Postopek : 2008/2102(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A6-0455/2008

Predložena besedila :

A6-0455/2008

Razprave :

Glasovanja :

PV 18/12/2008 - 6.10
CRE 18/12/2008 - 6.10
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2008)0625

POROČILO     
PDF 168kWORD 133k
20.11.2008
PE 409.772v03-00 A6-0455/2008

o vseživljenjskem učenju za znanje, ustvarjalnost in inovacije – izvajanje delovnega programa „Izobraževanje in usposabljanje 2010“

(2008/2102(INI))

Odbor za kulturo in izobraževanje

Poročevalka: Ljudmila Novak

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov
 IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o vseživljenjskem učenju za znanje, ustvarjalnost in inovacije – izvajanje delovnega programa „Izobraževanje in usposabljanje 2010“

(2008/2102(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju člena 149 in člena 150 Pogodbe o ES,

–   ob upoštevanju Sporočila Komisije z dne 12. novembra 2007 z naslovom Vseživljenjsko učenje za znanje, ustvarjalnost in inovacije: Osnutek skupnega poročila za leto 2008 Sveta in Komisije o napredku pri izvajanju delovnega programa „Izobraževanje in usposabljanje 2010“(KOM(2007)0703) in spremnega delovnega dokumenta osebja Komisije (SEC(2007)1484),,

–   ob upoštevanju podrobnega delovnega programa o spremljanju ciljev sistemov izobraževanja in usposabljanja v Evropi(1) in posledično objavljenih vmesnih poročil o napredku pri njegovem izvajanju,

–   ob upoštevanju Resolucije Sveta z dne 15. novembra 2007 o izobraževanju in usposabljanju kot ključnih gibalih lizbonske strategije(2),

–   ob upoštevanju Sklepa št. 1720/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2006 o uvedbi akcijskega programa na področju vseživljenjskega učenja(3),

–   ob upoštevanju Resolucije Sveta z dne 15. novembra 2007 o novih znanjih in spretnostih za nova delovna mesta(4),

–   ob upoštevanju delovnega dokumenta osebja Komisije z dne 28. avgusta 2007 z naslovom Vzpostavljanje bolj na znanju temelječe politike in prakse na področju izobraževanja in usposabljanja (SEC(2007)1098),

–   ob upoštevanju Priporočila Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o uvedbi evropskega ogrodja kvalifikacij za vseživljenjsko učenje(5),

–   ob upoštevanju Priporočila Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. februarja 2006 o nadaljnjem evropskem sodelovanju pri zagotavljanju kakovosti v visokem šolstvu(6),

–   ob upoštevanju evropske listine kakovosti za mobilnost(7),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. novembra 2007 o vlogi športa v izobraževanju(8),

–   ob upoštevanju Priporočila Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje(9),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. januarja 2008 o izobraževanju odraslih: Za učenje ni nikoli prepozno(10),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. septembra 2008 o bolonjskem procesu in mobilnosti študentov(11),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. septembra o izboljšanju kakovosti izobraževanja učiteljev(12),

–   ob upoštevanju zaključkov predsedstva Evropskega sveta 13. in 14. marca 2008,

–   ob upoštevanju člena 45 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje ter mnenja Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A6-0455/2008),

A.  ker skuša Evropska unija do leta 2010 prevzeti vodilno mesto v svetu na področju kakovosti izobraževanja in sistemov usposabljanja, ki so ključni za nadaljnji napredek lizbonskega procesa,

B.   ker je bil že dosežen napredek k večji avtonomiji in odgovornosti univerz in ker je treba okrepiti podporo, ki se jim nudi v tem procesu,

C.  ker bi morali sistemi izobraževanja in usposabljanja ženskam in moškim zagotavljati enake možnosti,

D.  ker je vključevanje razsežnosti enakosti med spoloma v politiko izobraževanja in usposabljanja bistveno za uspeh lizbonske strategije, katere cilj je tudi odprava neenakosti med ženskami in moškimi na evropskih trgih dela, še zlasti doseči 60-odstotno stopnjo zaposlenosti žensk do leta 2010,

E.   ker si morajo države članice s sodelovanjem in izmenjavo zgledov najboljše prakse prizadevati za nadaljnjo reformo svojih nacionalnih sistemov izobraževanja in usposabljanja,

F.   ker bi se skladne in celostne strategije in orodja vseživljenjskega učenja, o katerih sta se dogovorila Evropski parlament in Svet, moralo izvajati dosledno, da bi dosegli lizbonske cilje in okrepili trikotnik znanja,

G.  ker Evropa potrebuje višjo raven usposobljenosti in bi bilo treba na vseh stopnjah izobraževanja in usposabljanja spodbujati ustvarjalnost in inovativnost,

H.  ker je treba predvideti prihodnje potrebe po spretnostnih in znanjih na področju okolja in družbe, na primer tako, da bi podnebne spremembe in druge okoljske teme horizontalno vključili v vse oblike učenja,

I.    ker bi morali učni programi prispevati k osebnemu razvoju študentov, saj bodo vključevali poučevanje o človekovih pravicah in evropskih vrednotah,

J.    ker morajo kakovost in učinkovitost sistemov izobraževanja in usposabljanja ter njihova dostopnost za državljane veljati za glavne cilje politik na evropski ravni,

K.  ker je treba pri izobraževanju in usposabljanju vedno upoštevati lokalne in regionalne možnosti, značilnosti in potrebe,

1.  pozdravlja navedeno sporočilo Komisije z 12. novembra 2007 in podrobnosti, ki jih razlaga;

2.   ugotavlja, da bi moralo biti delovanje na področju izobraževanja in usposabljanja vedno podprto z dodatnimi ukrepi socialno-ekonomskega značaja, da bi se izboljšal splošni življenjski standard evropskih državljanov;

3.   poudarja, da je treba vključiti priseljence in manjšine (zlasti Rome) in si prizadevati za vključevanje skupin s posebnimi potrebami (predvsem žensk, invalidov in starejših) na vseh stopnjah in področjih izobraževanja; meni, da je treba nuditi dodatno podporo priseljencem, pri čemer bi moralo pripadnikom narodnostnih manjšin in Romom pomagati usposobljeno osebje, ki pripada isti manjšini ali vsaj govori njihov jezik;

4.   poudarja pomen športa v izobraževanju in usposabljanju ter meni, da mu je treba nameniti posebno pozornost, na primer z več telesne vzgoje in športa v vseh oblikah izobraževanja, od predšolskega do univerzitetnega; poziva, naj se v učnih načrtih namenijo vsaj tri učne ure tedensko za šport, šolam pa je treba nuditi podporo, da po možnosti presežejo predpisani najmanjši čas;

5.   poudarja odločilno vlogo družine in socialnega okolja v vseh vidikih izobraževanja in usposabljanja;

6.   ugotavlja, da je izobraževanje nujno za družbeni in osebni razvoj žensk in moških, zato poudarja, da je treba krepiti izobraževanje in usposabljanje kot temeljno podporo, da se doseže cilj spodbujanja enakosti žensk in moških;

7.   obžaluje, da izobraževalni sistemi žensk ne spodbujajo dovolj, da bi se usmerile v študijska področja in poklicno usposabljanje, kjer tradicionalno prevladujejo moški, a pozdravlja ukrepe, ki spodbujajo enakost med spoloma, ter poziva države članice, naj pripravijo programe, s katerimi bodo ženskam ponudile čim bolj raznolike možnosti poklicne usmeritve in poznejše spremljanje na trgu dela;

8.   poudarja, da neenake možnosti za ženske in moške pri dostopanju do kakovostnega vseživljenjskega poučevanja in izobraževanja še bolj izstopajo na otokih ter geografsko in socialno prikrajšanih območjih, zato poziva k večjemu spodbujanju izobraževalnih pobud v sklopu regionalne politike;

9.   opaža dolgotrajno nezadostno zastopanost žensk na nekaterih študijskih področjih, na vseh ravneh, ter v raziskovalnem sektorju; zato poziva k praktičnim pozitivnim ukrepom, ki bodo izboljšali to stanje;

10. ugotavlja, da so lahko študenti, ki prekinejo študij, zlasti mlade matere, žrtve diskriminacije, zato poziva k sprejetju prožnejših sistemov, ki jim bodo omogočili nadaljevanje študija ali usposabljanja po rojstvu otroka ter usklajevanje študija s poklicnim in družinskim življenjem;

11. meni, da je treba izboljšati kakovost učnih načrtov in poučevanja na vseh ravneh, okrepiti socialno varnost učiteljev in posebej upoštevati njihovo stalno spopolnjevanje in mobilnost;

12. poudarja, da je treba odločno spodbujati medijsko pismenost in poznavanje informacijskih in komunikacijskih tehnologij, ter priporoča, naj postane vzgoja za medije sestavni del učnih programov na vseh ravneh šolanja, učiteljem in starejšim pa bi bilo treba ponuditi pedagoške module s tega področja;

13. opozarja, da je treba olajšati prehod med različnimi sistemi izobraževanja in usposabljanja ter med formalnim, neformalnim in priložnostnim učenjem;

14. poziva Svet, naj spremlja, kako države članice v praksi izvajajo evropske politike izobraževanja in učenja; meni, da bi morale nacionalne vlade na pregleden način določiti nacionalne cilje na tem področju in sprejeti ustrezno zakonodajo ter ustrezne ukrepe za doseganje evropskih standardov in še posebej zagotoviti izvajanje orodij, ki so bila sprejeta na ravni EU, kot npr. priporočilo o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje, evropski kvalifikacijski okvir in Evropass;

Predšolska vzgoja

15. poudarja, da je potrebnih več sredstev za izboljšanje materialnih in prostorskih razmer ter za nenehno izobraževanje in usposabljanje kadrov za kakovostnejšo predšolsko vzgojo ter za zagotovitev več sredstev za naložbe; splošni dostop do visokokakovostne predšolske izobrazbe je učinkovit način za odprtje dostopa do vseživljenjskega učenja za vse otroke, še posebej za otroke iz zapostavljenih in manjšinskih okolij;

16. vztraja, da je treba razvijati osnovne spretnosti in znanje otrok, naučiti se morajo maternega jezika ali jezika države, v kateri prebivajo, in se čim prej naučiti brati in pisati;

17. meni, da se je treba na tej zgodnji stopnji začeti učiti drugi jezik, da pa mora to zgodnje poučevanje jezikov potekati z igro in brez pritiska;

18. poziva vse države članice, naj uvedejo obvezno predšolsko vzgojo;

Osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje

19. poudarja, da je treba nameniti posebno pozornost posameznikom, ki bi drugače že zgodaj prekinili šolanje; meni, da bi bilo treba sprejeti posebne programe in ukrepe za zmanjšanje osipa in tistim, ki predčasno prekinejo šolanje v primerih, ko je to neizogibno in se ponavlja, nuditi pomoč in zagotoviti možnosti za ponovno vključitev v družbo in zanje primerne oblike izobraževanja;

20. poudarja, da bi moralo osnovno- in srednješolsko izobraževanje otroke pripraviti za samostojno, ustvarjalno in inovativno razmišljanje, oblikovati pa tudi medijsko kritične državljane, ki bodo znali razmišljati o sebi;

21. poudarja, kako pomembni so šolski učni programi posameznih držav članic, ki bi morali vsebovati učne ure za spodbujanje in razvijanje ustvarjalnosti in inovativnega duha pri otrocih;

22. meni, da je treba učne programe in njihovo vsebino nenehno posodabljati, da bi bili še uporabni, pri čemer je treba poudariti pomembno vlogo podjetniških veščin in prostovoljstva za osebni razvoj, in poudarja, da bi morale vse države članice priznati večji pomen izobraževanju učiteljev ter zanj nameniti več sredstev, da bi lahko dosegli občuten napredek pri uvajanju ciljev lizbonske strategije v delovnem programu „Izobraževanje in usposabljanje 2010“ ter da bi v Evropski uniji spodbudili vseživljenjsko učenje;

23. je prepričan, da bi se morali otroci čim bolj zgodaj začeti učiti drugega tujega jezika;

24. močno spodbuja učenje tujih jezikov v zgodnji mladosti in vključevanje pouka tujih jezikov v vse osnovnošolske učne programe; poudarja, da je treba za izpolnitev tega cilja zagotoviti dovolj sredstev za zaposlitev in usposabljanje učiteljev tujih jezikov;

25. meni, da bi moral biti na tej stopnji izobraževanja glavni cilj razvoj osebne nadarjenosti, posebnih sposobnosti in vrojenih sposobnosti učencev; opozarja, da so te sposobnosti lahko kasneje izhodišče za delo in zaposlitev;

26. poudarja, da je treba nameniti posebno pozornost učencem, ki še niso osvojili osnovnih znanj in spretnosti ali jih ne pridobivajo, prav tako pa izredno nadarjenim učencem, da bodo lahko kar najbolj razvili svoje nadpovprečne sposobnosti in talente;

27. državam članicam priporoča, da znatno izboljšajo kakovost akademskih in poklicnih kvalifikacij učiteljev, njihovega usposabljanja in vseživljenjskega učenja;

28. močno podpira spodbujanje trajnostnega in usklajenega strokovnega spopolnjevanja učiteljev v času poklicne aktivnosti; je prepričan, da bi morali imeti vsi učitelji možnost izboljšati in osvežiti svoje zmožnosti in kvalifikacije, pa tudi strokovno pedagoško znanje;

29. priporoča, naj se v učnih načrtih kar najhitreje predvidi program evropske državljanske vzgoje, da se bodo v zavesti nove generacije oblikovale evropske vrednote na področjih človekovih pravic, večkulturnosti, strpnosti, varstva okolja in podnebnih sprememb;

Poklicno izobraževanje in usposabljanje

30. ugotavlja, da je treba izboljšati kakovost in povečati zanimivost poklicnega izobraževanja in usposabljanja;

31. opozarja, da bi moralo biti poklicno izobraževanje in usposabljanje bolj povezano z evropskim in nacionalnim gospodarstvom ter celostno vključeno vanj, da bo izobraževalni proces bolj prilagojen trgu dela;

32. vztraja, da se občutno okrepi mobilnost študentov in učiteljev (ne le geografska, ampak tudi med poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem ter visokošolskim izobraževanjem);

Visokošolsko izobraževanje

33. meni, da bi morali biti univerzitetni učni načrti posodobljeni, da bi zadovoljili trenutne in prihodnje družbeno-ekonomske potrebe;

34. priporoča, naj se na višjih ravneh izobraževanja razvijejo predvsem meddisciplinarni učni programi na mejah med znanstvenimi področji, da bomo izobrazili strokovnjake, ki bodo znali reševati kompleksne probleme sodobnega sveta;

35. poudarja, da je treba povečati zanimanje študentov in dijakov za vsebine in študijske programe s področja tehnike, naravoslovja in varovanja okolja;

36. poziva države članice, naj dejansko okrepijo partnerstvo med univerzami in podjetji ter med univerzami in številnimi drugimi nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi zainteresiranimi stranmi;

37. ugotavlja, da je treba občutno okrepiti sodelovanje med evropskimi visokošolskimi ustanovami, poleg tega pa je treba čim bolj olajšati prenos kvalifikacij;

38. opozarja, da je treba programe, vsebino in delovne metode pri delu učiteljev in predavateljev na visokošolski ravni stalno posodabljati;

39. predlaga, da bi se evropski inštitut za inovacije in raziskovanje povezal z bolonjskim procesom ter bi ga upoštevali v okviru reforme evropskega visokega šolstva;

40. močno priporoča, naj države članice izboljšajo mobilnost študentov in učiteljev, vključno z mobilnostjo med državami, programi in panogami; ob tem poudarja, kako pomembna je uvedba evropske listine kakovosti za mobilnost za uspešnost resničnega evropskega okvira za vseživljenjsko učenje in usposabljanje, pa tudi za spodbujanje znanstvenega, socialnega in regionalnega sodelovanja;

Vseživljenjsko učenje

41. meni, da bi bilo treba delodajalce nenehno spodbujati, da organizirajo izobraževanje in usposabljanje svojih zaposlenih, nizko kvalificiranim delavcem pa nudijo spodbude za udeležbo v programih vseživljenjskega učenja;

42. ugotavlja, da bi bilo treba posebej obravnavati dolgotrajno brezposelne iz socialno ogroženega okolja, osebe s posebnimi potrebami, mlade, ki so bili v ustanovah za prevzgojo, ter nekdanje zapornike;

43. poudarja, da je treba predvsem ženske spodbujati k vključitvi v izobraževanje in nadaljnje usposabljanje, za to pa jim je treba ponuditi tudi posebne programe za spodbujanje vseživljenjskega učenja;

44. poudarja, da bi bilo treba nizko kvalificirane in starejše delavce posebej spodbujati, naj se udeležijo programov vseživljenjskega učenja;

45. poziva, naj se v programih izobraževanja za odrasle in vseživljenjskega učenja posebno pozornost nameni skupinam ljudi, ki so na trgu dela najbolj zapostavljene, zlasti mladim, ženskam (predvsem na podeželju) in starejšim;

46. poziva k upoštevanju, da je starševska vzgoja za ženske in moške bistvena za dobro počutje ljudi, boj proti revščini in socialno kohezijo; zato želi, da se v okviru izobraževanja in usposabljanja vzpostavijo večnamenski programi vseživljenjskega učenja ter usposabljanja o starševstvu za izobraževalno osebje;

47. poudarja, da bi bilo treba veliko širše in enostavneje priznavati znanje in kvalifikacije, pridobljene z vseživljenjskim učenjem, in meni, da bi bilo za to treba pospešiti tudi izvajanje evropskega kvalifikacijskega okvira in Europassa kot orodij za spodbujanje vseživljenjskega učenja;

48. meni, da bi morali evropski in nacionalni organi v vseh fazah vseživljenjskega učenja nuditi več ukrepov za financiranje mobilnosti;

49. poziva, naj se priznajo in izkoristijo prednosti evropske listine kakovosti za mobilnost, ki naj jih države članice udejanjijo, Komisija pa naj spremlja izvajanje v državah članicah;

50. vztraja, da bi bilo treba študentom in delavcem z družinami zagotoviti čim več socialnih storitev in podpornih struktur (npr. varstvo otrok);

51. meni, da bi bilo treba pri izvajanju delovnega programa Izobraževanje in usposabljanje 2010 vključiti in priznati prostovoljne službe;

52. je prepričan, da bi bilo treba okrepiti izmenjavo mnenj in vzajemno poučevanje in učenje med različnimi starostnimi skupinami;

53. poudarja, da morajo programi vseživljenjskega učenja podpirati podjetništvo, državljanom omogočiti ustanavljanje malih in srednje velikih podjetij ter zadovoljiti potrebe tako družbe kot gospodarstva;

54. želi opozoriti na dejstvo, da bi bilo v podporo naštetih ciljev treba ustanoviti svetovalne službe za vseživljenjsko učenje in obveščanje študentov vseh starostnih skupin;

o

o o

55. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1)

UL C 142, 14.6.2002, str. 1.

(2)

UL C 300, 12.12.2007, str. 1.

(3)

UL L 327, 24.11.2006, str. 45.

(4)

UL C 290, 4.12.2007, str. 1.

(5)

UL C 111, 6.5.2008, str. 1.

(6)

UL L 64, 4.3.2006, str.60.

(7)

UL L 394, 30.12.2006, str.5.

(8)

UL C 282 E, 6.11.2008, str. 131.

(9)

UL L 394, 30.12.2006, str. 10.

(10)

Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0013.

(11)

Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0423.

(12)

Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0422.


OBRAZLOŽITEV

Sporočilo Komisije:

Novembra 2007 je Komisija predstavila sporočilo z naslovom Vseživljenjsko učenje za znanje, ustvarjalnost in inovacije(1) Ta dokument, predlog Komisije o tretjem skupnem poročilu Sveta in Komisije o napredku pri izvajanju delovnega programa izobraževanja in usposabljanja 2010 se objavi vsaki dve leti in bi ga bilo treba v celoti obravnavati kot pregled stanja na področju odprte metode usklajevanja v izobraževanju in usposabljanju v okviru ciljev lizbonske strategije.

Ta dokument je sestavljen iz poročila o stanju politik izobraževanja in usposabljanja na evropski ravni, ki opredeljuje uspešne in neuspešne nacionalne pobude na tem področju. Sporočilo pa ne omogoča le stvarne predstave o opravljenem napredku in opredelitve področij, na katerem še ni dovolj napredka, temveč vsebuje tudi predloge ukrepov, ki so potrebni za nadaljnje izboljšave; zato gre tudi za politično izjavo in ga lahko imamo za program za prihodnja leta

Sporočilo temelji na analizi nacionalnih poročil držav članic o izvajanju delovnega programa izobraževanja in usposabljanja 2010 (podrobno analizo teh poročil lahko najdete v spremnem delovnem dokumentu(2)) ter v vrsti statističnih kazalnikov in meril uspešnosti.

Sedanje stanje:

Čeprav napredek ni enoten (tempo reform bi moral biti hitrejši in stalen, še vedno pa so potrebna intenzivna prizadevanja), so bile v zadnjih nekaj letih zabeležene izboljšave na naslednjih področjih:

· Strategije vseživljenjskega učenja in sistemi kvalifikacij:

a)  Večina držav je razvila jasne strategije na tem področju, ki v splošnem vključujejo obsežno vizijo izobraževanja in usposabljanja ter bolj usklajen pristop k njima.

b)  V večini držav članic se razvijajo nacionalni kvalifikacijski okviri, kar pomeni novo osredotočenost na učne rezultate. Vzpostavljajo se tudi sistemi potrjevanja neformalnega in priložnostnega učenja, čeprav nastajajo počasneje in so še vedno v poskusni fazi.

· Predšolsko izobraževanje: predšolsko izobraževanje je v novih pristopih in politikah vedno bolj priznano, čeprav se večinoma odvija v okviru pilotnih projektov. Veliko držav izvaja nove ukrepe na tem področju, med katerimi so tudi obveznost delov predšolskega izobraževanja, revizija učnih vsebin, povečanje usposobljenosti učiteljev, ocenjevanje kakovosti in večje naložbe.

· Visokošolsko izobraževanje: vedno bolj se kot nujna pojmujeta potreba evropskega visokošolskega izobraževanja po posodobitvi in pomen dopolnjevanja bolonjskih reform (npr. izboljšanje upravljanja, financiranja in zanimivosti univerz). Avtonomnost univerze je zanesljivo napredovala, preizkušajo se tudi nove oblike sodelovanja zainteresiranih strani. Poleg tega so bili uvedeni instrumenti za spodbujanje zasebnih naložb (kot so davčne spodbude in reforme, javno-zasebna partnerstva in zasebno sponzorstvo). Kar zadeva enakost med spoloma, število univerzitetnih študentk presega število študentov v več državah, kar je deloma posledica zakonodaje o enakih možnostih.

· Pomen izobraževanja in usposabljanja v okviru trikotnika znanja, lizbonske strategije in širšega okvira politike EU: izobraževanje, usposabljanje in razvoj spretnosti imajo osrednje mesto v nacionalnih programih reform v večini držav članic. Obenem je bil dosežen izreden napredek pri povezovanju operativnih programov v okviru strukturnih skladov s prednostnimi nalogami delovnega programa Izobraževanje in usposabljanje 2010, pa tudi pri razvoju evropskih referenčnih orodij za podporo reformam, kot so priporočila o ključnih kompetencah, kakovosti mobilnosti, zagotavljanju kakovosti v visokošolskem izobraževanju in Evropskem kvalifikacijskem okviru.

Področja, kjer so potrebne izboljšave:

V splošnem so v poročilu opredeljena tri področja, polna izzivov, ki jim je treba nameniti posebno pozornost: nizke kvalifikacije, strategije vseživljenjskega učenja in trikotnik znanja (izobraževanje, raziskave in inovacije). Konkretneje sporočilo Komisije vsebuje opredelitve nekaterih pomanjkljivosti in poziva k nekaterim izboljšavam:

· Potrebna so stalna prizadevanja, boljše razširjanje in izboljšane naložbe v izvajanje skladnih strategij vseživljenjskega učenja, povezovanje sektorskih politik za pred-, osnovno-, srednje- in visokošolsko izobraževanje, poklicno izobraževanje in usposabljanje ter izobraževanje odraslih.

· Javna poraba za izobraževanje in zasebne naložbe vanj: pozitivni trendi na obeh področjih so se zaustavili leta in njihova raven je med državami še vedno zelo različna.

· Zgodnje opuščanje šolanja in ključne kompetence: mnogo preveč mladih preneha šolanje z zgolj osnovnošolsko izobrazbo in je zato brez ključnih spretnosti in kompetenc (npr. tujih jezikov ali branja, kjer podatki kažejo na padajoči trend uspešnosti in da merila EU za leto 2010 ne bodo dosežena), ki so nepogrešljive, da bi lahko sodelovali v družbi znanja in uspešno preprečili brezposelnost.

· Posebno pozornost je treba posvetiti splošno nizki uspešnosti priseljencev, etničnih manjšin ter socialno-ekonomsko prikrajšanih skupin.

· Usposabljanje učiteljev (večja potreba po novih kompetencah, spretnostih in nalogah, ki je deloma povezana z rastočo avtonomijo šol), nadgradnja učiteljskega poklica in stalnega usposabljanja učiteljev, vključno z vseživljenjskim učenjem in poklicnim razvojem.

· Visokošolsko izobraževanje:

a) povečanje odločilne vloge univerz ne le pri izobraževanju in poučevanju, ampak tudi pri raziskavah, inovacijah in prenosu znanja;

b) spodbujanje javnih in zlasti zasebnih naložb v univerze;

c) podpiranje univerzitetnega osebja in vodilnih delavcev pri povečanju avtonomnosti in odgovornosti univerz.

· Sodelovanje starejših, nizko kvalificiranih in priseljenskih odraslih delavcev v vseživljenjskem učenju bi bilo treba povečati (merilo EU na tem področju ne bo doseženo).

· Poklicno izobraževanje in usposabljanje mora postati mnogo zanimivejše in ustreznejše trgu dela. Države članice morajo zato zagotoviti posebne spretnosti in kvalifikacije, ki bodo za evropsko družbo in gospodarstvo v prihodnjih letih nepogrešljive. Poleg tega bi moralo biti poklicno izobraževanje in usposabljanje vključeno v druge sisteme izobraževanja, njegova kakovost pa bi morala biti ne le boljša, temveč zagotovljena.

· Mobilnost učencev med državami bi morala biti zagotovljena ne le s programi EU, ampak tudi z nacionalnimi ukrepi. Na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja si je treba posebej prizadevati za povečanje mobilnosti.

Pripombe poročevalke:

V okviru tega posebej obširnega dokumenta Komisije bi po poročevalkinem mnenju v vsaki državi članici morali izvajati skladne in obširne strategije ter orodja vseživljenjskega učenja, o katerih sta soglašala Evropski parlament in Svet (kot je Evropski kvalifikacijski okvir, Europass, okvir ključnih kompetenc, priporočila o mobilnosti in zagotavljanju kakovosti v visokošolskem izobraževanju), pa tudi krepiti trikotnik znanja in izboljšati priznavanje neformalnega in priložnostnega učenja ter poklicnih kvalifikacij, da bi dosegli lizbonske cilje.

Še naprej je treba obravnavati horizontalna vprašanja, kot so učenje jezikov, evropska potreba po visokokvalificiranih delavcih, trajnostno financiranje in spodbujanje avtonomije, ustvarjalnosti in inovacij na vseh ravneh izobraževanja in usposabljanja.

Ukrepe na področju izobraževanja in usposabljanja bi morali stalno podpirati s socialnimi in gospodarskimi dopolnilnimi ukrepi, kot so politike za izboljšanje splošnih življenjskih razmer evropskih državljanov, vključevanje priseljencev in manjšin (zlasti Romov) ter vključitev skupin s posebnimi potrebami (v glavnem invalidov in starejših) na vseh ravneh in področjih izobraževanja. Poleg tega so zelo potrebne pobude za povečanje mobilnosti študentov, učiteljev in raziskovalcev. Posebej bi bilo treba upoštevati športne predmete in povečati njihov obseg v predšolskem, osnovnošolskem in srednješolskem izobraževanju. Poudariti bi bilo treba tudi vlogo družin ob upoštevanju vseh vidikov izobraževanja in usposabljanja, od odločilnega pomena njihove podpore študentom (zlasti med priseljenci in manjšinami) pa do potrebe po širšem obsegu socialnih storitev za študente in delavce z družinami.

Ob tem, da je treba v splošnem izboljšati poučevanje in njegovo kakovost, je treba posvetiti pozornost tudi učnim programom, kar bi lahko učinkovito prispevalo k razvoju celovite osebnosti študentov, in jih naučiti spoštovanja človekovih pravic in evropskih vrednot, kot so demokracija, kulturna raznolikost, mir in enakost med spoloma. Ker je treba predvideti prihodnje potrebe tako družbe kot gospodarstva, je treba posebno prednost nameniti ključnim kompetencam, kot so tehnične, znanstvene in bralne spretnosti, medtem ko bi bilo treba zlasti med učitelji in starejšimi spodbujati razvijanje spretnosti informacijske in komunikacijske tehnologije ter medijske pismenosti. Poleg tega je treba razmisliti o posebnih spretnostih, povezanih z okoljem, na primer z razširitvijo dejanskega izobraževanja o okolju in podnebnih spremembah na vse oblike učenja in tako, da se države članice pozovejo, naj priznajo potrebo po zgodnjem delu na področju varstva okolja v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah. Nujno je tudi poenostaviti prehod med različnimi sistemi izobraževanja in usposabljanja (šolami, poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem, visokošolskim izobraževanjem, izobraževanjem odraslih) ter formalnim, neformalnim in priložnostnim učenjem.

Na bolj splošni ravni morata biti izobraževanje in usposabljanje vedno povezana z lokalnimi in regionalnimi možnostmi, na primer tako, da se ju obravnava v okviru razvojnih načrtov ali strategij. Drži, da je mogoče na evropski ravni na tem obširnem področju več narediti, vendar je treba poudariti tudi, da morajo vlade držav članic odigrati bolj dinamično vlogo pri uresničevanju politik in orodij, ki jim jih je Evropska unija že dala, na primer tako, da si zastavijo konkretne cilje, kar zadeva reformo njihovih nacionalnih programov izobraževanja in usposabljanja.

Končno poročevalka podaja nekaj pripomb in določa posebne prednostne naloge za vsako posamezno fazo izobraževanja in usposabljanja.

1.  Predšolsko izobraževanje:

Po mnenju poročevalke bi bilo treba povečati učenje jezikov (to je maternega jezika in/ali jezika države prebivanja ter najmanj enega tujega jezika) in ga v tej zgodnji fazi zelo spodbujati, zlasti zato, da se spodbudi vključevanje priseljencev in etničnih manjšin, kot so Romi, v evropsko družbo.

2.  Osnovno in srednje izobraževanje:

Posebno pozornost je treba posvetiti še višjim stopnjam osipa, proti kateremu je mogoče ukrepati s posodobitvijo učnih programov, poudarjanjem samostojnega mišljenja, ustvarjalnosti in inovacij ter motiviranjem študentov glede na njihovo osebno nadarjenost in posebne potrebe.

3.  Poklicno izobraževanje in usposabljanje:

Izboljšanje kakovosti in zanimivosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter njuna bolj praktična usmeritev sta prednostni nalogi poročevalke na tem področju.

4. Visokošolsko izobraževanje:

Poročevalka meni, da so partnerstva med univerzami in poslovnim svetom, mobilnost učiteljev, študentov in raziskovalcev ter posodobitev vsebin, da ustrezajo tako sedanjim kot prihodnjim potrebam družbe in gospodarstva, bistveni elementi v okviru reforme sistemov visokošolskega izobraževanja.

5. Vseživljenjsko učenje:

V zvezi z vseživljenjskim učenjem želi poročevalka poudariti motiviranje delavcev, da se bodo učili vse življenje in na vsej poklicni poti, ter učinkovito zagotavljanje, da v njem sodeluje vsak delavec, tudi nizko-kvalificirani in starejši.

(1)

KOM(2007) 0703, 12.11.2007.

(2)

SEC(2007)1484.


MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov (14.10.2008)

za Odbor za kulturo in izobraževanje

o vseživljenjskem učenju za znanje, ustvarjalnost in inovacije – izvajanje delovnega programa „Izobraževanje in usposabljanje 2010“

(2008/2102(INI))

Pripravljavka mnenja: Marie Panayotopoulos-Cassiotou

POBUDE

Odbor za pravice žensk in enakost spolov poziva Odbor za kulturo in izobraževanje kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A. ker bi morali sistemi izobraževanja in usposabljanja ženskam in moškim zagotavljati enake možnosti,

B.  ker je vključevanje razsežnosti enakosti spolov v politiko izobraževanja in usposabljanja bistveno za uspeh lizbonske strategije, katere cilj je tudi odprava neenakosti med ženskami in moškimi na evropskih trgih dela, še zlasti doseči 60-odstotno stopnjo zaposlenosti žensk do leta 2010,

1.  ugotavlja, da je izobraževanje nujno za družbeni in osebni razvoj žensk in moških, zato poudarja, da je treba krepiti izobraževanje in usposabljanje kot temeljno podporo, da se doseže cilj spodbujanja enakosti žensk in moških;

2.  obžaluje, da izobraževalni sistemi žensk ne spodbujajo dovolj, da se usmerijo v študijska področja in poklicno usposabljanje, kjer tradicionalno prevladujejo moški, in obratno; pozdravlja ukrepe, ki spodbujajo enakost spolov, ter nemudoma poziva države članice, naj pripravijo programe, s katerimi bodo ženskam ponudile čim bolj raznolike možnosti poklicne usmeritve in poznejše spremljanje na trgu dela;

3.  poudarja, da neenake možnosti za ženske in moške pri dostopanju do kakovostnega izobraževanja in vseživljenjskega izobraževanja še bolj izstopajo na otokih ter geografsko in socialno prikrajšanih območjih, zato poziva k večjemu spodbujanju izobraževalnih pobud v sklopi regionalne politike;

4.  opaža vztrajno nezadostno zastopanost žensk na nekaterih študijskih področjih (na vseh ravneh) ter v raziskovalnem sektorju, zato poziva k sprejemu konkretnih pozitivnih ukrepov, da se bo to izboljšalo;

5.  ugotavlja, da so lahko študenti, ki prekinejo študij, zlasti mlade matere, žrtve diskriminacije, zato poziva k sprejetju prožnejših sistemov, ki jim bodo omogočili nadaljevanje študija ali usposabljanja po rojstvu otroka ter usklajevanje študija s poklicnim in družinskim življenjem;

6.  obžaluje, da neravnovesje med ženskami in moškimi v visokošolskem izobraževanju čedalje bolj narašča, ko se pomikamo k višjim stopnjam študija; meni, da je treba za izboljšanje enakih možnosti temeljito spremeniti odnose, to pa okrepiti s konkretnimi pozitivnimi ukrepi;

7.  poziva, naj se v programih izobraževanja za odrasle in vseživljenjskega učenja posebno pozornost nameni skupinam ljudi, ki so na trgu dela najbolj prikrajšane, zlasti mladim, ženskam (predvsem na podeželju) in starejšim;

8.  poziva k upoštevanju, da je starševska vzgoja za ženske in moške bistvena za dobro počutje oseb, boj proti revščini in socialno kohezijo; zato želi, da se v okviru izobraževanja in usposabljanja vzpostavijo večnamenski programi vseživljenjskega usposabljanja ter usposabljanja o starševstvu za izobraževalno osebje.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

13.10.2008

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

12

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Edit Bauer, Zita Gurmai, Piia-Noora Kauppi, Astrid Lulling, Siiri Oviir, Marie Panayotopoulos-Cassiotou, Zita Pleštinská, Christa Prets, Teresa Riera Madurell, Anna Záborská

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Gabriela Creţu, Maria Petre


IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

6.11.2008

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

23

2

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Maria Badia i Cutchet, Ivo Belet, Guy Bono, Nicodim Bulzesc, Marie-Hélène Descamps, Jolanta Dičkutė, Věra Flasarová, Milan Gaľa, Vasco Graça Moura, Luis Herrero-Tejedor, Ruth Hieronymi, Ramona Nicole Mănescu, Manolis Mavrommatis, Ljudmila Novak, Dumitru Oprea, Zdzisław Zbigniew Podkański, Christa Prets, Pál Schmitt, Helga Trüpel, Thomas Wise, Tomáš Zatloukal

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Erna Hennicot-Schoepges, Ewa Tomaszewska, Cornelis Visser, Jaroslav Zvěřina

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov