Postopek : 2008/2067(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A6-0475/2008

Predložena besedila :

A6-0475/2008

Razprave :

Glasovanja :

PV 13/01/2009 - 6.7
CRE 13/01/2009 - 6.7
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2009)0007

POROČILO     
PDF 131kWORD 89k
4.12.2008
PE 411.919v03-00 A6-0475/2008

o možnostih za razvoj civilnega dialoga v okviru lizbonske pogodbe

(2008/2067(INI))

Odbor za ustavne zadeve

Poročevalka: Genowefa Grabowska

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o možnostih za razvoj civilnega dialoga v okviru lizbonske pogodbe

(2008/2067(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju lizbonske pogodbe, podpisane 13. decembra 2007, ki spreminja Pogodbo o Evropski uniji in Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti(1),

–   ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. februarja 2008 o lizbonski pogodbi(2),

–   ob upoštevanju številnih resolucij, ki jih je sprejel v sedanjem zakonodajnem obdobju in v katerih je obravnavana tematika civilne družbe,

–   ob upoštevanju zaključkov delavnice, ki je potekala s predstavniki civilne družbe 3. junija 2008,

–   ob upoštevanju člena 45 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve (A6-0475/2008),

A. ker demokratična in državljanom prijazna Evropska unija predpostavlja tesno sodelovanje evropskih institucij in držav članic s civilno družbo na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni,

B.  ker je odprtost evropskih, nacionalnih, regionalnih in lokalnih institucij za dialog in sodelovanje z državljankami in državljani ter organizacijami civilne družbe osnovni pogoj za pravno ureditev in upravljanje na vseh ravneh,

C. ker lizbonska pogodba krepi pravice evropskih državljanov v odnosu do Evropske unije, saj državljanom in združenjem, ki zastopajo civilno družbo, olajšuje udeležbo pri razpravah o „Evropi državljank in državljanov”,

D. ker aktualne določbe, ki prav tako izhajajo iz lizbonske pogodbe, sicer ustvarjajo ustrezen pravni okvir za civilni dialog na evropski ravni, vendar njihova uporaba v praksi ni vedno ustrezno zastavljena,

E.  ker so civilne družbe v 27 državah članicah na različnih stopnjah razvoja in v različni meri posegajo po sredstvih za participativno oblikovanje politike, udeležbo pri pravni ureditvi in dialogu z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi oblastmi,

F.  ker se izraz „civilna družba“ nanaša na številne nevladne in neprofitne organizacije, ki so jih prostovoljno ustanovili državljani in so prisotne v javnem življenju ter so na podlagi etničnih, kulturnih, političnih, znanstvenih, verskih ali filantropskih načel izraz interesov, zamisli in ideologij njihovih članov in drugih ljudi,

G. ker se mnenja o vprašanju določitve reprezentativnega značaja organizacij civilne družbe razhajajo in dejavnosti ter učinkovitost nekaterih organizacij pri uveljavljanju svojih stališč ne ustrezajo vedno obsegu njihove reprezentativnosti,

H. ker so posamezne institucije Evropske unije izbrale različne pristope v zvezi s civilnim dialogom,

1.  pozdravlja prispevek Evropske unije k razvoju civilnega dialoga na evropski ravni, pa tudi na nacionalni, regionalni in lokalni ravni;

2.  poudarja, da ima civilna družba v Evropi pomembno vlogo pri evropskem integracijskem procesu, saj evropskim institucijam posreduje stališča in zahteve državljank in državljanov Unije; izpostavlja pomen strokovnega znanja, ki ga institucijam ponujajo predstavniki civilne družbe, in poudarja pomen civilnega dialoga, ki ima vlogo obveščanja in ozaveščanja, zlasti pri spodbujanju in posredovanju ukrepov in ciljev Evropske unije, pri vzpostavljanju mreže za sodelovanje v Evropi ter krepitvi evropske identitete in prepoznavnosti v civilni družbi;

3.  poudarja, da so za uresničevanje političnih ciljev in projektov Evropske unije potrebni obširnejša javna razprava, učinkovitejši civilni dialog in okrepljena politična zavest;

4.  opozarja na svoja posebna prizadevanja v okviru civilnega dialoga in na pomen, ki je temu dialogu namenjen v lizbonski pogodbi, kjer mu je dodeljeno mesto nadrejenega načela, po katerem se ravnajo vse dejavnosti Evropske unije;

5.  pozdravlja pripravo reprezentativnih in participativnih političnih elementov, ki jih prinaša lizbonska pogodba, zlasti tako imenovano pobudo državljanov, ki določa, da milijon državljank in državljanov iz več držav članic lahko pozove Komisijo k pripravi zakonodajnega predloga;

6.  poziva institucije Evropske unije in nacionalne, regionalne ter lokalne oblasti v državah članicah, naj obstoječi pravni okvir in najboljše prakse kar najbolje uporabijo za razvijanje dialoga z državljankami in državljani ter organizacijami civilne družbe; zlasti meni, naj bi informacijske pisarne Evropskega parlamenta v posameznih državah članicah imele dejavno vlogo pri spodbujanju, organizaciji in upravljanju forumov, ki vsaj enkrat letno potekajo med Parlamentom in predstavniki civilne družbe v teh državah članicah, in poudarja pomen redne udeležbe na teh forumih tako poslancev EP iz določene države članice kot tudi iz drugih držav članic;

7.  poziva institucije Evropske unije, naj v civilni dialog vključijo vse zainteresirane predstavnike civilne družbe, pri čemer je zlasti treba upoštevati glas mladih državljank in državljanov EU, k bodo zasnovali „jutrišnjo Evropo“ in prevzeli odgovornost zanjo;

8.  poziva institucije Evropske unije, naj poskrbijo, da bodo pri civilnem dialogu lahko dejavno, brez diskriminacije in enakopravno sodelovale vse državljanke in vsi državljani EU, v enaki meri ženske in moški, stari in mladi, iz mest ali podeželja, in zlasti, da bodo na teh forumih pripadniki jezikovnih manjšin lahko uporabljali svoj materni jezik; opozarja, da mora Evropska unija v zvezi s tem prispevati k uresničevanju načela o enakopravnosti žensk in moških ter pri uveljavljanju tega načela v EU in izven nje delovati kot zgled;

9.  poziva institucije Evropske unije, naj v medinstitucionalnem sporazumu sprejmejo zavezujoče smernice za imenovanje predstavnikov civilne družbe, metode za pripravo posvetovanj in njihovo financiranje ter pri tem upoštevajo splošna načela in minimalne standarde za posvetovanje z zainteresiranimi stranmi(3); poudarja, da bi v ta namen vse institucije Evropske unije morale voditi posodobljene registre vseh pomembnih nevladnih organizacij, ne glede na to, ali so dejavne v državi članici in/ali so osredotočene na institucije Evropske unije;

10. poziva institucije Evropske unije, naj civilni dialog zastavijo kot skupno nalogo za vse generalne direktorate Komisije, vse delovne skupine Sveta Evropske unije in vse odbore Evropskega parlamenta ter pri tem upoštevajo načelo preglednosti ter ohranjajo uravnotežen odnos med javnim in zasebnim sektorjem;

11. poziva institucije Evropske unije, naj si prizadevajo za tesnejše sodelovanje pri vzpostavitvi civilnega dialoga v Evropi, da se omogočita boljša komunikacija in usklajevanje ter boljši potek komunikacije v zvezi z ukrepi za posvetovanje z družbo, in naj v razmerju z državljankami in državljani EU dejavno zastopajo evropsko stališče; ugotavlja, da bi bila v zvezi s tem redna srečanja civilne družbe in komisarjev na forumih v državah članicah zelo zaželena za zmanjšanje prepada med Evropsko unijo in evropskimi državljani;

12. poziva Svet Evropske unije, naj olajša in poenostavi dostop do svojega dela, saj je to osnovni pogoj za začetek pristnega dialoga s civilno družbo;

13. poudarja pomen napredne evropske komunikacijske politike pri zagotavljanju novih sredstev in načinov za komunikacijo z državljankami in državljani EU (ob uporabi spleta, elektronskih tehnologij in sodobnih avdiovizualnih tehnologij);

14. se zavzema za nadaljevanje dela v zvezi z že obstoječimi in zanesljivimi pobudami EU za boljšo vključenost civilne družbe v proces evropske integracije, kot so na primer Evropa iz satelita, Agora državljanov, tematski državljanski forumi (npr. Tvoja Evropa), razprave na spletu itd.;

15. opozarja zlasti na pomen profesionalnih javnomnenjskih raziskav v Evropi za prepoznavnost in boljše razumevanje potreb in pričakovanj državljank ter državljanov EU v zvezi z delovanjem Unije; spodbuja institucije Evropske unije in civilno družbo v državah članicah, naj ta pričakovanja upoštevajo pri medsebojnem sodelovanju in razpravah;

16. poziva nacionalne, regionalne in lokalne organe v državah članicah, naj spodbujajo civilni dialog, zlasti v tistih državah in regijah ter na tistih področjih, kjer še ni popolnoma razvit ali uresničen; te organe nadalje poziva, naj dejavno spodbujajo razvoj regionalnega sodelovanja civilne družbe med državami članicami in čezmejne pobude; meni, da bi bilo prav tako treba preučiti oblikovanje grozdov v državah članicah kot način spodbujanja izmenjave zamisli in izkušenj znotraj Evropske unije;

17. poziva predstavnike evropske družbe, naj dejavno sodelujejo pri civilnem dialogu in oblikovanju evropskih programov ter politik, ki vplivajo na postopek odločanja;

18. spodbuja državljanke in državljane EU, naj v večji meri sodelujejo pri evropskih razpravah in diskusijah ter se udeležijo bližajočih se volitev v Evropski parlament;

19. opozarja, da so za dialog z državljankami in državljani na vseh ravneh, torej evropski, nacionalni, regionalni in lokalni, potrebna ustrezna finančna sredstva, in poziva organe, ki sodelujejo pri tem dialogu in so zanj odgovorni, naj sredstva zagotovijo;

20. poudarja, da je poleg dialoga s civilno družbo potreben tudi odprt, pregleden in reden dialog med Evropsko unijo ter cerkvami in verskimi skupnostmi, kot je predvideno v lizbonski pogodbi;

21. priporoča evropskim institucijam, naj skupaj razpolagajo z informacijami o zastopstvu in področjih dejavnosti organizacij civilne družbe v Evropi, na primer v obliki javne in uporabnikom prijazne zbirke podatkov;

22. poziva Komisijo, naj poda nov predlog za evropska združenja, tako da se bodo evropske organizacije civilne družbe lahko sklicevale na skupno pravno podlago;

23. naroča svojemu predsedniku, naj resolucijo posreduje parlamentom držav članic, Svetu, Komisiji, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

(1)

UL C 306, 17.12.2007, str. 1.

(2)

Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0055.

(3)

Sporočilo Komisije z dne 11. decembra 2002 z naslovom „Krepitev kulture posvetovanja in dialoga – splošna načela in minimalni standardi za posvetovanje Komisije z zainteresiranimi stranmi“(KOM(2002)0704);


OBRAZLOŽITEV

„Ne povezujemo držav, temveč združujemo ljudi”

Jean Monnet

„Ničesar o nas brez nas” je tisto, kar evropski državljani pričakujejo od institucij Evropske unije. Z zaporednimi širitvami je Unija povečala ne le število držav članic, temveč tudi število svojih državljanov, za katere velja zakonodaja Skupnosti. Čeprav je Unija projekt, ki je venomer podrvžen spremembam in preoblikovanjem, temu na žalost ne sledi komunikacija med Unijo in državljani. Nastal je namreč viden prepad v komunikaciji, pri čemer so bili francoski in nizozemski „ne” evropski ustavi ter irski „ne” lizbonski pogodbi le nekateri izmed izrazov nezadovoljstva. Kaže, da se ta prepad zmanjšuje zahvaljujoč pobudam in projektom, ki so jih začele evropske institucije. Ti lepo kažejo, da je mogoče vplivati na participativno oblikovanje politike v zvezi z evropskimi vprašanji na lokalni, regionalni, nacionalni in nadnacionalni ravni.

Od devetdesetih let prejšnjega stoletja dalje se evropske institucije počasi, vendar z gotovostjo odpirajo državljanom ter vedno bolj priznavajo vlogo civilne družbe, katero vse bolj pogosto sprašujejo za mnenje. Dialog, ki je bil stkan med evropskimi institucijami in nevladnimi organizacijami in ki je del celote evropskih politik, se sedaj imenuje „civilni dialog”.

Vendar pa mora Unija na področju komunikacij in še zlasti civilnega dialoga še veliko nadoknaditi. Jasno je, da evropski projekt ne more biti oblikovan brez državljanov, s katerimi je treba komunicirati, če želimo, da demokracija deluje. Po drugi strani je treba državljanom Unije za vzbuditev njihovega zanimanja in njihovo podporo posredovati popolne informacije, sprožiti živahno in odprto razpravo z njimi ter jih na aktiven način vključiti v reševanje evropskih vprašanj, v skladu z načelom: „Vsak državljan ima pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije. Odločitve se sprejemajo kar najbolj odprto in demokratično.” (člen 10 Pogodbe o Evropski uniji)

Glavni cilj tega poročila je poudariti bistveno vlogo in pomen civilnega dialoga v Evropski uniji, še posebej v luči lizbonske pogodbe, ter predstaviti njegove nove oblike ter možnosti, ki jih ponuja. Pri tem je treba oblikovati tudi jasna in pregledna načela za njegovo upravljanje na evropski ravni.

Lizbonska pogodba je civilnemu dialogu namenila mesto nadrejenega načela, ki povezuje skoraj vse evropske politike in področja delovanja Unije (naslov II „Določbe o demokratičnih načelih” iz Pogodbe o Evropski uniji, člen 11). O civilnem dialogu pa ne moremo govoriti brez sodelovanja civilne družbe. Zaradi tega je poročevalka aprila 2008 v Parlamentu organizirala seminar o možnostih razvoja civilnega dialoga po začetku veljavnosti lizbonske pogodbe. Seminar, na katerem je sodelovalo veliko število predstavnikov civilne družbe, je bil resnično uspešen, njegovi zaključki pa so bili uporabljeni tudi pri oblikovanju tega poročila.

Evropska unija ne pozna ne v svoji zakonodaji in ne v praksi skupne, vse splošno priznane opredelitve civilnega dialoga. Z izjemo nekaterih dokumentov Evropske komisije o posvetovanju in komunikacijski politiki v Uniji(1) ne obstajajo nobeni predpisi, ki bi določali strukturo, okvir ali načine civilnega dialoga. Razumevanje tega, kaj naj bi bil civilni dialog, prav tako prispeva k razdrobljenosti pristopov posameznih evropskih institucij. Resni zadržki so bili izraženi v zvezi z zastopstvom nevladnih organizacij, povabljenih k sodelovanju v dialogu, s hermetičnim značajem, ki ga evropski državljani vidijo v delovanju Sveta, in s preveliko svobodo (ki naj bi si jo dovoljevala predvsem Komisija) pri organizaciji dialoga.

Poročevalka meni, da je bistvenega pomena, da se določi (ali predstavi) sam koncept civilnega dialoga na evropski ravni ter oblikuje predpise glede zastopstva civilne družbe, ki je udeležena v dialogu.

Da bi se načelo zastopstva civilne družbe resnično začelo izvajati, je treba v dialog vključiti organizacije, s katerimi se državljani poistovetijo in ki najbolje, torej v največji meri in na najbolj usposobljen način, predstavljajo njihove interese. Uspeh civilnega dialoga bo odvisen prav od zastopstva, ali drugače rečeno, od udeležbe vseh glavnih strani, ki jih tema dialoga zanima (institucije Unije; nacionalne, regionalne in lokalne oblasti; evropske politične stranke; nevladne organizacije in drugi predstavniki civilne družbe).

Civilni dialog je že po svoji naravi dvostranski in vzajemen. Zato ne zadostuje, da se državljane obvesti o dejavnostih Unije, temveč jim je treba tudi prisluhniti. Prav tako jim je treba dati zagotovila, da evropske institucije resno obravnavajo njihove zamisli in strahove, ki jih izražajo. V skladu z načelom vzajemnosti morajo udeleženci prejeti povratne informacije, torej morajo biti seznanjeni, kaj se je zgodilo s predlogi, ki so bili dani v dialogu. Ali ne bi bilo treba prav tako okrepiti vpliv, ki ga imajo na odločanje v Uniji socialni partnerji?

Poleg prave izbire partnerjev je treba zagotoviti ravnovesje med zasebnim in javnim sektorjem in poskrbeti za enakopravno obravnavo predstavnikov družbenih organizacij in strokovnjakov.

Načelo preglednosti. Evropske institucije morajo pri izbiri strank, ki jih povabijo k dialogu, zagotavljati največjo možno mero preglednosti. Zato poročevalka med drugim predlaga sistematično objavo seznamov organizacij, ki so sodelovale v posvetovanjih ter predstavile svoje stališče in predloge. Takoj na začetku posvetovanja ali dialoga bi morala Unija imenovati osebo, ki bi bila pristojna za odnose s predstavniki civilnih družbenih organizacij.

Pri odločitvah, ki izhajajo iz evropskih politik, bi morale nevladne organizacije (evropske in nacionalne) na jasen in pregleden način navesti, katere kategorije oseb in katere interese zastopajo, kar bi omogočilo ločevanje med lobisti in resničnimi predstavniki civilne družbe.

Načela civilnega dialoga

Primerno je opozoriti na sporočilo Komisije o krepitvi kulture posvetovanja in dialoga (2002), ki opredeljuje temeljna načela v zvezi s posvetovanji, ki jih opravi Komisija. V sporočilu je poudarjeno, da morajo biti v posvetovanje vključene vse zainteresirane ciljne skupine. Treba jim je posredovati informacije, ki jih potrebujejo, da lahko izrazijo svoje mnenje o dokumentih ali predlogih na temo, o kateri poteka posvetovanje. Skupine, s katerimi se opravi posvetovanje, bi morale tudi vedno prejeti potrdilo, da je njihovo mnenje prišlo do prosilca zanj. Načela iz sporočila se v glavnem osredotočajo na kakovost procesa posvetovanja in dialoga, ne govorijo pa o njegovem okviru in postopkih. Zato poročevalka upa, da jih bo Komisija znova preučila in jih prilagodila sedanjim potrebam tako, da bodo lahko postala skupna vsem institucijam.

Ni dvoma, da igrajo nacionalni, regionalni in lokalni organi najpomembnejšo vlogo pri podpori in razvoju civilnega dialoga ter še zlasti pri vključevanje državljanov vanj. Posvetovanje z državljani bi moralo potekati na vseh treh ravneh, njihovo mnenje, še posebej v zvezi z evropskimi vprašanji, pa bi moralo biti posredovano evropskim institucijam. Poročevalka zato predlaga, da bi postali nacionalni, regionalni in lokalni organi zadolženi za spodbujanje civilnega dialoga in da bi se morali k njemu zateči čim pogosteje. Evropski državljani se s tem, ko postanejo ena izmed strani v dialogu, seznanijo s praktičnimi dejavnostmi pri participativnem oblikovanju politike in lahko tako resnično uveljavljajo svoje pravice.

V luči začetka veljavnosti lizbonske pogodbe je treba še posebej poudariti pobudo državljanov, imenovano „milijon podpisov”, ki je sedaj v obliki zakonodajnega predloga, predstavljenega Komisiji. Zahvaljujoč tej pobudi bodo imeli vsi akterji v demokratičnem življenju Unije (državljani in nevladne organizacije) možnost, da jasno izrazijo svoja pričakovanja do Unije in jih tudi uradno zabeležijo.

V duhu izboljšanja učinkovitosti civilnega dialoga želi poročevalka opozoriti na sledeče točke:

1.        Odpiranje Sveta Evropske unije: Olajšanje in poenostavitev dostopa do dokumentov Sveta sta bistvena pogoja za uspešnost dialoga s civilno družbo. Poleg tega bi morale biti informacije v zvezi z delom posebnih delovnih skupin v večji meri dostopne Evropskemu parlamentu in civilni družbi.

2.        Izboljšanje in okrepitev sodelovanja med evropskimi institucijami v okviru posvetovanj s civilno družbo: Natančneje, treba bi bilo vzpostaviti skupno platformo za sodelovanje med Parlamentom in Komisijo ob udeležbi Ekonomsko-socialnega odbora in Odbora regij.

3.        Uvedba novih kanalov, metod in možnosti pri komuniciranju z državljani in razvoj sodelovanja z mediji: Za vzpostavitev informacijskih kanalov bi bilo treba zagnati in aktivno izkoriščati nove tehnologije, še posebej digitalno tehnologijo in internet. V zvezi z mediji pa želi poročevalka opozoriti na veliki napredek, ki je bil dosežen na tem področju, še posebej začetek oddajanja programa "Europe by Satellite".

           Da bi lahko predvideli in razumeli javno mnenje (katerega značaj je še posebej zapleten, saj odraža nacionalne želje in politične izbire), je treba razviti tudi mehanizme, na primer ustanoviti evropske skupine strokovnjakov, za preučevanje pričakovanj in teženj evropskih državljanov.

4.        Finančna vprašanja: Za vzpostavitev resničnega dialoga z državljani so potrebna ustrezna sredstva. Poročevalka opozarja na uredbo Skupnosti v zvezi s političnimi strankami in fundacijami, ki izhaja iz prvega dela načrta D in naj bi pomembno prispevala k vključevanju državljanov v stalni in resnični dialog, ki bo dobro zabeležen.

Še zlasti med kampanjo za evropske volitve 2009 bi bilo treba obravnavati evropska vprašanja. Evropske državljane je treba prepričati, da jim bo udeležba na volitvah prek izvoljenih predstavnikov zagotovila večji vpliv pri sprejemanju odločitev na evropski ravni, še zlasti pri odločitvah, ki vplivajo na vsakdanje življenje. Prav tako morajo biti državljani z gotovostjo prepričani, da evropske institucije ne bodo sprejele nobene odločitve, ki jih zadeva, brez posvetovanja z njim, torej brez predhodnega civilnega dialoga. Zaradi omenjenega ni dvoma, da bodo evropska sredstva, ki so namenjena za volitve 2009, ogromno prispevala k razvoju participativnega oblikovanja politike.

Kar zadeva nacionalni okvir (navade, izkušnje in nacionalne organizacijske sposobnosti), lahko vsakršna finančna podpora (tudi če je omejena), ki je namenjena dejavnim nevladnim organizacijam na nacionalni ravni, pomembno okrepi mehanizme civilnega dialoga.

Ob koncu želi poročevalka spodbuditi k široki podpori pobudam, sproženim v okviru civilnega dialoga, ki so obrodile sadove in so bile uspešno vključene v evropski prostor (na primer Agora, ki je kraj, kjer mnenja izmenjujejo državljani in Parlament), ter k izvajanju novih skupnih medinstitucionalnih projektov in dejavnosti v okviru evropske komunikacijske politike.

(1)

Glej dokumente Komisije: Bela knjiga o evropski komunikacijski politiki (KOM(2006) 35); Načrt D za demokracijo, dialog in debato (KOM(2005) 494); Akcijski načrt za izboljšanje komunikacijske strategije v Evropi (SEC(2005) 985); Predlog sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa „Državljani za Evropo“ za spodbujanje dejavnega evropskega državljanstva za obdobje 2007-2013 (KOM(2005)0116); „Krepitev kulture posvetovanja in dialoga – splošna načela in minimalni standardi za posvetovanje Komisije z zainteresiranimi stranmi““ (KOM(2002)0704); Bela knjiga o upravljanju, 2001.


IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

2.12.2008

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

10

1

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Jim Allister, Richard Corbett, Andrew Duff, Maria da Assunção Esteves, Anneli Jäätteenmäki, Aurelio Juri, Íñigo Méndez de Vigo, Johannes Voggenhuber, Andrzej Wielowieyski

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Georgios Papastamkos, Jacek Protasiewicz, György Schöpflin

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov