabilno proizvodnjo, z zmanjševanjem zalog zaradi naraščajočega povpraševanja v Skupnosti in na svetovnem trgu, s pričakovanimi cenami znatno nad intervencijsko ceno. Zato določitev intervencijskega odkupa za riž ni več potrebna in jo je treba ukiniti.

(4) Od reforme iz leta 2003 se je konkurenčnost sektorja riža povečala s stabilno proizvodnjo, z zmanjševanjem zalog zaradi naraščajočega povpraševanja v Skupnosti in na svetovnem trgu, s pričakovanimi cenami znatno nad intervencijsko ceno. Intervencijo pa je vseeno treba ohraniti kot varnostno mrežo.

Obrazložitev

Treba je ohraniti varnostno mrežo za sektor riža, saj zaradi različnih razlogov ni mogoče izključiti poslabšanja razmer na trgu.

Predlog spremembe  3

Predlog uredbe – akt o spremembi

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6) Ukinitev intervencije za te proizvode se lahko varno izvede v letu 2009, ker sedanje razmere na trgu in obeti kažejo na to, da se zanje intervencija v letu 2009 v nobenem primeru ne bi uporabljala.

(6)Ukinitev intervencije za riž in svinjsko meso se lahko varno izvede v letu 2009, ker sedanje razmere na trgu in obeti kažejo na to, da se zanje intervencija v letu 2009 v nobenem primeru ne bi uporabljala.

Obrazložitev

Od leta 2009 se intervencija lahko ukine le za riž in svinjsko meso.

Predlog spremembe  4

Predlog uredbe – akt o spremembi

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8) Zaradi omejitve z zgornjimi mejami mlečnih kvot se za skupno proizvodnjo mleka v Skupnosti predvideva, da bo na srednji rok postopoma, čeprav zmerno upadala, saj bi naj stalno prestrukturiranje v državah članicah, ki niso bile članice Skupnosti pred širitvijo leta 2004, privedlo do upadanja proizvodnje mleka za samooskrbo, medtem ko rast proizvodnje ostaja omejena zaradi obstoja kvot. Hkrati se bo po predvidevanjih v obdobju napovedi količina mleka, dobavljenega mlekarnam za predelavo, še naprej povečevala. Zatorej glede na močno notranje in zunanje povpraševanje sedaj sistem mlečnih kvot omejuje širitev proizvodnje v nasprotju s stanjem, ko so bile kvote uvedene kot odgovor na prekomerno proizvodnjo. V takih tržnih razmerah kvote zmanjšujejo tržno naravnanost, ker izkrivljajo odzivanje kmetov na cenovne signale in preprečujejo izboljšanje učinkovitosti v sektorju tako, da upočasnjujejo prestrukturiranje. Predvidene so za konec leta 2015, da bi se lahko izvedle ustrezne prilagoditve po stopnjah. V tem pogledu bi postopno opuščanje mlečnih kvot z letnimi povečanji, kakor je predvideno v Prilogi I k tej uredbi (za 1 % na tržno leto od 2009/10 do 2013/14) omogočilo čim lažji prehod z izogibanjem čezmernemu prilagajanju po prenehanju uporabe kvot.

(8) Zaradi omejitve z zgornjimi mejami mlečnih kvot se za skupno proizvodnjo mleka v Skupnosti predvideva, da bo na srednji rok postopoma, čeprav zmerno upadala, saj bi naj stalno prestrukturiranje v državah članicah, ki niso bile članice Skupnosti pred širitvijo leta 2004, privedlo do upadanja proizvodnje mleka za samooskrbo, medtem ko rast proizvodnje ostaja omejena zaradi obstoja kvot. Hkrati se bo po predvidevanjih v obdobju napovedi količina mleka, dobavljenega mlekarnam za predelavo, še naprej povečevala. Povečanje mlečnih kvot, kakor je predvideno v Prilogi I k tej uredbi (za 2 % na tržno leto 2008/09 ter za 1 % na tržni leti 2009/10 in 2010/11) bi zagotovilo potrebne elemente za ustrezno oceno razmer na trgu v sektorju mleka.

Predlog spremembe  5

Predlog uredbe – akt o spremembi

Uvodna izjava 8 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8a)Podpora za naložbe proizvajalcev mleka se vključno z letom 2009 ne bi smela več omejevati z določeno kvoto, da bi proizvajalci lahko vlagali bolj glede na razmere na trgu.

Obrazložitev

Proizvajalcem mleka bi bilo treba zaradi pričakovanih sprememb v zvezi s sistemom mlečnih kvot, ki bi začele veljati leta 2015, predhodno omogočiti, da se prilagodijo tem spremembam in vlagajo glede na razmere na trgu, zlasti ob upoštevanju dejstva, da so roki za zahtevke za pomoč pri naložbah relativno dolgi.

Predlog spremembe  6

Predlog uredbe – akt o spremembi

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10) Pomoč za zasebno skladiščenje masla se ne uporablja na široko. Ne glede na to pa bo zaradi sezonskosti pridelave mleka v Skupnosti zmeraj obstajala sezonskost proizvodnje masla. Zaradi tega lahko pride do začasnega pritiska na trg z maslom, ki se ga lahko ublaži s sezonskim skladiščenjem. Odločitev pa mora sprejeti Komisija bolj na podlagi preudarne tržne analize kot pa obveznosti, da se vsako leto odpre shemo in bi morala shema postati neobvezna.

črtano

Predlog spremembe  7

Predlog uredbe – akt o spremembi

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12) Pomoči za odkup masla za slaščice in sladoled in za neposredno porabo so bile zmanjšane v skladu z znižanjem intervencijske cene za maslo od leta 2004 in so tako bile enake nič, preden so bili razpisi začasno ustavljeni zaradi ugodnih razmer na trgu. Sheme za pomoč za odkup niso več potrebne kot podpora trgu na ravni intervencijskih cen in jih je treba zaradi tega ukiniti.

(12) Pomoči za odkup masla za slaščice in sladoled in za neposredno porabo so bile zmanjšane v skladu z znižanjem intervencijske cene za maslo od leta 2004 in so tako bile enake nič, preden so bili razpisi začasno ustavljeni zaradi ugodnih razmer na trgu.

Obrazložitev

Treba je ohraniti varnostno mrežo za pomoči za odkup masla, saj zaradi različnih razlogov ni mogoče izključiti poslabšanja razmer na trgu.

Predlog spremembe  8

Predlog uredbe – akt o spremembi

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13) Kakor že pri reformi skupne kmetijske politike iz leta 2003, je za izboljšanje konkurenčnosti kmetijstva Skupnosti in za spodbujanje tržno naravnanega in trajnostnega kmetijstva treba nadaljevati s prehodom s proizvodne podpore na podporo proizvajalcem z ukinitvijo obstoječih pomoči v Uredbi Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) za posušeno krmo, lan, konopljo in krompirjev škrob in z vključitvijo podpore za te proizvode v sistem nevezane dohodkovne podpore za vsako kmetijo. Kakor že pri reformi SKP iz leta 2003 bo, čeprav bo nevezana pomoč izplačana kmetom pustila dejansko izplačane zneske nespremenjene, znatno povečala učinkovitost dohodkovne pomoči.

(13) Kakor že pri reformi skupne kmetijske politike iz leta 2003, je za izboljšanje konkurenčnosti kmetijstva Skupnosti in za spodbujanje tržno naravnanega in trajnostnega kmetijstva treba nadaljevati s prehodom s proizvodne podpore na podporo proizvajalcem z ukinitvijo obstoječih pomoči v Uredbi Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) za lan, konopljo in krompirjev škrob in z vključitvijo podpore za te proizvode v sistem nevezane dohodkovne podpore za vsako kmetijo. Kakor že pri reformi SKP iz leta 2003 bo, čeprav bo nevezana pomoč, izplačana kmetom, pustila dejansko izplačane zneske nespremenjene, znatno povečala učinkovitost dohodkovne pomoči.

Predlog spremembe  9

Predlog uredbe – akt o spremembi

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14) Svet se je leta 2000 odločil za postopno ukinjanje pomoči za kratka lanena vlakna in vlakna konoplje. Ta odločitev se bo izvajala od tržnega leta 2009/10 s spremembami enotne SUT z Uredbo (ES) št. 247/2008, enako kot ukinitev dodatne pomoči za predelovalce lana na tradicionalnih območjih. Pomoč za dolga lanena vlakna je treba ločiti od proizvodnje. Vendar, da se omogoči industriji, da se prilagodi, mora polovica prehoda na shemo enotnega plačila potekati v letu 2011, preostali del v letu 2013.

(14) Svet se je leta 2000 odločil za postopno ukinjanje pomoči za kratka lanena vlakna in vlakna konoplje. Ta odločitev se bo izvajala od tržnega leta 2009/10 s spremembami uredbe o enotni SUT z Uredbo (ES) št. 247/2008, enako kot postopna ukinitev dodatne pomoči za predelovalce lana na tradicionalnih območjih. Pomoč za dolga lanena vlakna je treba ločiti od proizvodnje. Vendar, da se omogoči industriji, da se prilagodi, je treba prehod na shemo enotnega plačila izvesti najkasneje do leta 2013.

Obrazložitev

Parlament je v svoji resoluciji z dne 12. marca 2008, ki je bila sprejeta z veliko večino, predlagal daljše prehodno obdobje (najkasneje do leta 2013), njegovo stališče pa bi se tu moralo odražati.

Predlog spremembe  10

Predlog uredbe – akt o spremembi

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15) Sistem za posušeno krmo je bil reformiran v letu 2003, ko je bil del pomoči dan pridelovalcem in ločen od proizvodnje. Ob tem ozadju splošne usmeritve pregleda stanja v smeri večje tržne naravnanosti in sedanjih izgledov na trgih za krmo je treba prehod na popolno proizvodno nevezanost za celoten sektor zato dokončati z ločevanjem preostale pomoči od dejavnosti. Možno bi moralo biti ublažiti učinke prenehanja izplačevanja pomoči predelovalcem z ustreznimi prilagoditvami pri ceni, plačani proizvajalcem surovin, ki bodo sami prejemali povečane pravice do neposrednih plači zaradi ločitve pomoči od proizvodnje. Prenehanje izplačevanje pomoči predelovalcem je prav tako utemeljena glede na stanje na trgu in obete za stročnice kot celoto. Ob upoštevanju dejstva, da se sektor že prestrukturira od reforme iz leta 2003, in posebnega negativnega vpliva na okolje, ki ga po nedavnih ugotovitvah ustvarja proizvodnja dehidrirane krme, je treba pomoč ločiti od proizvodnje, čeprav je treba predvideti kratko prehodno obdobje dveh let, da se sektorju omogoči, da se prilagodi.

(15) Sistem za posušeno krmo je bil reformiran v letu 2003, ko je bil del pomoči ločen od proizvodnje in dan pridelovalcem. Ob tem ozadju splošne usmeritve pregleda stanja v smeri večje tržne naravnanosti in sedanjih razmer na trgih za krmo je treba prehod na popolno proizvodno nevezanost za celotno pomoč v sektorju zato dokončati z ločevanjem preostale pomoči od dejavnosti najkasneje do leta 2013.

Obrazložitev

Sektor posušene krme potrebuje daljše prehodno obdobje z delno vezanostjo pomoči na proizvodnjo.

Predlog spremembe  11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(17) Razvoj na domačih in mednarodnih trgih za žita in škrob je privedel do tega, da nadomestilo za proizvodnjo škroba ne ustreza več glede na svoje prvotne cilje in ga je treba zato ukiniti. Razmere na trgu in obeti so taki, da je pomoč že nekaj časa enaka nič in pričakuje se, da se bo to nadaljevalo, tako da se lahko izvede hitra ukinitev brez negativnih posledic za sektor.

črtano

Obrazložitev

Treba je obdržati sistem nadomestila za proizvodnjo in pozvati Komisijo, naj pripravi predloge za izboljšanje njegovih postopkov delovanja.

Predlog spremembe  12

Predlog uredbe – akt o spremembi

Uvodna izjava 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(18) Določbe o izrednih ukrepih za podporo trga (subvencioniranje trga), povezanih z boleznimi živali, morajo biti obravnavane s horizontalno določbo o obvladovanju tveganja in jih je treba zato črtati iz Uredbe (ES) št. 1234/2007.

črtano

Predlog spremembe  13

Predlog uredbe – akt o spremembi

Uvodna izjava 19

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(19) Organizacije proizvajalcev imajo lahko koristno vlogo pri združevanju ponudbe v sektorjih, v katerih obstaja neravnovesje v koncentraciji proizvajalcev in kupcev. Države članice morajo biti zato sposobne priznavati organizacije proizvajalcev v vseh sektorjih.

(19) Če zavarovanje letine ali vzajemni skladi lahko prispevajo h kurativnemu obvladovanju tveganj, so lahko ekonomsko in socialno zelo dragi, zato je treba hkrati spodbujati razvoj instrumentov, ki omogočajo preventivno obvladovanje tveganj. Organizacije proizvajalcev, kot so medpanožne organizacije, imajo lahko pomembno vlogo pri preventivnem obvladovanju tveganj, zlasti pri združevanju ponudbe v sektorjih, v katerih obstaja neravnovesje v koncentraciji proizvajalcev in kupcev, ali pri izboljšanju poznavanja trgov. Države članice morajo biti zato sposobne priznavati organizacije proizvajalcev in panožne organizacije v vseh sektorjih.

Obrazložitev

V zvezi z obvladovanjem kriznih razmer mora predvidevanje postati prednostni cilj, saj je samo naknaden pristop lahko ekonomsko in z vidika zaposlovanja zelo drag.

Predlog spremembe  14

Predlog uredbe – akt o spremembi

Člen 4 – točka 2

Uredba (ES) št. 1234/2007

Člen 10

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2) Člen 10 se spremeni:

črtano

(a) Odstavek 1 se spremeni:

 

(i) točka (a) se nadomesti z: naslednjim:

 

„(a) navadna pšenica, ječmen, koruza in sirek;“

 

(ii) točka (b) se črta;

 

(b) Odstavek 2 se črta.

 

Obrazložitev

Intervencija za žita in riž se ne sme spremeniti, treba jo je ohraniti kot varnostno mrežo.

Predlog spremembe  15

Predlog uredbe – akt o spremembi

Člen 4 – točka 3

Uredba (ES) št. 1234/2007

Del II – naslov I – poglavje I – oddelek II – pododdelek II – člen 11 – točka a

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) za žita od 1. novembra do 31. maja;

(a) za žita od 1. marca do 31. maja;

Predlog spremembe  16

Predlog uredbe – akt o spremembi

Člen 4 – točka 3

Uredba (ES) št. 1234/2007

Del II – naslov I – poglavje I – oddelek II – pododdelek II – člen 11 – točka d a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(da) za svinjsko meso, celotno katero koli tržno leto;

Predlog spremembe  17

Predlog uredbe – akt o spremembi

Člen 4 – točka 3

Uredba (ES) št. 1234/2007

Del II – naslov I – poglavje I – oddelek II – pododdelek II – člen 12 – odstavek 1 – točka b a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ba) je odprta za svinjsko meso s strani Komisije brez pomoči odbora iz člena 195(1), če v reprezentativnem obdobju povprečna tržna cena mesa prašičjih trupov, kakor je ugotovljena glede na cene, zabeležene v vsaki državi članici na reprezentativnih trgih Skupnosti in ovrednotene s koeficienti, ki odsevajo relativno velikost prašičje črede v vsaki državi članici, je in bo verjetno še naprej nižja od 103 % referenčne cene.

Predlog spremembe  18

Predlog uredbe – akt o spremembi

Člen 4 – točka 3

Uredba (ES) št. 1234/2007

Del II – naslov I – poglavje I – oddelek II – pododdelek II – člen 12 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Komisija lahko prekine izvajanje javne intervencije za navadno pšenico brez pomoči odbora iz člena 195(1), če je cena za pšenico z najmanjšo vsebnostjo beljakovin 11 % „Rouen delivered“ višja od referenčne cene.

2. Komisija lahko prekine izvajanje javne intervencije za navadno pšenico, če je cena za pšenico z najmanjšo vsebnostjo beljakovin 11 % „Rouen delivered“ višja od referenčne cene.

Komisija jo lahko ponovno začne brez pomoči odbora iz člena 195(1), če pogoji iz prvega pododstavka tega odstavka ne veljajo več.

Komisija jo lahko ponovno začne, če pogoji iz prvega pododstavka tega odstavka ne veljajo več.

Obrazložitev

Komisija ni obrazložila odvzema te pristojnosti upravnemu odboru, ki ga sestavljajo področni strokovnjaki iz držav članic.

Predlog spremembe  19

Predlog uredbe – akt o spremembi

Člen 4 – točka 5

Uredba (ES) št. 1234/2007

Del II – naslov I – poglavje I – oddelek III – pododdelek I

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5) Pododdelek I oddelka III poglavja I Naslova I dela II se črta.

črtano

Obrazložitev

Maslo je presežni proizvod, ki je najbolj občutljiv in za katerega je ohranitev instrumentov intervencije najbolj pomembna. Zato je treba izboljšati predlog Komisije ter ohraniti obvezno naravo pomoči za zasebno skladiščenje in pomoči za odkup masla, ob tem pa je treba poenostaviti te instrumente, katerih upravljanje je zelo zapleteno.

Predlog spremembe  20

Predlog uredbe – akt o spremembi

Člen 4 – točka 6

Uredba (ES) št. 1234/2007

Člen 31

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6) Člen 31 se spremeni:

črtano

(a) Odstavek 1 se spremeni:

 

(i) za točko (c) se vstavijo naslednje točke:

 

„(ca) nesoljeno maslo, izdelano iz smetane ali mleka v odobrenem podjetju Skupnosti, z najmanjšo vsebnostjo 82 mas. % maslene maščobe, največjo vsebnostjo suhe snovi mleka brez maščobe 2 mas. %, in z največjo vsebnostjo vode 16 mas. %;

 

(cb) slano maslo, izdelano iz smetane ali mleka v odobrenem podjetju Skupnosti, z najmanjšo vsebnostjo maslene maščobe 80 mas. %, največjo vsebnostjo suhe snovi mleka brez maščobe 2 mas. %, največjo vsebnostjo vode 16 mas. % in največjo vsebnostjo soli 2 mas. %;“

 

(ii) točka (e) se črta;

 

(b) V odstavku 2 se črta drugi pododstavek.

 

Obrazložitev

Predhodni predlog spremembe ohranja obvezne pomoči za skladiščenje, ki zato ne spadajo več med neobvezne pomoči.

Predlog spremembe  21

Predlog uredbe – akt o spremembi

Člen 4 – točka 7

Uredba (ES) št. 1234/2007

Člen 34 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Vstavi se naslednji člen 34a:

„Člen 34a

črtano

Pogoji za dodelitev pomoči za maslo

 

1. Komisija se lahko odloči, da dodeli pomoč za zasebno skladiščenje za maslo zlasti, če gibanje cen in zalog proizvodov kažeta na resno neravnotežje na trgu, ki bi se lahko preprečilo ali zmanjšalo s sezonskim skladiščenjem.

 

2. Znesek pomoči določi Komisija ob upoštevanju stroškov skladiščenja in verjetnega gibanja cen za maslo.“

 

Predlog spremembe  22

Predlog uredbe – akt o spremembi

Člen 4 – točka 8

Uredba (ES) št. 1234/2007

Člen 36

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8) Člen 36 se črta.

črtano

Obrazložitev

Treba je ohraniti člen 36 Uredbe (ES) št. 1234/2007, s katerim je predvidena dodelitev pomoči za zasebno skladiščenje sira, če gibanje cen in stanje zalog sira iz točke (e) člena 31(1) kažeta na resno neravnotežje na trgu, ki bi se lahko preprečilo ali zmanjšalo s sezonskim skladiščenjem. Ta ukrep je instrument konkurence za kmetijska gospodarstva in daje prednost izboljšanju kakovosti proizvodov.

Predlog spremembe  23

Predlog uredbe – akt o spremembi

Člen 4 – točka 11

Uredba (ES) št. 1234/2007

Člen 44

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11) Člen 44 se črta.

črtano

Obrazložitev

Določba se je pokazala kot učinkovita v razmerah uničujoče krize, kot je bila kužna bolezen slinavka in parkljevka v letu 2001. Komisija jo kljub temu namerava črtati, kar utemeljuje z uvedbo vzajemnega sklada za bolezni živali in rastlin. Gre za dodatne in ne za enake ukrepe. Ko se pojavijo nove in virulentne živalske bolezni, kot je bolezen modrikastega jezika, je treba na osnovi previdnostnega načela člen 44 ohraniti.

Predlog spremembe  24

Predlog uredbe – akt o spremembi

Člen 4 – točka 12 – točka a

Uredba (ES) št. 1234/2007

Člen 46 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) Odstavek 1 se nadomesti z naslednjim: „3.

črtano

„1. Za izredne ukrepe za podporo trga iz člena 45 Skupnost zagotovi delno financiranje, enako 50 % stroškov, ki jih krijejo države članice.“

 

 

Predlog spremembe  25

Predlog uredbe – akt o spremembi

Člen 4 – točka 14 a (novo)

Uredba (ES) št. 1234/2007

Člen 66 – odstavek 5 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14a) V členu 66 se doda naslednji odstavek:

 

„5a. Države članice lahko zaprosijo za začasno povišanje kvote na podlagi neporabljenih mlečnih kvot v drugih državah članicah, če lahko dokažejo, da delovanje njihovega trga z mlekom in mlečnimi izdelki pod osnovnimi pogoji ne bo uspešno. Zato Komisija vsako leto izračuna neporabljene mlečne kvote. Oceni tudi morebitne prošnje držav članic za dodatno povišanje kvot in predloži predlog za začasno dodelitev proizvodne kvote na začetku vsakega tržnega leta. Te začasne kvote so v danem tržnem letu vedno nižje od višine neporabljenih kvot v tržnem letu pred njim. Komisiji lahko pomaga odbor iz člena 195(1).

Predlog spremembe  26

Predlog uredbe – akt o spremembi

Člen 4 – točka 14 b (novo)

Uredba (ES) št. 1234/2007

Člen 78 – odstavek 3 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14b) V členu 78 se doda naslednji odstavek:

 

„3a. Vsi prihodki iz plačil dodatnega davka, izplačanih Uniji, ter prihranki v proračunu za kmetijstvo bi morali biti namenjeni skladu za mlečni sektor, da bi se lahko uvedli spremljevalni ukrepi v sektorju mleka.

 

V skladu s členom 68 [Splošna pravila] Uredbe (ES) št. [...]/2008 [nova uredba o neposrednih plačilih] se ti ukrepi ne smejo financirati po tej shemi.“

Obrazložitev

Sektor mleka je občutljiva panoga. Prihranke v proračunu za kmetijstvo in zlasti v mlečnem sektorju bi bilo treba uporabiti za pomoč temu sektorju in njegovo prestrukturiranje.

Predlog spremembe  27

Predlog uredbe – akt o spremembi

Člen 4 – točka 17

Uredba (ES) št. 1234/2007

Del II – naslov I – poglavje IV – oddelek I – pododdelek I

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(17) Pododdelek I oddelka I poglavja IV naslova I dela II se črta.

črtano

Obrazložitev

Zaradi že obrazloženih razlogov v okviru predlogov sprememb Uredbe št. 1782/2003 ni osnove za ukinitev teh pomoči.

Predlog spremembe  28

Predlog uredbe – akt o spremembi

Člen 4 – točka 18 a (novo)

Uredba (ES) št. 1234/2007

Člen 91 – odstavek 1 – alinea 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(18a) V členu 91(1) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim besedilom:

 

„V tržnih letih od 2009/10 do 2012/13 se pomoč pod istimi pogoji dodeli tudi za predelavo slame iz lanu in predelavo konoplje, gojenih za proizvodnjo kratkih vlaken.“

Predlog spremembe  29

Predlog uredbe – akt o spremembi

Člen 4 – točka 19

Uredba (ES) št. 1234/2007

Člen 92 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

„1. Znesek pomoči za predelavo iz člena 91 za dolga lanena vlakna znaša:

„1. Znesek pomoči za predelavo iz člena 91 za dolga lanena vlakna znaša:

(a) 200 EUR za tržni leti 2009/2010 in 2010/2011; in

(a) za dolga lanena vlakna: 160 EUR na tono za tržna leta od 2009/2010 do 2012/13;

(b) 100 EUR za tržni leti 2011/12 in 2012/13.“

(b) za kratka lanena in konopljena vlakna, ki vsebujejo največ 7,5 % nečistoč in pezdirja: 90 EUR na tono za tržna leta od 2009/2010 do 2012/2013.

 

Vendar se lahko države članice ob upoštevanju tradicionalnih trgov odločijo, da dodelijo pomoč tudi:

 

(a) za kratka lanena vlakna, katerih odstotek nečistoč in pezdirja je med 7,5 % in 15 %;

 

(b) za konopljena vlakna, katerih odstotek nečistoč in pezdirja je med 7,5 % in 25 %.

 

V primerih iz drugega pododstavka država članica dodeli pomoč za količino, ki ni večja od proizvedene količine, na podlagi 7,5 % nečistoč in pezdirja.“

Predlog spremembe  30

Predlog uredbe – akt o spremembi

Člen 4 – točka 20 a (novo)

Uredba (ES) št. 1234/2007

Člen 94 – odstavek 1 a

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

20a) V členu 94 se odstavek 1a nadomesti z naslednjim: „1a.

 

Za kratka lanena vlakna in konopljena vlakna, za katera se lahko dodeli pomoč, se določi maksimalna zajamčena količina 147 265 ton za vsako tržno leto od 2009/2010 do 2012/2013. Navedena količina se razdeli med nekatere države članice v obliki nacionalnih zajamčenih količin v skladu s točko A.II. Priloge XI.“

Predlog spremembe  31

Predlog uredbe – akt o spremembi

Člen 4 – točka 20 b (novo)

Uredba (ES) št. 1234/2007

Člen 94 a

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

20b) Člen 94a se nadomesti z naslednjim besedilom:

 

„Člen 94a

Dodatna pomoč

V tržnih letih od 2009/2010 do 2012/2013 se dodatna pomoč dodeli odobrenemu primarnemu predelovalcu za površine za pridelovanje lanu v conah I in II, kot so navedene v točki A.III. Priloge XI, in katerih proizvodnja slame je predmet:

 

(a) kupoprodajne pogodbe ali obveznosti iz člena 91(1) in

 

(b) pomoči za predelavo v dolga vlakna.

 

Znesek dodatne pomoči je 120 EUR na hektar za cono I in 50 EUR na hektar za cono II.“

Predlog spremembe  32

Predlog uredbe – akt o spremembi

Člen 4 – točka 21

Uredba (ES) št. 1234/2007

Del II – naslov I – poglavje IV – oddelek I – pododdelek III – člen 95 a – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Premija v višini 22,25 EUR na tono proizvedenega škroba se izplačuje za tržni leti 2009/10 in 2010/11 podjetjem za proizvodnjo krompirjevega škroba za količino krompirjevega škroba do višine kvote iz člena 84a(2), pod pogojem, da so le-ta plačala pridelovalcem krompirja najnižjo ceno za ves krompir, ki je potreben za proizvodnjo krompirja do višine kvote.

1. Premija v višini 22,25 EUR na tono proizvedenega škroba se izplačuje za tržna leta 2009/10 do 2012/13 podjetjem za proizvodnjo krompirjevega škroba za količino krompirjevega škroba do višine kvote iz člena 84a(2), pod pogojem, da so le-ta plačala pridelovalcem krompirja najnižjo ceno za ves krompir, ki je potreben za proizvodnjo krompirjevega škroba do višine kvote.

Obrazložitev

Actuellement, un régime de contingentement prévoit une quantité maximale de fécule par pays ensuite répartie par féculerie (sous-contingentement) (règlement (CE) n1868/94, article 8). Le régime d'aide à la transformation de fécule de pommes de terre a été prorogé en juin 2007 (règlement (CE) n671/2007 pour les campagnes 2007/2008 et 2008/2009.

Cette production est génératrice de nombreux emplois industriels, très localisés, et dont la disparition aurait des conséquences importantes au niveau local. C'est pourquoi, il semble plus approprié de maintenir un statu quo sur ce régime de soutien jusqu'en 2013, tout en maintenant le contingentement et le prix minimum jusqu'en 2013 (demandé par les producteurs et féculiers des principaux pays producteurs).

Predlog spremembe  33

Predlog uredbe – akt o spremembi

Člen 4 – točka 22

Uredba (ES) št. 1234/2007

Člen 96

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(22) Člen 96 se razveljavi.

črtano

Obrazložitev

Nadomestila za proizvodnjo škroba so sestavni del upravljanja sektorja krompirjevega škroba. Izračunana so na podlagi svetovnih stopenj in imajo zdaj vrednost nič. Zato ohranitev tega instrumenta, potrebnega za konkurenčnost evropskih predelovalnih podjetij, ne zahteva dodatnih proračunskih obveznosti in omogoča odziv na razmere na trgu, ki so neugodne za podjetja.

Predlog spremembe  34

Predlog uredbe – akt o spremembi

Člen 4 – točka 24

Uredba (ES) št. 1234/2007

Člen 101

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(24) Člen 101 se črta.

(24) Člen 101 se nadomesti z naslednjim:

 

„Člen 101

 

Pomoč za odkup smetane, masla in koncentriranega masla po znižanih cenah

 

Ob pogojih, ki jih določi Komisija, kadar se nakopičijo presežki mlečnih izdelkov ali pa je verjetno, da se to zgodi, lahko Komisija odloči, da se odobri pomoč za nakup smetane, masla in koncentriranega masla po znižanih cenah za:

 

(a) proizvajalce slaščic in sladoleda;

 

(b) proizvajalce drugih živil, ki jih določi Komisija.“

Predlog spremembe  35

Predlog uredbe – akt o spremembi

Člen 4 – točka 29 a (novo)

Uredba (ES) št. 1234/2007

Člen 122 – alinea 1 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

29a) Členu 122 se doda naslednji pododstavek:

 

„Države članice lahko za organizacije proizvajalcev med drugim priznajo skupine vložnikov v smislu člena 5(1) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila1. V tem primeru se uporabljajo določbe iz točke (c) (i) v prvem pododstavku.“

 

_________

1UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

Obrazložitev

Namen predloga spremembe je omogočiti skupinam vložnikov za geografske označbe, da se priznavajo kot organizacije proizvajalcev v smislu člena 122 enotne SUT ter da hkrati zlasti izkoristijo določbe iz točke (c)(i) člena 122(1), ki določa možnost „zagotavljanja, da se proizvodnjo načrtuje in prilagaja s povpraševanjem, zlasti glede kakovosti in količine“.

Predlog spremembe  36

Predlog uredbe – akt o spremembi

Člen 4 – točka 30

Uredba (ES) št. 1234/2007

Člen 124 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

„1. Člen 122 in odstavek 1 člena 123 se uporabljata brez poseganja v priznavanje, za katero se države članice odločijo na podlagi nacionalne zakonodaje in v skladu z zakonodajo Skupnosti, organizacij proizvajalcev ali medpanožnih organizacij iz katerega koli sektorja iz člena 1, razen sektorjev iz točke (a) prvega odstavka člena 122 in člena 123(1).“

„1. Člen 122 in odstavek 1 člena 123 se uporabljata brez poseganja v priznavanje, za katerega se države članice odločijo na podlagi nacionalne zakonodaje in v skladu z zakonodajo Skupnosti, organizacij proizvajalcev ali medpanožnih organizacij iz katerega koli sektorja iz člena 1, razen sektorjev iz točke (a) prvega odstavka člena 122 in člena 123(1).“

 

Delovanje teh medpanožnih organizacij lahko vključuje zlasti preventivno upravljanje tveganj, raziskave in razvoj, pridobivanje informacij ter spodbujanje proizvodov in sektorjev, analize in informacije o trgih ter postopke sklepanja pogodb.

Obrazložitev

Ob upoštevanju, da člen 124 enotne SUT državam članicam določa možnost, da priznavajo medpanožne organizacije iz vseh sektorjev, je treba zlasti glede na načelo popolnosti omeniti običajna področja delovanja teh organizacij.

Predlog spremembe  37

Predlog uredbe – akt o spremembi

Člen 4 – točka 30 a (novo)

Uredba (ES) št. 1234/2007

Člen 162 – odstavek 1 – točka a – podtočka i

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

30a) Točka (i) člena 162(1)(a) se črta.*

 

*Člene in priloge Uredbe (ES) št. 1234/2007 je treba ustrezno prilagoditi.

Obrazložitev

Izvozna nadomestila EU so vedno ostro kritizirale države v razvoju. Z vidika sedanjega gospodarskega položaja se zdi njihova ukinitev za žita in riž primerna, zlasti zato, ker je Komisija v okviru pogajanj iz Dohe že načrtovala, da bi predlagala ukinitev izvoznih nadomestil.

Predlog spremembe  38

Predlog uredbe – akt o spremembi

Člen 4 – točka 30 b (novo)

Uredba (ES) št. 1234/2007

Člen 162 – odstavek 1 – točka a – podtočka ii

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

30b) Točka (ii) člena 162(1)(a) se črta.*

 

*Člene in priloge Uredbe št. 1234/2007 je treba ustrezno prilagoditi.

Obrazložitev

Izvozna nadomestila EU so vedno ostro kritizirale države v razvoju. Z vidika sedanjega gospodarskega položaja se zdi njihova ukinitev za žita in riž primerna, zlasti zato, ker je Komisija v okviru pogajanj iz Dohe že načrtovala, da bi predlagala ukinitev izvoznih nadomestil.

Predlog spremembe  39

Predlog uredbe – akt o spremembi

Člen 4 – točka 31 a (novo)

Uredba (ES) št. 1234/2007

Člen 182 – odstavek 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

31a) Člen 182(3) se nadomesti z:

 

„3. Države članice, ki svojo kvoto za sladkor zmanjšajo za več kakor 50 % kvote za sladkor, določene 20. februarja 2006 v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 318/2006, lahko odobrijo začasne državne pomoči do tržnega leta 2013/2014.

 

Komisija na podlagi zahtevka zadevne države članice določi skupni znesek državne pomoči, ki je razpoložljiva za ta ukrep.

 

Za Italijo začasna pomoč iz prvega pododstavka, ki se dodeli pridelovalcem sladkorne pese in za prevoz sladkorne pese, ne presega skupno 11 EUR na tono sladkorne pese za tržno leto.

 

Finska lahko pridelovalcem sladkorne pese odobri pomoč v znesku do 350 EUR na hektar za tržno leto.

 

Zadevne države članice v tridesetih dneh po koncu vsakega tržnega leta obvestijo Komisijo o znesku pomoči, ki je bila dejansko dodeljena v tistem tržnem letu.“

Obrazložitev

Sedanjo shemo pomoči Skupnosti proizvajalcem sladkorne pese in sladkornega trsa je treba podaljšati do tržnega leta 2013/14 za države članice, ki so odobrile pomoč za prestrukturiranje, predvideno v členu 3 Uredbe (ES) št. 320/2006, za najmanj 50 % kvote sladkorja, določene 20. februarja 2006 v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 318/2006. Obdobje dodelitve pomoči se ne bi smelo omejiti na pet let, da bi se lahko izpolnile potrebe prilagajanja zaradi prestrukturiranja.

Predlog spremembe  40

Predlog uredbe

Člen 4 – točka 32

Uredba (ES) št. 1234/2007

Člen 184

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

„5) pred 30. junijem 2011 Evropskemu parlamentu in Svetu po pogojih za nemoteno postopno odpravljanje sistema mlečnih kvot, vključno zlasti z morebitnimi nadaljnjimi povečanji kvot ali morebitnimi zmanjšanji superprelevmanov.“

„5) pred 31. decembrom 2010 Evropskemu parlamentu in Svetu o razmerah na trgu mleka. V tem poročilu se preuči tudi učinkovitost sistemov upravljanja držav članic v okviru liberalizacije sistema kvot. Poročilo po potrebi vsebuje ustrezne predloge.

Predlog spremembe  41

Predlog uredbe – akt o spremembi

Priloga I

Uredba (ES) št. 1234/2007

Priloga IX – točka 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Država članica

2008/09

2009/10

2010/11

2011/12

2012/13

2013/14

2014/15

Belgija

3 427 288,740

3 461 561,627

3 496 177,244

3 531 139,016

3 566 450,406

3 602 114,910

3 602 114,910

Bolgarija

998 580,000

1 008 565,800

1 018 651,458

1 028 837,973

1 039 126,352

1 049 517,616

1 049 517,616

Češka

2 792 689,620

2 820 616,516

2 848 822,681

2 877 310,908

2 906 084,017

2 935 144,857

2 935 144,857

Danska

4 612 619,520

4 658 745,715

4 705 333,172

4 752 386,504

4 799 910,369

4 847 909,473

4 847 909,473

Nemčija

28 847 420,391

29 135 894,595

29 427 253,541

29 721 526,076

30 018 741,337

30 318 928,750

30 318 928,750

Estonija

659 295,360

665 888,314

672 547,197

679 272,669

686 065,395

692 926,049

692 926,049

Irska

5 503 679,280

5 558 716,073

5 614 303,234

5 670 446,266

5 727 150,729

5 784 422,236

5 784 422,236

Grčija

836 923,260

845 292,493

853 745,418

862 282,872

870 905,700

879 614,757

879 614,757

Španija

6 239 289,000

6 301 681,890

6 364 698,709

6 428 345,696

6 492 629,153

6 557 555,445

6 557 555,445

Francija

25 091 321,700

25 342 234,917

25 595 657,266

25 851 613,839

26 110 129,977

26 371 231,277

26 371 231,277

Italija

10 740 661,200

10 848 067,812

10 956 548,490

11 066 113,975

11 176 775,115

11 288 542,866

11 288 542,866

Ciper

148 104,000

149 585,040

151 080,890

152 591,699

154 117,616

155 658,792

155 658,792

Latvija

743 220,960

750 653,170

758 159,701

765 741,298

773 398,711

781 132,698

781 132,698

Litva

1 738 935,780

1 756 325,138

1 773 888,389

1 791 627,273

1 809 543,546

1 827 638,981

1 827 638,981

Luksemburg

278 545,680

281 331,137

284 144,448

286 985,893

289 855,752

292 754,310

292 754,310

Madžarska

2 029 861,200

2 050 159,812

2 070 661,410

2 091 368,024

2 112 281,704

2 133 404,521

2 133 404,521

Malta

49 671,960

50 168,680

50 670,366

51 177,070

51 688,841

52 205,729

52 205,729

Nizozemska

11 465 630,280

11 580 286,583

11 696 089,449

11 813 050,343

11 931 180,847

12 050 492,655

12 050 492,655

Avstrija

2 847 478,469

2 875 953,254

2 904 712,786

2 933 759,914

2 963 097,513

2 992 728,488

2 992 728,488

Poljska

9 567 745,860

9 663 423,319

9 760 057,552

9 857 658,127

9 956 234,709

10 055 797,056

10 055 797,056

Portugalska

1 987 521,000

2 007 396,210

2 027 470,172

2 047 744,874

2 068 222,323

2 088 904,546

2 088 904,546

Romunija

3 118 140,000

3 149 321,400

3 180 814,614

3 212 622,760

3 244 748,988

3 277 196,478

3 277 196,478

Slovenija

588 170,760

594 052,468

599 992,992

605 992,922

612 052,851

618 173,380

618 173,380

Slovaška

1 061 603,760

1 072 219,798

1 082 941,996

1 093 771,416

1 104 709,130

1 115 756,221

1 115 756,221

Finska

2 491 930,710

2 516 850,017

2 542 018,517

2 567 438,702

2 593 113,089

2 619 044,220

2 619 044,220

Švedska

3 419 595,900

3 453 791,859

3 488 329,778

3 523 213,075

3 558 445,206

3 594 029,658

3 594 029,658

Združeno kraljestvo “

15 125 168,940

15 276 420,629

15 429 184,836

15 583 476,684

15 739 311,451

15 896 704,566

15 896 704,566

Predlog spremembe Parlamenta

Država članica

2008/09

2009/10

2010/11

Belgija

3 427 288,740

3 461 561,627

3 496 177,244

Bolgarija

998 580,000

1 008 565,800

1 018 651,458

Češka

2 792 689,620

2 820 616,516

2 848 822,681

Danska

4 612 619,520

4 658 745,715

4 705 333,172

Nemčija

28 847 420,391

29 135 894,595

29 427 253,541

Estonija

659 295,360

665 888,314

672 547,197

Irska

5 503 679,280

5 558 716,073

5 614 303,234

Grčija

836 923,260

845 292,493

853 745,418

Španija

6 239 289,000

6 301 681,890

6 364 698,709

Francija

25 091 321,700

25 342 234,917

25 595 657,266

Italija

10 740 661,200

10 848 067,812

10 956 548,490

Ciper

148 104,000

149 585,040

151 080,890

Latvija

743 220,960

750 653,170

758 159,701

Litva

1 738 935,780

1 756 325,138

1 773 888,389

Luksemburg

278 545,680

281 331,137

284 144,448

Madžarska

2 029 861,200

2 050 159,812

2 070 661,410

Malta

49 671,960

50 168,680

50 670,366

Nizozemska

11 465 630,280

11 580 286,583

11 696 089,449

Avstrija

2 847 478,469

2 875 953,254

2 904 712,786

Poljska

9 567 745,860

9 663 423,319

9 760 057,552

Portugalska

1 987 521,000

2 007 396,210

2 027 470,172

Romunija

3 118 140,000

3 149 321,400

3 180 814,614

Slovenija

588 170,760

594 052,468

599 992,992

Slovaška

1 061 603,760

1 072 219,798

1 082 941,996

Finska

2 491 930,710

2 516 850,017

2 542 018,517

Švedska

3 419 595,900

3 453 791,859

3 488 329,778

Združeno kraljestvo “

15 125 168,940

15 276 420,629

15 429 184,836

Obrazložitev

Priloga I vsebuje nacionalne mlečne kvote: količine (v tonah) po državah članicah. Ta priloga se nanaša na člen 4(14) te uredbe ter členov 55(1) in 65 Uredbe (ES) št. 1234/2007. Pripravljavec mnenja k že dogovorjenemu povečanju za 2 % na leto 2008/09 predlaga 1-odstotno povečanje mlečnih kvot na tržni leti 2009/10 in 2010/11. Pripravljavec mnenja želi, da se tržne razmere za naslednja kvotna leta ponovno ocenijo, ker se trg mleka hitro razvija.


POSTOPEK

Naslov

Spremembe skupne kmetijske politike s spremembo uredb (ES) št. 320/2006, (ES) št. 1234/2007, (ES) št. 3/2008 in (ES) št. […]/2008

Referenčni dokumenti

KOM(2008)0306 – C6-0241/2008 – 2008/0104(CNS)

Datum posvetovanja z EP

16.6.2008

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

AGRI

19.6.2008

Odbori, zaprošeni za mnenje

       Datum razglasitve na zasedanju

ENVI

19.6.2008

 

 

 

Odbori, ki niso podali mnenja

       Datum sklepa

ENVI

25.6.2008

 

 

 

Poročevalec/-ka

       Datum imenovanja

Luis Manuel Capoulas Santos

1.4.2008

 

 

Obravnava v odboru

20.5.2008

27.5.2008

24.6.2008

14.7.2008

 

23.9.2008

7.10.2008

 

 

Datum sprejetja

7.10.2008

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

24

13

5

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Vincenzo Aita, Peter Baco, Sergio Berlato, Niels Busk, Luis Manuel Capoulas Santos, Giovanna Corda, Albert Deß, Gintaras Didžiokas, Konstantinos Droutsas, Constantin Dumitriu, Michl Ebner, Carmen Fraga Estévez, Duarte Freitas, Ioannis Gklavakis, Lutz Goepel, Bogdan Golik, Friedrich-Wilhelm Graefe zu Baringdorf, Esther Herranz García, Lily Jacobs, Elisabeth Jeggle, Heinz Kindermann, Vincenzo Lavarra, Stéphane Le Foll, Véronique Mathieu, Mairead McGuinness, Rosa Miguélez Ramos, James Nicholson, Neil Parish, María Isabel Salinas García, Agnes Schierhuber, Willem Schuth, Czesław Adam Siekierski, Alyn Smith, Petya Stavreva, László Tőkés, Donato Tommaso Veraldi

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Katerina Batzeli, Esther De Lange, Wiesław Stefan Kuc, Markus Pieper, Zdzisław Zbigniew Podkański, Vladimír Železný

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov