POROČILO o podpori zgodnji predstavitvi trajnostne proizvodnje električne energije iz fosilnih goriv

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

OBRAZLOŽITEV

MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (*) (9.10.2008)

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

21.10.2008 - (2008/2140(INI))

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko
Poročevalec: Christian Ehler
Pripravljavka mnenja (*):
Guyla Hegyi, Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane
(*) Pridruženi odbor – člen 47 Poslovnika

Postopek : 2008/2140(INI)

Potek postopka na zasedanju

Potek postopka za dokument :

A6-0418/2008

Predložena besedila :

A6-0418/2008

Razprave :

Glasovanja :

PV 18/11/2008 - 7.18
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2008)0545

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
OBRAZLOŽITEV
MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (*)
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

o podpori zgodnji predstavitvi trajnostne proizvodnje električne energije iz fosilnih goriv

(2008/2140(INI))

Evropski parlament,

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 23. januarja 2008 o podpori zgodnji predstavitvi trajnostne proizvodnje električne energije iz fosilnih goriv (KOM(2008)0013) in spremnega delovnega dokumenta služb Komisije o oceni učinka (SEC(2008)0047),

- ob upoštevanju predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2003/87/ES, da se izboljša in razširi sistem Skupnosti za trgovanje s pravicami do emisij toplogrednih plinov (KOM(2008)0016), in spremnega delovnega dokumenta služb Komisije o oceni učinka (SEC(2008)0052),

- ob upoštevanju predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida in spremembi direktiv Sveta 85/337/EGS, 96/61/ES, direktiv 2000/60/ES, 2001/80/ES, 2004/35/ES, 2006/12/ES in Uredbe (ES) št. 1013/2006 (KOM(2008)0018) ter spremnega delovnega dokumenta služb Komisije o oceni učinka (SEC(2008)0054),

- ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. novembra 2007 z naslovom Evropski strateški načrt za energetsko tehnologijo (Načrt SET): Na poti k prihodnosti z nizkimi emisijami ogljika (KOM(2007)0723) in spremnih delovnih dokumentov služb Komisije o tehnološkem načrtu (SEC(2008)1510) in načrtu zmogljivosti (SEC(2007)1511) za Evropski strateški načrt za energetsko tehnologijo ,

- ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 23. januarja 2008 z naslovom 20–20 do leta 2020: Priložnost Evrope glede podnebnih sprememb (KOM(2008)0030),

- ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. januarja 2007 z naslovom Energetska politika za Evropo (KOM(2007)0001),

- ob upoštevanju Sklepa št. 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013)[1],

– ob upoštevanju člena 45 svojega poslovnika,

– ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A6‑0418/2008),

A. ker bo uporaba fosilnih goriv v EU, brez večjih naložb v raziskave in razvoj drugih tehnologij, po sedanjih znanstvenih in tehnoloških spoznanjih še več desetletij nujna za zagotovitev varnosti oskrbe,

B. ker je premog edino fosilno gorivo na voljo v EU, ki omejuje naraščajočo odvisnost od uvoza nafte in plina iz nezanesljivih tretjih držav ter je tako strateškega pomena,

C. ker je premog v številnih državah članicah osrednji element v mešanici energetskih virov, vendar je treba elektrarne na premog temeljito modernizirati in več vlagati v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov,

D. ker ima veliko držav članic EU velika nahajališča premoga, ki bodo po ocenah razpoložljiva še dolgo v naslednjem stoletju,

E. ker bi široka uporaba tehnologij zajema in shranjevanja ogljikovega dioksida (CCS) v elektrarnah in dolgoročno tudi v industriji z visoko stopnjo emisij CO2 lahko pomagala pri uresničevanju ambicioznih podnebnih ciljev EU za leto 2020, ter ker uporaba teh tehnologij dopolnjuje prizadevanja na področju energetske učinkovitosti na strani ponudbe in povpraševanja ter na področju obnovljivih virov energije,

F. ker je proizvodnja energije v veliko rastočih gospodarstvih na svetu odvisna od uporabe premoga in ker je uspeh podnebne politike na teh območjih tesno povezan z možnostjo uporabe premoga z manjšimi emisijami,

G. ker bo uporaba tehnologij zajema in shranjevanja ogljikovega dioksida v elektrarnah od leta 2020 mogoča le, če se s predstavitvijo doseže dodaten potreben razvoj na področju tehnologije, večje učinkovitosti in ekonomske sposobnosti hkrati pa se zagotovi okoljska neoporečnost,

H. ker zamude pri izgradnji predstavitvenih naprav ogrožajo uporabo tehnologij zajema in shranjevanja ogljikovega dioksida v elektrarnah ter s tem tudi uresničevanje podnebnih ciljev,

I. ker še vedno ni ustreznega zakonodajnega okvira, potrebnega za uporabo tehnologij zajema in shranjevanja ogljikovega dioksida,

J. ker je treba veljavno zakonodajo Skupnosti na tem področju čim prej prenesti v nacionalno regionalno zakonodajo ter jo dopolniti z novimi zakonodajnimi predlogi, zlasti o gradnji prometne infrastrukture,

K. ker manjkajoča zakonska ureditev ovira podjetja pri odločitvah glede naložb, morebitne investitorje pa pri delovanju na finančnih trgih,

L. ker je treba podpreti izgradnjo najmanj 12 predstavitvenih naprav in ker je treba predstavitvene projekte na ravni EU izbrati na podlagi tega, ali bodo zagotovili potrebna spoznanja o posameznih tehnologijah ter različnih možnostih prevoza in skladiščenja,

1. poudarja, da bi moral biti namen podnebne politike EU globalno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov;

2. opozarja na posebno poročilo medvladnega foruma za podnebne spremembe o zajemu in shranjevanju ogljikovega dioksida (CSS) iz leta 2005, ki tehnologijo CCS opredeljuje kot obetavno tehnologijo za hitro zmanjšanje svetovnih emisij toplogrednih plinov z možnostjo doseči do 55-odstotno zmanjšanje do leta 2100;

3. priznava, da uporaba tehnologij zajema in shranjevanja ogljikovega dioksida lahko pomaga pri uresničevanju zastavljenih podnebnih ciljev EU po letu 2020; vendar poudarja, da podpora tehnologijam zajema in shranjevanja ogljikovega dioksida vključuje tudi sedanja prizadevanja za izboljšanje energetske učinkovitosti in večjo uporabo obnovljive energije;

4. opozarja na zavezo Evropskega sveta z 8. in 9. marca 2007, da se spodbuja gradnja in delovanje do 12 predstavitvenih naprav s tehnologijo trajnostne rabe fosilnih goriv v tržni proizvodnji energije do leta 2015;

5. poudarja, da je treba zagotoviti odvijanje razprav na nacionalni ravni, v katere bodo vključeni vsi strokovnjaki s tega področja, da se razume pomen zgodnje predstavitve trajnostne proizvodnje energije iz fosilnih goriv

6. poudarja oceno, da je treba zgraditi najmanj 12 predstavitvenih naprav v EU, da se od leta 2020 dosežeta želena uporaba tehnologij zajema in shranjevanja ogljikovega dioksida v elektrarnah ter varno skladiščenje CO2; ob tem meni, da bi bilo dobro, če je to mogoče, tehnologije zajema in shranjevanja ogljikovega dioksida pred letom 2020 podpreti tudi v drugih industrijskih napravah; poudarja, da mora predstavitev postopkov zajema in shranjevanja ogljikovega dioksida v fazah zajema, transporta in shranjevanja določiti, ali je tehnologije zajema in shranjevanja ogljikovega dioksida mogoče izvajati varno ter ali je to stroškovno učinkovita rešitev problema podnebnih sprememb;

7. meni, da dodaten razvoj in uporaba tehnologij zajema in shranjevanja ogljikovega dioksida omogočata spodbujanje ciljev varnosti oskrbe, varstva podnebja in konkurenčnosti v enakem obsegu;

8. meni, da bi tehnologije zajema in shranjevanja ogljikovega dioksida v EU, glede na vlogo fosilnih goriv v mešanici energetskih virov številnih držav po vsem svetu, lahko poleg prizadevanj za izboljšanje energetske učinkovitosti in večjo uporabo obnovljive energije prispevale k varnosti oskrbe in varstvu podnebja,

9. poudarja, da je treba določiti zavezujoča in stroga merila za dolgoročno varnost in trajnost območij shranjevanja;

10. meni, da lahko shranjevanje pod morskim dnom v primeru nesreče ogrozi morske ekosisteme;

11. meni, da ukrepi, ki jih je predstavila Komisija, ne zagotavljajo v zadostnem obsegu želenih spodbud za izgradnjo najmanj 12 predstavitvenih naprav do leta 2015;

12. poziva Komisijo, naj predstavi podrobno oceno stroškov vsakega od 12 predstavitvenih obratov ter deleže zasebnega in javnega financiranja v teh obratih;

13. meni, da so neposredna finančna sredstva bistvena za izgradnjo 12 predstavitvenih naprav;

14. opozarja, da so odločitve glede naložb in zbiranje kapitala za predstavitvene projekte na finančnem trgu otežili pomanjkljiv zakonodajni okvir, zlasti na ravni držav članic in regij, ter negotovosti v zvezi s prihodnjim gibanjem cen pravic v okviru trgovanja z emisijami;

15. meni, da je mogoče časovne vrzeli med potencialnimi možnostmi podpore v okviru trgovanja z emisijami od leta 2013 ter potrebno fazo načrtovanja in izgradnje predstavitvenih obratov odpraviti z zagotovitvijo finančnih sredstev;

16. v zvezi s tem predlaga, da se zagotovijo sredstva iz Sklada za financiranje na osnovi delitve tveganja za predstavitvene naprave za zajem in shranjevanje ogljikovega dioksida, ki so bila do vmesnega pregleda zadržana zaradi sprejetja sedmega okvirnega programa za raziskave, da se pravočasno zagotovijo sredstva za podporo in, če je mogoče, dopolnijo z dodatnimi finančnimi sredstvi v sodelovanju z Evropsko investicijsko banko, kot je načrtovala Komisija;

17. meni, da je treba v okviru sistema EU trgovanja z emisijami povečati spodbujevalni učinek, da se lahko pravice za pričakovano proizvodnjo s tehnologijami zajema in shranjevanja ogljikovega dioksida, katere obseg se poveča za najmanj 25 odstotkov, začnejo dodeljevati od leta 2013, vendar vsaj dve leti pred izgradnjo, da se omogoči trgovanje s temi pravicami; vendar meni, da bi bilo treba za te projekte znotraj EU predvideti 500 milijonov pravic za trgovanje z emisijami; poleg tega spodbuja države članice, naj izkupiček iz dražbe pravic do emisij v okviru sistema EU trgovanja z emisijami uporabijo za podporo tehnologijam zajema in shranjevanja ogljikovega dioksida ter potrebni infrastrukturi;

18. meni, da je nujno potrebno, da najmanj 12 predstavitvenih obratov, ki jih je treba podpreti, vključuje vse možne kombinacije treh tehnologij zajema in shranjevanja ogljikovega dioksida z različnimi energetskimi viri in različnimi možnostmi shranjevanja ter da so ti obrati locirani ob upoštevanju čim večje geografske raznolikosti celotne Evropske unije;

19. močno svetuje, naj se v to izbiro vključijo projekti elektrarn s predlagano najmanjšo močjo 180 MW;

20. meni, da je treba takoj zagotoviti potrebne pogoje za izdajanje dovoljenj za prevoz in skladiščenje na nacionalni in regionalni ravni;

21. meni, da je sodelovanje EU bistveno tudi za lažji razvoj potrebne prometne infrastrukture, opozarja na dolgoletni postopek izdajanja dovoljenj za drugo prometno infrastrukturo v posameznih državah članicah; in poudarja potrebo po krajših postopkih, da se zagotovi gradnjo do leta 2020;

22. meni, da je uporaba strukturnih skladov za predstavitvene naprave za zajem in shranjevanje ogljikovega dioksida mogoča le takrat, ko posamezne regije še ne zagotovijo sredstev ali predlogov za druge dolgoročne projekte, in pojasnjuje, da se bo zmanjšala podpora prizadevanj za varstvo podnebja, če bo treba uporabo sredstev za izboljšanje ekonomske in socialne kohezije zoperstaviti ukrepom za varstvo podnebja;

23. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

[1] UL 412, 30.12.2006, str. 1.

Komisija je s svojim sporočilom z naslovom Podpora zgodnji predstavitvi trajnostne proizvodnje električne energije iz fosilnih goriv zagotovila podlago za razpravo o političnih ukrepih. Ti vključujejo pristope k izboljšanju javne podpore tehnologiji, zagotovitev potrebnega zakonodajnega ukrepanja ali odpravo pravnih ovir ter podporo prek trgovanja z emisijami, Evropske investicijske banke ali strukturnih skladov.

Soglasno je, da bo Evropska unija uresničila svoje ambiciozne podnebne cilje po letu 2020 le, če bo zagotovila široko uporabo tehnologij zajema in shranjevanja ogljikovega dioksida v elektrarnah. Zamude pri predstavitvi bodo upočasnile operativno zmogljivost po letu 2020.

Ker je premog pomemben z vidika dostopnih cen energije in varnosti oskrbe našega prebivalstva z energijo, se ne sme izključiti iz mešanice energetskih virov, ampak je treba spodbujati okolju prijazno uporabo.

Poročevalec ugotavlja, da ukrepi, ki jih je predlagala Komisija, niso bili pravočasno na voljo, da bi spodbudili izgradnjo predstavitvenih naprav do leta 2015. Poleg tega pomanjkanje zakonodajnega ukrepanja otežuje odločitve glede naložb v predstavitvene naprave za zajem in shranjevanje ogljikovega dioksida ter zbiranje finančnih sredstev. Medtem ko se zdaj na evropski ravni spodbuja sprejetje direktive o geološkem shranjevanju, na nacionalni ali regionalni ravni ne obstajajo ustrezne pobude, zlasti v zvezi s potrebno prometno infrastrukturo.

Ta osnutek poročila poziva k podpori izgradnje najmanj 12 predstavitvenih naprav z najmanjšo močjo 200 MW. Za to je na eni strani potreben hiter razvoj oblikovanja in sprejetja zakonodajnih zahtev v zvezi z geološkim shranjevanjem in prometno infrastrukturo. Na drugi strani je treba pred letom 2013 določiti finančne spodbude. Pri tem obstaja možnost, da se sredstva iz sklada za financiranje na osnovi delitve tveganja v višini 500 milijonov EUR, ki jih je Parlament zadrževal do vmesnega pregleda, v prihodnosti namensko zagotovijo za predstavitvene naprave za zajem in shranjevanje ogljikovega dioksida. S sofinanciranjem Evropske investicijske banke bi se lahko zagotovila sredstva v višini 1 milijarde EUR. V nasprotnem primeru je treba za podporo predstavitvenih naprav okrepiti sistem trgovanja z emisijami in pravice pravočasno dodeliti.

Pri izbiri predstavitvenih projektov, ki jih podpira EU, je treba zagotoviti, da projekti po pričakovanjih zagotovijo potrebna spoznanja o posameznih tehnologijah ter različnih možnostih prevoza in skladiščenja. Zato morajo izbrani projekti vključevati možno kombinacijo treh tehnologij zajema in shranjevanja ogljikovega dioksida z različnimi energetskimi viri in različnimi možnostmi shranjevanja.

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o podpori zgodnji predstavitvi trajnostne proizvodnje električne energije iz fosilnih goriv
(2008/2140(INI))

Pripravljavka mnenja (*): Gyula Hegyi

(*) Pridruženi odbori – člen 47 poslovnika

POBUDE

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko, kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. poudarja, da bi moral biti namen evropskih politik o podnebju globalno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov;

2. opozarja na Posebno poročilo Medvladnega foruma za podnebne spremembe o zajemu in shranjevanju ogljikovega dioksida (CSS) iz leta 2005, ki tehnologijo CCS opredeljuje kot obetavno tehnologijo za hitro zmanjšanje svetovnih emisij toplogrednih plinov z možnostmi doseči do 55-odstotno zmanjšanje do leta 2100;

3. opozarja, da večina napovedi predvideva, da bodo v oskrbi s primarno energijo vsaj do sredine stoletja še naprej prevladovala fosilna goriva in da je zato tehnologija CCS dopolnilna tehnologija pri doseganju zahtevanega zmanjšanja emisij CO₂ do leta 2050 skupaj z napredkom v energetski učinkovitosti in razvojem energije iz obnovljivih virov;

4. opozarja na zavezo Evropskega sveta z 8. in 9. marca 2007, da se spodbuja gradnja in delovanje do 12 predstavitvenih obratov s tehnologijo trajnostne rabe fosilnih goriv v tržni proizvodnji energije do leta 2015;

5. meni, da je CCS, čeprav gre za tehnologijo „na koncu verige“ (end-of-pipe), lahko sestavni del evropskih politik o podnebju, če je mogoče v celotni verigi zagotoviti varnost in okoljsko neoporečnost; istočasno poudarja, da njena uporaba ne sme privesti do opuščanja ukrepov za izboljšanje energijske učinkovitosti in zmanjševanja naložb v obnovljive vire energije;

6. poudarja, da je treba določiti zavezujoča, stroga merila za dolgoročno varnost in trajnost območij shranjevanja;

7. poudarja, da je zgodnja predstavitev tehnologije CCS v industrijskem obsegu v EU odločilna, če naj okoljsko varna tehnologija CCS pride v komercialno uporabo v svetu od leta 2020;

8. meni, da lahko shranjevanje pod morskim dnom v primeru nesreče ogrozi morske ekosisteme;

9. meni, da lahko tehnologija CCS zaradi svojih visokih tehničnih in finančnih stroškov v energetsko strukturo prispeva nekaj zelo velikih elektrarn, čeprav so majhna razpršena soproizvodna postrojenja bolj primerna za doseganje 20-odstotnega povečanja energijske učinkovitosti v Evropi;

10. meni, da tehnologija CCS znižuje učinkovitost elektrarn;

11. meni, da je razumno in nujno potrebno, da se v sektorju pridobivanja energije iz premoga širše uporabljajo najnovejše tehnologije sežiganja premoga z majhnimi emisijami, ki jih odlikuje velika učinkovitost pri pridobivanju energije ter bistveno manjši vplivi na okolje;

12. poudarja, da bo povečanje sežiganja premoga povzročilo nadaljnje onesnaževanje zraka, vključno z emisijami žveplovega dioksida (SO₂), dušikovih oksidov (NO_x), ogljikovega monoksida (CO), prašnih delcev in živega srebra;

13. poudarja, da za tehnologijo CCS ni referenčnega dokumenta o najboljših razpoložljivih tehnologijah v skladu z direktivo o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (IPPC); poudarja, da bo iz tega razloga treba pred letom 2015 pripraviti horizontalni referenčni dokument o najboljših razpoložljivih tehnologijah CCS;

14. meni, da mora biti uporaba tehnologije CCS rezultat konkurenčnega boja z drugimi načini za omejevanje ogljikovih emisij v okviru dogovorjenih omejitev emisij toplogrednih plinov ter da naj tehnologija CCS ne bi bila subvencionirana; meni, da naj bi naprave CCS v primerih, ko je to najprimernejša rešitev za zmanjšanje emisij CO₂, financiral elektroenergetski sektor.

15. meni, da je tehnologija CCS energetska tehnologija, katere gonilo je nujno potreben boj proti podnebnim spremembam, ter da je njena ekonomska upravičenost povsem odvisna od cene CO₂; meni, da je sistem EU za trgovanje z emisijami ustrezen instrument za vzpostavitev prehodnega mehanizma predstavitvenih projektov, ki bo zagotavljal potrebne spodbude za omogočanje zgodnjih naložb v predstavitvene programe s tehnologijo CCS;

16. predlaga, da se z direktivo o EU ETS zagotovi rezerva do 500 milijonov v obliki pravic, ki naj se dodelijo komercialnim predstavitvenim projektom velikega obsega, ki se na ozemlju EU ukvarjajo z zajemom in shranjevanjem ogljikovega dioksida;

17. poziva Komisijo, naj predloži potrebne zakonodajne predloge za vzpostavitev postopkov za opredelitev in odobritev predstavitvenih projektov ter za dodelitev pravic predstavitvenim projektom, pri čemer se upoštevajo spodaj navedena merila:

– zagotavljanje razvoja širokega razpona tehnologij CCS na najbolj stroškovno učinkovit način ter geografsko enakomerno razporejeno po celotni Evropski uniji;

– pravice se dodelijo na podlagi preverjenega geološkega shranjevanja CO₂;

– bolj je treba spodbuditi pobudnike na tem področju, kompleksnejšo tehnologijo in/ali prevoz ter oblike shranjevanja;

– zagotoviti je treba, da je pri predstavitvenih projektih v ravnovesju potreba po pokrivanju stroškov ter da se prepreči tveganje nepričakovanih dobičkov, pri čemer je treba preučiti morebitno posredniško vlogo Evropske investicijske banke na tem področju;

– delovanje mehanizma predstavitvenih projektov bi moralo biti omejeno po času in obsegu, da industriji ne bi zagotavljalo dolgoročne podpore.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Adamos Adamou, Margrete Auken, Liam Aylward, Pilar Ayuso, Irena Belohorská, Johannes Blokland, John Bowis, Frieda Brepoels, Hiltrud Breyer, Martin Callanan, Magor Imre Csibi, Avril Doyle, Mojca Drčar Murko, Jill Evans, Anne Ferreira, Elisabetta Gardini, Matthias Groote, Satu Hassi, Gyula Hegyi, Jens Holm, Marie Anne Isler Béguin, Christa Klaß, Eija-Riitta Korhola, Urszula Krupa, Peter Liese, Jules Maaten, Marios Matsakis, Linda McAvan, Roberto Musacchio, Riitta Myller, Péter Olajos, Miroslav Ouzký, Vladko Todorov Panayotov, Vittorio Prodi, Frédérique Ries, Guido Sacconi, Daciana Octavia Sârbu, Amalia Sartori, Richard Seeber, Bogusław Sonik, María Sornosa Martínez, Salvatore Tatarella, Antonios Trakatellis, Evangelia Tzampazi, Thomas Ulmer, Anja Weisgerber, Åsa Westlund, Glenis Willmott

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Iles Braghetto, Bairbre de Brún, Caroline Lucas, Miroslav Mikolášik

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Dieter-Lebrecht Koch

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov