POROČILO o zahtevi za odvzem imunitete Massimu D'Alemi

6.11.2008 - (2008/2298(IMM))

Odbor za pravne zadeve
Poročevalec: Klaus-Heiner Lehne

PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

o zahtevi za odvzem imunitete Massimu D'Alemi

(2008/2298(IMM))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju zahteve za odvzem imunitete Massimu D'Alemi, ki jo je posredovalo državno tožilstvo v Milanu 30. maja 2008, in ki je bila razglašena na plenarnem zasedanju 16. junija 2008,

–   ob upoštevanju člena 10 Protokola o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti z dne 8. aprila 1965, pa tudi člena 6(2) Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami z dne 20. septembra 1976,

–   ob upoštevanju sodb Sodišča Evropskih skupnosti z dne 12. maja 1964 in 10. julija 1986[1],

–   ob upoštevanju člena 6 in člena 7 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A6-0422/2008),

1.  odloči, da ne dovoli uporabe zadevnih posnetkov prestreženih telefonskih pogovorov in da ne odvzame imunitete poslancu Massimu D'Alemi;

2.  naroči svojemu predsedniku, da ta sklep in poročilo pristojnega odbora Parlamenta nemudoma posreduje pristojnim italijanskim organom.

• [1]  Zadeva št. 101/63 Wagner proti Fohrmannu in Krieru, ECR 1964, str. 383, in zadeva št. 149/85 Wybot proti Faureju in drugim, ECR 1986, str. 2391.

OBRAZLOŽITEV

I. DEJSTVA

Državno tožilstvo v Milanu je v pismu z dne 28. maja 2008, naslovljenem na predsednika Evropskega parlamenta Hansa-Gerta Pötteringa, prosilo za dovoljenje za uporabo „posrednih“ telefonskih pogovorov med preiskovano osebo in nekdanjim evropskim poslancem Massimom D'Alemo v kazenskem postopku.

Gre za primer kazenskega postopka št. 19195/2005 v zvezi s poskusom prevzema banke Banca Nazionale del Lavoro, v okviru katerega sta bila uvedena preiskava in kazenski postopek zoper skupino oseb, osumljenih kršitve italijanske zakonodaje, ki na podlagi členov 185 in 184 uredbe z zakonsko močjo št. 58 iz leta 1998 (enotno besedilo finančne policije) kaznuje kazniva dejanja zlorabe trga in trgovanja na podlagi notranjih informacij.

V okviru predhodne preiskave so bili v skladu z določbami italijanskega Zakona o kazenskem postopku opravljeni telefonski prisluhi.

Nekateri posnetki prestreženih telefonskih pogovorov vsebujejo pogovore med preiskovanci in nekaterimi nacionalnimi poslanci, med drugim s poslancem Massimom D'Alemo, ki je bil v zadevnem obdobju poslanec Evropskega parlamenta. Gre torej za posredne prisluhe poslancem, ki se pogovarjajo s telefonskimi uporabniki, ki se jim redno prisluškuje.

Člen 4 zakona 140/2003 določa, da mora neposredne prisluhe nacionalnim poslancem predhodno odobriti italijanski parlament.

Glede posrednih prisluhov pa v skladu s prvim odstavkom 6. člena zakona 140/2003 preiskovalni sodnik tudi na zahtevo strank ali zadevnega poslanca odredi uničenje teh posnetkov, v kolikor presodi, da so za kazenski postopek nepomembni.

Če pa na zahtevo stranke v postopku sodnik presodi, da je uporaba posnetkov teh prisluhov potrebna in pomembna, zaprosi za dovoljenje zbornico, kateri poslanec pripada ali je pripadal, v skladu z drugim odstavkom istega člena.

20. julija 2007 je preiskovalna sodnica Clementina Forleo zaprosila poslansko zbornico (za poslance D'Alemo, Fassina, Cicuja) in senat (za senatorja La Torreja in Cominciolija) za dovoljenje za uporabo zadevnih prisluhov.

Oktobra 2007 je poslanska zbornica izjavila, da v primeru poslanca Massima D'Aleme ni pristojna, saj je bil v času prestrezanja telefonskih pogovorov poslanec Evropskega parlamenta.

Na podlagi te odločitve poslanske zbornice se je Državno tožilstvo v Milanu obrnilo na Evropski parlament in zahtevalo dovoljenje za posnetke posrednih prisluhov poslancu Massimu D'Alemi.

III. PRAVO IN SPLOŠNE UGOTOVITVE GLEDE IMUNITETE POSLANCEV EVROPSKEGA PARLAMENTA

Člena 9 in 10 Protokola o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti[1] določata:

Člen 9

Zoper člana Evropskega parlamenta se ne sme začeti preiskava, ne sme biti priprt niti se zoper njega ne sme začeti sodni postopek zaradi mnenja ali glasu, ki ga je izrekel pri opravljanju svojih dolžnosti.

Člen 10

Med zasedanjem Evropskega parlamenta njegovi poslanci uživajo:

a. na ozemlju svoje države imunitete, priznane članom parlamenta te države;

b. na ozemlju vseh drugih držav članic imuniteto pred kakršnim koli priporom in sodnim postopkom.

Za poslance velja imuniteta tudi medtem, ko potujejo do kraja zasedanja Evropskega parlamenta in nazaj.

Kadar je poslanec zaloten pri storitvi kaznivega dejanja, sklicevanje na imuniteto ni mogoče in Evropskemu parlamentu ne preprečuje uresničevanja pravice do odvzema imunitete svojemu poslancu.

2. Postopek v Evropskem parlamentu urejata člena 6 in 7 Poslovnika. Ustrezne odločbe so naslednje:

Člen 6 - Odvzem imunitete

1. Parlament si pri izvajanju svojih pooblastil v zvezi s privilegiji in imunitetami predvsem prizadeva ohranjati integriteto kot demokratična zakonodajna skupščina in zagotoviti neodvisnost poslancev pri opravljanju njihovih nalog.

(...)

3. Vsaka zahteva za zaščito privilegijev in imunitet, ki jo na predsednika naslovi poslanec ali nekdanji poslanec, se razglasi v Parlamentu in posreduje pristojnemu odboru.

(...)"

Člen 7 - Postopki v zvezi z imuniteto

1. Pristojni odbor nemudoma in po vrstnem redu njihove vložitve preuči zahteve za odvzem ali zaščito imunitete in privilegijev.

2. Odbor predlaga sklep, ki priporoča zgolj sprejetje ali zavrnitev zahteve za odvzem imunitete ali zahteve za zaščito imunitete in privilegijev.

3. Odbor lahko od zadevnega organa zahteva kakršno koli informacijo ali pojasnilo, ki se mu zdi potrebno za oblikovanje mnenja, ali je imuniteto treba odvzeti ali zaščititi. Zadevni poslanec ima možnost zagovora; predloži lahko vse dokumente ali druge pisne dokaze, ki se mu zdijo pomembni. Zastopa ga lahko drug poslanec.

4. Kadar se zahteva za odvzem imunitete deli na več točk, je vsaka točka lahko predmet ločenega sklepa. Izjemoma je lahko v poročilu odbora predlagano, naj odvzem imunitete velja le za kazenski pregon ter da do pravnomočnosti sodbe poslancu ni mogoče odvzeti prostosti ali ga zapreti ali zoper njega uvesti ukrepe, ki mu onemogočajo izvrševanje nalog iz njegovega mandata.

(...)

6. V primerih zaščite imunitete ali privilegijev odbor preveri, ali okoliščine predstavljajo upravno ali kako drugo omejitev svobode gibanja poslancev pri potovanju v kraje ali iz krajev zasedanja Parlamenta ali pri izražanju mnenja ali glasovanju v okviru izvrševanja mandata in ali sodijo v okvir člena 10 Protokola o privilegijih in imunitetah, ki niso predmet nacionalne zakonodaje, ter predlaga, da se zadevni organ zaprosi, naj sprejme potrebne sklepe.

7. Odbor lahko poda obrazloženo mnenje o pristojnosti organa in dopustnosti zahteve, vendar se v nobenem primeru ne izreče niti o krivdi ali nekrivdi poslanca niti o tem, ali mnenja oziroma dejanja, ki so mu pripisana, upravičujejo kazenski pregon, četudi se pri obravnavi zahteve podrobno seznani z dejstvi primera.

(...)"

Prvi in drugi odstavek 68. člena italijanske ustave določata:

Člen 68

Poslanci niso odgovorni za izražena mnenja ali izrečene glasove med mandatom.

Noben član parlamenta ne more biti brez dovoljenja senata, ki mu pripada, podvržen osebni preiskavi oziroma preiskavi doma, ne more mu biti odvzeta prostost ali kakorkoli odvzeta svoboda gibanja oziroma ne more biti priprt, razen ob izvršitvi pravnomočne obsodbe ali če je zaloten pri storitvi kaznivega dejanja, za katerega je obvezen odvzem prostosti.

Podobno dovoljenje se zahteva za podreditev članov parlamenta kakšnemu koli prisluškovanju njihovih pogovorov ali sporočil in za zaplenitev njihovega dopisovanja.

Zakon št. 140 z dne 20. junija 2003

(objavljen v italijanskem Uradnem listu št. 142 z dne 21. junija 2003)

DOLOČBE O IZVAJANJU 68. ČLENA USTAVE TER GLEDE KAZENSKIH POSTOPKOV ZOPER NOSILCE VISOKIH DRŽAVNIH FUNKCIJ

Člen 4

1. Kadar je treba pri poslancu Parlamenta opraviti osebno ali hišno preiskavo, osebni pregled, katero koli obliko prisluha pogovorov ali telefonskih pogovorov, zaseg pisanja, ali pridobiti izpise telefonskih pogovorov, ali kadar je treba izvršiti pridržanje, izvajati ukrepe za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti, za odpravo ponovitvene nevarnosti in za uspešno zagotovitev kazenskega postopka ter varnostne ukrepe, ali izvršiti prisilno privedbo ali varnostne ali preprečevalne ukrepe osebne narave ter vse druge ukrepe odvzema osebne svobode, pristojni organ zaprosi neposredno za dovoljenje zbornice, ki ji poslanec pripada.

2. Za dovoljenje zaprosi organ, ki je izdal ukrep, ki ga je treba izvršiti; med čakanjem na dovoljenje se izvrševanje ukrepa odloži.

3. Zadovoljenje se ne zaprosi, če je bil poslanec Parlamenta zaloten pri kaznivem dejanju, za katerega je predpisana kazen zapora, ali kadar gre za izvrševanje pravnomočne obsodilne sodbe.

4. Če pride do razpustitve zbornice, ki ji poslanec pripada, postane prošnja za dovoljenje z dnevom začetka naslednjega zakonodajnega obdobja neveljavna in se jo lahko obnovi in predloži pristojni zbornici na začetku zakonodajnega obdobja.

Člen 6

1. Kadar poleg primerov, predvidenih v 4. členu, preiskovalni sodnik tudi na zahtevo stranke ali zainteresiranega poslanca presodi, da so zapisniki in posnetki pogovorov ali sporočanja, prestreženi v kateri koli obliki med postopki v zvezi s tretjimi osebami, pri katerih so sodelovali poslanci Parlamenta, ali izpisi telefonskih pogovorov, ki so bili pridobljeni v okviru istih postopkov, za namen postopka v celoti ali delno nepomembni, po zaslišanju strank za zaprtimi vrati v skladu z drugim in tretjim odstavkom 269. člena Zakona o kazenskem postopku zaradi varovanja zaupnosti odredi njihovo uničenje v celoti oziroma tistih delov, o katerih je presodil, da so nepomembni.

2. Če na zahtevo stranke v sodnem postopku po zaslišanju drugih strank v skladu z roki in načini iz šestega odstavka 268. člena Zakona o kazenskem postopku preiskovalni sodnik presodi, da je nujno uporabiti posnetke prestreženih pogovorov in izpise iz prvega odstavka, odloči z odredbo in v naslednjih desetih dneh zaprosi za dovoljenje zbornice, ki ji poslanec Parlamenta pripada ali je pripadal v času, ko so bili pogovori ali sporočanje prestreženi.

3. Prošnja za dovoljenje se posreduje neposredno zadevni zbornici. V njej preiskovalni sodnik navede dejstva, zaradi katerih poteka postopek, zakonske določbe, ki so bile domnevno kršene, ter elemente, na katerih temelji zahteva; k temu priloži tudi izvod zapisnikov, posnetkov in izpisov telefonskih pogovorov v celoti.

4. Če pride do razpustitve zbornice, ki ji poslanec pripada, postane prošnja za dovoljenje z dnevom začetka naslednjega zakonodajnega obdobja neveljavna in se jo lahko obnovi in predloži pristojni zbornici na začetku zakonodajnega obdobja.

5. Če zbornica dovoljenja ne izda, se dokumentacija prisluhov nemudoma uniči, v vsakem primeru pa v petih dneh od sporočila o zavrnitvi.

6. Sodnik mora vse zapisnike, posnetke in izpise telefonskih pogovorov, ki so bili pridobljeni v nasprotju z določbami tega člena, razglasiti za neuporabne v vseh fazah in stopnjah postopka.

III.      UTEMELJITEV PREDLAGANEGA SKLEPA

1) Najprej je treba preveriti pristojnost Evropskega parlamenta glede na zahtevo urada državnega tožilstva v Milanu.

Glede posrednih telefonskih prisluhov poslancem člen 6(2) italijanskega zakona 140/2003 določa naslednje: „Če na zahtevo stranke v sodnem postopku po zaslišanju drugih strank v skladu z roki in načini iz šestega odstavka 268. člena Zakona o kazenskem postopku preiskovalni sodnik presodi, da je nujno uporabiti posnetke prestreženih pogovorov in izpise iz prvega odstavka, odloči z odredbo in v naslednjih desetih dneh zaprosi za dovoljenje zbornico, ki ji poslanec Parlamenta pripada ali je pripadal v času, ko so bili pogovori ali sporočanje prestreženi.“

Opozoriti je treba, da člen 10 Protokola o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti med drugim določa, da „med zasedanjem Evropskega parlamenta njegovi poslanci uživajo: a. na ozemlju svoje države imunitete, priznane članom parlamenta te države.“

Glede na te določbe in na dejstvo, da je bil poslanec Massimo D'Alema v času zadevnih dogodkov poslanec Evropskega parlamenta, je Evropski parlament v zadevi pristojen.

2) Na podlagi že navedenega šestega člena italijanskega zakona 140/2003 naj bi se prošnja ob pravilnem razumevanju nanašala na dovoljenje za uporabo domnevnih dokaznih elementov, vendar pa so glede na odredbo preiskovalnega sodnika dokazi, ki so že bili uporabljeni, zadostovali za potrditev obtožb na račun nekaterih posameznikov, ki so bili zaradi teh obtožb že preiskovani; gre namreč prav za tretje osebe, ki se jim je prisluškovalo, in zoper katere je bil uveden kazenski postopek, ki je že na višji stopnji.

Zato je s tega vidika prošnja milanskega državnega tožilstva brezpredmetna.

3) V primeru, da bi bila prošnja državnega tožilstva v Milanu obravnavana kot „dovoljenje za sprožitev postopka“ zoper poslanca D'Alemo, pa velja opozoriti, da italijanski pravni red že od leta 1993 ne predvideva tega pravnega instituta, zato bi bila zahteva brezpredmetna.

IV.      ZAKLJUČEK

Na podlagi prejšnjih premislekov Odbor za pravne zadeve odloči, da ne odobri uporabe zadevnih posnetkov telefonskih prisluhov in da ne odvzame imunitete poslancu Massimu D'Alemi.

• [1]  Protokoli, priloženi pogodbam, so del primarnega prava Skupnosti in imajo enak pravni status kot pogodbe. Sodba, izrečena v pravdni zadevi, povezani z odgovornostjo uslužbencev Skupnosti glede davka na nepremičnine, jasno določa, da je kršitev določb Protokola o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti enakovredna kršitvi obveznosti, ki izhajajo iz pogodb (sodba z dne 24. februarja 1988, Komisija proti Belgiji, zadeva št. 260/86, ECR).

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	3.11.2008
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	11 0 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Monica Frassoni, Giuseppe Gargani, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Klaus-Heiner Lehne, Manuel Medina Ortega, Aloyzas Sakalas, Francesco Enrico Speroni, Diana Wallis, Jaroslav Zvěřina, Tadeusz Zwiefka
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Renate Weber