POROČILO o predlogu Sklepa Sveta o sklenitvi sporazuma med vlado Republike Koreje in Evropsko skupnostjo o sodelovanju pri protikonkurenčnih dejavnostih

18.11.2008 - (SEC(2007)1731 - C6‑0398/2008 – 2008/0004(CNS)) - *

Odbor za mednarodno trgovino
Poročevalec: David Martin

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu Sklepa Sveta o sklenitvi sporazuma med vlado Republike Koreje in Evropsko skupnostjo o sodelovanju pri protikonkurenčnih dejavnostih

(C6‑0000/2008 – 2008/0004(CNS))

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Sklepa Sveta (SEC(2007)1731),

–   ob upoštevanju sporazuma med vlado Republike Koreje in Evropsko skupnostjo o sodelovanju pri protikonkurenčnih dejavnostih,

–   ob upoštevanju členov 83 in 308 Pogodbe o ES,

–   ob upoštevanju prvega pododstavka člena 300(3) Pogodbe o ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6–0398/2008),

–   ob upoštevanju členov 51 in 83(7) svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino in mnenja Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A6–0452/2008),

1.  odobri predlog Sklepa Sveta, kakor je bil spremenjen, in se strinja s sklenitvijo sporazuma;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Republike Koreje.

Predlog spremembe  1 Predlog sklepa Sveta – akt o spremembi Uvodna izjava 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(2a.) Ker je medsebojno priznanje konkurenčnega prava med Evropsko skupnostjo in Južno Korejo najučinkovitejši način za obravnavo protikonkurenčnega ravnanja, je treba čim bolj zmanjšati uporabo instrumentov trgovinske zaščite med državama;
Justification
EU in Južna Koreja sta se odločili medsebojno priznati konkurenčno pravo, kar zagotavlja učinkovito sredstvo za obravnavo protikonkurenčnega ravnanja. Instrumenti trgovinske zaščite se uporabljajo za preprečevanje protikonkurenčnega ravnanja, kadar konkurenčno pravo ne obstaja ali ni vzajemno priznano; z veljavnostjo sporazuma o sodelovanju naj bi EU in Južna Koreja medsebojno priznali zakone in organe, tako da bodo instrumenti trgovinske zaščite v odnosu med pogodbenicama zastareli.
Predlog spremembe  2 Predlog sklepa Sveta – akt o spremembi Uvodna izjava 4 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(4a) Ta sporazum je treba obravnavati v skupnem okviru veljavnih sporazumov med Evropsko skupnostjo in Republiko Korejo ter sporazumov, o katerih še tečejo pogajanja, zlasti glede morebitnega sporazuma o prosti trgovini.
Justification
Kot je Parlament ugotovil v svoji resoluciji z dne 13. decembra 2007[1] o trgovinskih in gospodarskih odnosih s Korejo, bi bil lahko obširen, ambiciozen in uravnotežen sporazum zelo koristen za obe strani. Hkrati je pomembno, da bi bil sporazum, katerega namen je izkoreniniti protikonkurenčne dejavnosti, del širšega uravnoteženega svežnja sporazumov med EU in Korejo, kjer bi bilo obravnavano tudi sodelovanje pri vprašanjih spodbujanja socialnih in okoljskih standardov.

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Sporazum med EU in Korejo o konkurenčnosti

Generalni direktorat Evropske komisije za konkurenco in korejska Komisija za pošteno trgovino (KFTC) sta oktobra 2004 podpisala memorandum o soglasju in vzpostavila strukturiran dialog. Uvodna pogajanja o formalnem sporazumu o sodelovanju med EU in Republiko Korejo so se začela junija 2006. Sporazum je bil sklenjen v začetku leta 2008, varovanje tajnosti pa je bilo preklicano 18. februarja, čeprav se je besedilo še naprej spreminjalo. Podobni sporazumi z Združenimi državami (1991), Kanado (1999) in Japonsko (2003) že veljajo.

Namen sporazuma je prispevati k učinkovitemu izvajanju konkurenčnega prava s spodbujanjem sodelovanja med pristojnimi organi za konkurenco in z zmanjšanjem možnosti za spore. Sporazum določa obveščanje o ukrepih izvrševanja s strani enega organa za konkurenco, ki lahko vplivajo na pomembne interese druge pogodbenice, določa medsebojno pomoč, vključno z možnostjo, da ena stran zaprosi drugo za izvajanje ukrepov izvrševanja, ter usklajevanje ukrepov izvrševanja in izmenjavo informacij. Vključeni so tudi ukrepi glede zaupnosti.

Sporazumi o konkurenčnosti

Glede na to, da mednarodna trgovina že desetletja raste bistveno hitreje kot pa nacionalni dohodek ter da se tudi neposredne tuje naložbe hitro povečujejo, je jasno, da so svetovna gospodarstva med seboj vedno bolj povezana.

Te sicer dobrodošle, a vse močnejše vezi s seboj prinašajo tudi večje možnosti, da protikonkurenčne dejavnosti vplivajo na več trgov ter da ima lahko ukrepanje enega organa za konkurenco posledice za druge. Zato je zelo zaželeno zagotoviti učinkovit pretok informacij med organi in hkrati ohranjati zahtevano stopnjo zaupnosti.

Karteli pogosto združujejo mednarodno delujoča podjetja, z vse večjo globalizacijo in tujimi naložbami pa raste tudi mednarodna razsežnost prevzemov, tako da je sodelovanje organov za konkurenco nujno potrebno, če naj se zagotovi varstvo javnega interesa ter nacionalnim organom omogoči, da se borijo proti geografsko široko razširjenim protikonkurenčnim dejavnostim. Jasnejši mednarodni standardi koristijo tudi podjetjem, ki delujejo v več družbah, ter pomirjujoče delujejo na vse, ki so v skrbeh, da je njihov konkurenčni položaj nepošteno oslabljen.

Koreja je četrta največja neevropska trgovinska partnerica EU, EU pa je največji tuji vlagatelj v Koreji. Glede na vse večji pomen tega partnerstva se zdi primerno, da se Koreja pridruži ostalim trem partnericam, s katerimi ima Evropska skupnost sklenjene sporazume o sodelovanju pri protikonkurenčnih dejavnostih.

Seveda sporazum te vrste zagotavlja samo okvir za učinkovito sodelovanje. Veliko je odvisno od izvajanja različnih odločb v praksi, vendar je upravičeno pričakovati, da bodo pogostejši stiki in izmenjava informacij prispevali k zaupanju, potrebnemu za zagotavljanje visoke ravni medsebojne pomoči.

Glede na vse večji pomen trgovine in gospodarskih odnosov z Azijo je treba pozornost posvetiti tudi krepitvi povezav z drugimi pomembnimi hitro rastočimi gospodarstvi, kot je Indija, ter sosedami EU, kot je Švica. V tem pogledu je vredno opozoriti, da imajo Združene države sklenjene sporazume o konkurenčnosti z Avstralijo, Brazilijo, Kanado, Izraelom, Japonsko, Mehiko in Evropsko skupnostjo.

Drugi sporazumi s Korejo

Parlament je že izrazil široko podporo prostotrgovinskemu sporazumu s Korejo ter pri tem pozval, naj bo tak sporazum ambiciozen, visoke kakovosti ter naj seže prek znižanja tarif. V sedmem krogu pogajanj, ki je potekal od 12. do 15. maja 2008, je bilo dogovorjeno, da bo naslednji krog pogajanj končni.

Obeti zaključka teh pogajanj so dobrodošli, zlasti glede na težave pri drugih dvostranskih in večstranskih trgovinskih pogajanjih, vendar pa bi moral Parlament še naprej vztrajati, da je vsebina sporazuma pomembnejša od umetnega zastavljenega roka.

Klavzule o konkurenčnosti v splošnejšem sporazumu bi morale biti v skladu s tistimi v bolj specifičnem sporazumu o konkurenčnosti ter jih podpirati. Na splošno gledano bo za zagotavljanje politične in javne podpore sporazumu v Koreji in EU pomembno, da je ambicioznost glede večjega dostopa do trga v ravnovesju z enako ambicioznim pristopom k trajnostnemu razvoju.

Ravno tako je treba spomniti, da je končni cilj krepitev dogovorjenih socialnih in okoljskih standardov. To pomeni, da za poglavje o trajnostnem razvoju veljajo učinkoviti mehanizmi izvajanja. Forum o trgovini in trajnostnem razvoju, ki ga sestavljajo predstavniki organizacij delavcev in delodajalcev ter nevladnih organizacij, bi lahko imel pomembno vlogo pri zagotavljanju, da se z večjo odprtostjo trga zvišujejo socialni in okoljski standardi. Vendar je treba za zagotavljanje, da tak forum ni le debatni klub, vzpostaviti mehanizem, prek katerega bi lahko priznane organizacije delavcev ali delodajalcev EU ali Koreje predložile zahteve za ukrepanje. Te zahteve bi bilo treba preučiti in se nanje odzvati v določenem časovnem obdobju z možnostjo stalnega nadaljnjega spremljanja in pregledovanja, da se ohranja pritisk na kršitelje pravic delavcev ali okoljskih standardov.

Generalni direktorat za trgovino v izjavah za medije o pogajanjih poudarja liberalizacijo industrijskih tarif poleg občutljivih vprašanj, kot so standardi in certificiranje v industrijah, kot sta avtomobilska in industrija elektronike, ter liberalizacija različnih storitvenih sektorjev v Koreji. To so sicer gotovo pomembna vprašanja s pomembnimi posledicami za evropska podjetja in delavce, vendar je dostop do trga le en del uspešnega sporazuma. Komisija bi morala pokazati enako vitalnost pri spodbujanju netrgovinskih vprašanj, ki neposredno vplivajo na delovno in fizično okolje evropskih in korejskih državljanov.

Ta vprašanja se morda ne zdijo povezana s sporazumom o sodelovanju za preprečevanje protikonkurenčnih dejavnosti, vendar postanejo pomembna, če na sporazum gledamo v okviru sodelovanja med Evropsko unijo in Republiko Korejo, katerega namen je zagotoviti učinkovito podporo ciljem javne politike. V tem pogledu je povsem razumno pozdraviti sklenitev sporazuma o konkurenčnosti, a pri tem pozvati Komisijo, naj si enako prizadeva pri spodbujanju sporazumov, ki obravnavajo socialna in okoljska vprašanja, ki neposredno zadevajo državljane Evropske unije in Koreje.

• [1]  P6_TA(2007)0629.

MNENJE Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (8.10.2008)

za Odbor za mednarodno trgovino

o predlogu Sklepa Sveta o sklenitvi sporazuma med vlado Republike Koreje in Evropsko skupnostjo o sodelovanju pri protikonkurenčnih dejavnostih
(SEC(2007)1731 - C6-0000/2008 - 2008/0004(CNS))

Pripravljavec mnenja: Gunnar Hökmark

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Sredi januarja je Evropska komisija predstavila predlog sklepa Sveta o sporazumu o sodelovanju med ES in Korejo. V skladu s členom 83 Pogodbe se je treba o tem predlogu posvetovati s Parlamentom.

Sporazum je del vrste sklepov Sveta na področju mednarodnega sodelovanja pri protikonkurenčnih dejavnostih. Do sedaj so bili formalni medvladni sporazumi sklenjeni z Združenimi državami (podpisan 1991), Kanado (1999) in Japonsko (2003). Evropska skupnost je sklenila tudi tako imenovane medagencijske dogovore, ki stranem omogočajo vzpostavitev tesnejših in rednejših stikov. Memorandum o soglasju, sklenjen med Generalnim direktoratom za konkurenco Evropske komisije in Komisijo za pošteno trgovino Republike Koreje (2004), je zgleden primer za tovrstne sporazume.

OZADJE:

Trenutni predlog za sklenitev sporazuma med Vlado Republike Koreje in Evropsko skupnostjo o sodelovanju pri protikonkurenčnih dejavnostih podaja stališče obeh strani: in sicer, da se svetovna gospodarstva čedalje bolj približujejo in postajajo vse bolj soodvisna. Na ravni mikrogospodarstva podjetja vedno bolj poslujejo prek meja. Obseg poslovanja med azijskimi državami in državami članicami EU je v preteklih letih občutno narasel. V zvezi s tem delita obe strani, Evropska skupnost in korejska vlada, stališče, da je konkurenčno pravo ključnega pomena tako za uspešnost poslovanja na zadevnih trgih kot tudi za gospodarsko blaginjo evropskih in korejskih potrošnikov.

Cilj predlaganega sporazuma je izvrševanje zadevne zakonodaje o konkurenci, da se spodbuja sodelovanje in usklajevanje med organi za konkurenco Evropske skupnosti in Koreje ter prepreči oziroma vsaj zmanjša možnost morebitnih sporov.

Ključne določbe sporazuma so:

- uradna obvestila (člen 2)

- sodelovanje pri izvrševanju (člen 3)

- usklajevanje ukrepov izvrševanja (člen 4)

- izogibanje sporom/pasivna kurtoazija (člen 5)

- aktivna kurtoazija (člen 6)

- zaupnost (člen 7)

- sestanki (člen 8)

STALIŠČE PRIPRAVLJAVCA MNENJA:

Globalizacija in pritisk konkurence se bosta v naslednjih letih nedvomno povečali. Zaradi tega se bo še hitreje povečal pomen učinkovitega sodelovanja med organi za uveljavljanje konkurence.

Iz tega razloga pripravljavec pozdravlja predlog za sporazum med Vlado Republike Koreje in Evropsko skupnostjo. Sporazum je skladen z željo Evropskega parlamenta, izraženo v številnih resolucijah, naj se pri uporabi evropskega konkurenčnega prava vključi razsežnost tretjih držav.

Izključno nacionalni ali celo regionalni pristop do politiki o konkurenci dejansko ne bi bil odraz današnje poslovne realnosti. Če na primer podjetja vzpostavijo mednarodne kartele in jih upravljajo čezmejno, je ključna naloga organov za konkurenco, da se na to primerno odzove. Zato bodo ti organi morali medsebojno komunicirati že na začetku preiskovanja, da bodo uskladili svoje ukrepe za izvrševanje in izmenjavo informacij.

Če bodo organi za čezmejno konkurenco polno sodelovali, bodo lahko učinkovito preprečevali protikonkurenčna čezmejna zavezništva.

Ravno tako mora biti cilj, da se ista podjetja in ista vprašanja glede zakonodaje o konkurenci obravnavajo najbolj skladno (na obeh straneh) za zmanjšanje tveganj, da se podjetja okoristijo z zakonodajnimi razlikami ter da se zmanjšajo tveganja, da bi ukrepi spodkopali konkurenco tako na nacionalni kot tudi mednarodni ravni.

Ovire za mednarodno sodelovanje so različne. Razlike v delovanju pravnih sistemov, nekateri so osredotočeni na civilno, drugi na kazensko pravo. Soočamo se z različnimi kulturami izvrševanja (nekatere so bolj osredotočene na javno kot pa na zasebno izvrševanje), nenazadnje obstajajo različni pristopi do politik, na primer stroge določbe za združitve kot protiutež naknadnemu nadzoru v primeru zlorabe.

Tem strukturnim težavam se ni moč izogniti ali jih zaobiti s sodelovanjem organov za konkurenco. Zaradi tega je treba obdržati realno podobo glede pozitivnih učinkov sporazumov o tovrstnem sodelovanju. Agencije za konkurenco si z mednarodnim sodelovanjem zagotovo prizadevajo, da zmanjšajo negativni učinek strukturnih težav, vendar se bodo pri tem soočile z ovirami.

Temu sporazumu zato morajo slediti prihodnji trgovinski sporazumi, ki bodo odstranili nepotrebne ovire za trgovino in naložbe ter tako povečali konkurenco, ki bo temeljila na političnih sporazumih in skupnih pravilih. Obe strani si morata prizadevati, da bi ti politični sporazumi postali večstranske rešitve, ki vključujejo več držav in so pri enaki obravnavi različnih podjetij bolj verodostojne. Širše gledano, pripravljavec poudarja pomen večstranske trgovine in predpisov o konkurenci za doseganje svobodnih in odprtih čezmejnih trgov.

******

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve poziva Odbor za mednarodno trgovino kot pristojni odbor, da predlaga sprejetje predloga Komisije.

POSTOPEK

Naslov	Sporazum med Republiko Korejo in ES o sodelovanju pri protikonkurenčnih dejavnostih
Referenčni dokumenti	SEC(2007)1731 – 2008/0004(CNS)
Pristojni odbor	INTA
Mnenje pripravil        Datum razglasitve na zasedanju	ECON
Pripravljavec/-ka mnenja        Datum imenovanja	Gunnar Hökmark 22.4.2008
Obravnava v odboru	9.9.2008
Datum sprejetja	7.10.2008
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	19 0 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Mariela Velichkova Baeva, Pervenche Berès, Sebastian Valentin Bodu, Sharon Bowles, Udo Bullmann, Jonathan Evans, Elisa Ferreira, José Manuel García-Margallo y Marfil, Sophia in ‘t Veld, Wolf Klinz, Astrid Lulling, John Purvis, Alexander Radwan, Bernhard Rapkay, Antolín Sánchez Presedo, Margarita Starkevičiūtė, Ivo Strejček
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Katerina Batzeli, Bilyana Ilieva Raeva

POSTOPEK

Naslov	Sporazum med Republiko Korejo in ES o sodelovanju pri protikonkurenčnih dejavnostih
Referenčni dokumenti	SEC(2007)1731 – C6-0398/2008 – 2008/0004(CNS)
Pristojni odbor        Datum razglasitve na zasedanju	INTA
Odbori, zaprošeni za mnenje        Datum razglasitve na zasedanju	ECON
Poročevalec/-ka        Datum imenovanja	David Martin 26.3.2008
Obravnava v odboru	23.6.2008
Datum sprejetja	5.11.2008
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	26 2 2
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Kader Arif, Daniel Caspary, Christofer Fjellner, Béla Glattfelder, Ignasi Guardans Cambó, Jacky Hénin, Caroline Lucas, Erika Mann, Helmuth Markov, David Martin, Vural Öger, Georgios Papastamkos, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Tokia Saïfi, Peter Šťastný, Gianluca Susta, Daniel Varela Suanzes-Carpegna, Iuliu Winkler, Corien Wortmann-Kool
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Jean-Pierre Audy, Bastiaan Belder, Ole Christensen, Albert Deß, Eugenijus Maldeikis, Javier Moreno Sánchez, Sirpa Pietikäinen, Zbigniew Zaleski
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Sepp Kusstatscher, Roselyne Lefrançois, Michel Teychenné
Datum predložitve	18.11.2008