Postopek : 2008/2149(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A6-0489/2008

Predložena besedila :

A6-0489/2008

Razprave :

Glasovanja :

PV 13/01/2009 - 6.5
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2009)0005

POROČILO     
PDF 184kWORD 161k
9.12.2008
PE 407.694v03-00 A6-0489/2008

o trgovinskih in gospodarskih odnosih z Zahodnim Balkanom

(2008/2149(INI))

Odbor za mednarodno trgovino

Poročevalec: Bastiaan Belder

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za zunanje zadeve
 MNENJE Odbora za regionalni razvoj
 IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o trgovinskih in gospodarskih odnosih z Zahodnim Balkanom

(2008/2149(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1946/2005 z dne 14. novembra 2005 o spremembi Uredbe (ES) št. 2007/2000 o uvedbi izjemnih trgovinskih ukrepov za države in ozemlja, ki sodelujejo ali so povezana s stabilizacijsko-pridružitvenim procesom Evropske unije(1),

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1085/2006 z dne 17. julija 2006 o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA)(2),

–   ob upoštevanju sklepov predsedstva z zasedanja Evropskega sveta 19. in 20. junija 2003 v Solunu, na katerem je bilo vsem državam Zahodnega Balkana obljubljeno, da se bodo priključile Evropski uniji,

–   ob upoštevanju sklepa Evropskega sveta z dne 16. decembra 2005, da se Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji dodeli status države kandidatke za članstvo v EU, ter sklepov predsedstev Evropskih svetov 15. in 16. junija 2006, 14. in 15. decembra 2006 ter 19. in 20. junija 2008,

–   ob upoštevanju sklepa, ki ga je 3. oktobra 2005 sprejel Evropski svet, o odprtju pristopnih pogajanj s Hrvaško,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. marca 2008 o Zahodnem Balkanu: Krepitvi evropske perspektive (KOM(2008)0127),

–   ob upoštevanju resolucije št. 1244 Varnostnega sveta Združenih narodov z dne 10. junija 1999,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. marca 2007 o prihodnosti Kosova in vlogi Evropske unije(3),

–   ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 12. oktobra 2006 o predlogu Sklepa Sveta o zagotovitvi izredne finančne pomoči Skupnosti Kosovu(4),

–   ob upoštevanju resolucije z dne 23. aprila 2008 o poročilu o napredku Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije v letu 2007(5),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. aprila 2008 o poročilu o napredku Hrvaške za leto 2007(6),

–   ob upoštevanju svojega priporočila Svetu z dne 15. marca 2007 o Bosni in Hercegovini(7),

–   ob upoštevanju svojega priporočila Svetu z dne 25. oktobra 2007 o odnosih med Evropsko unijo in Srbijo(8),

–   ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 6. septembra 2006 o predlogu sklepa Sveta in Komisije o sklenitvi stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Albanijo na drugi strani(9),

–   ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 13. decembra 2007 o predlogu sklepa Sveta in Komisije o sklenitvi stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Črno goro na drugi strani(10),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 31. januarja 2007 o razširitvi glavnih vseevropskih prometnih osi na sosednje države – smernicah za promet v Evropi in sosednjih regijah (KOM(2007)0032),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. marca 2008 o napredku pri predhodnih pogovorih s sosednjimi državami o sodelovanju na področju prometa (KOM(2008)0125),

–   ob upoštevanju pogodbe o ustanovitvi Skupnosti za energijo med Evropsko unijo in jugovzhodno Evropo, podpisano v Atenah 25. oktobra 2005,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. novembra 2007 o strategiji širitve in glavnih izzivih za obdobje 2007–2008 (KOM(2007)0663),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. marca 2006 o strateškem dokumentu Komisije o širitvi iz leta 2005(11) in resolucije z dne 13. decembra 2006 o sporočilu Komisije o strategiji širitve in glavnih izzivih za obdobje 2006–2007(12),

–   ob upoštevanju vseh svojih prejšnjih resolucij o državah Zahodnega Balkana,

–   ob upoštevanju člena 45 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino in mnenj Odbora za zunanje zadeve in Odbora za regionalni razvoj (A6–0489/2008),

A. ker je Evropski svet v Solunu jasno določil ‚evropsko perspektivo‘ držav Zahodnega Balkana in navedel, da bo stabilizacijsko-pridružitveni proces ponudil splošni okvir za evropske odnose z državami Zahodnega Balkana,

B.  ker pristopna pogajanja Evropske unije s Hrvaško že potekajo in je Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija leta 2005 pridobila status kandidatke,

C. ker so trgovinske koncesije in finančna pomoč EU igrale pomembno vlogo v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu Zahodnega Balkana,

D.  ker Hrvaška, ki je na dobri poti do polnega članstva v Evropski uniji in bo verjetno zaključila pogajanja leta 2009, še naprej izpolnjuje köbenhavnska politična in gospodarska merila ter ji je bilo priznano, da ima delujoče tržno gospodarstvo, kar je lahko zgled drugim državam v tej regiji,

E.  ker je kosovska skupščina 17. februarja 2008 sprejela resolucijo, s katero je razglasila neodvisnost Kosova; ker je Svet 18. februarja dosegel soglasje o tem, da bodo države članice v skladu z nacionalno prakso in mednarodnim pravom odločale o svojih odnosih s Kosovom; ker naj bi skupna pomoč EU za politični in gospodarski razvoj Kosova ter financiranje prispevka EU za mednarodno prisotnost na Kosovu v obdobju 2007–2010 znašala več kot milijardo evrov,

F.  ker sta gospodarska blaginja in popolna vključitev v notranji trg EU in svetovni trgovinski sistem pogoj za dolgoročno stabilnost ter trajno gospodarsko in socialno rast v celotni regiji Zahodnega Balkana,

G.  ker naj bi previdno in postopno odpiranje trga na Zahodnem Balkanu – vključno s pristopom obravnavanja vsake posamezne države, katerega namen je spodbujati predvsem vzpostavitev regionalnega trga – močno pripomoglo k politični in gospodarski stabilizaciji regije,

H. ker povečano gospodarsko sodelovanje v regiji Zahodnega Balkana ponuja tudi dobre možnosti za rast gospodarstev jugovzhodnih držav članic EU in s tem krepi njihovo vključitev v enotni trg,

I.   ker se je s srednjeevropskim sporazumom o prosti trgovini (CEFTA) 32 dvostranskih sporazumov o prosti trgovini v južnoevropski regiji združilo v enoten in celovit regionalni sporazum o prosti trgovini, ki z enotnim okvirom pravičnih, preglednih in predvidljivih pravil še povečuje sedanjo stopnjo liberalizacije v regiji,

J.   ker gospodarska rasti na Zahodnem Balkanu dosega zelo različne stopnje, in sicer od 3 % v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji do 10,3 % v Črni gori za leto 2006; ker se zelo razlikuje stopnja brezposelnosti, ki je bila v letu 2007 na primer zelo visoka na Kosovu (40 %), medtem ko je bila v Črni gori precej nižja (11,9 %),

K. ker so gospodarstva držav Zahodnega Balkana zelo odvisna od zunanje trgovine in ker celoten uvoz in izvoz predstavljata pomemben del njihovih BDP; ker 61 % trgovinskih tokov v regiji poteka v smeri Evropske unije, medtem ko EU vanje izvozi le 2 %,

L.  ker sta za gospodarski razvoj, socialno kohezijo in vključevanje nujna prometna infrastruktura in izboljšanje prometa,

M. ker bi bilo treba za trajnostno gospodarsko rast, nova delovna mesta in večji izvoz odločneje podpreti mala in srednje velika podjetja na Zahodnem Balkanu,

N. ker je za gospodarstvo v državah Zahodnega Balkana zelo pomemben storitveni sektor, zlasti turizem,

O.  ker so mali trgi, kot so v nekaterih državah Zahodnega Balkana, še posebej nagnjeni h kartelom, omejevalnim praksam ali zlorabi tržne moči, kar lahko močno vpliva na regionalno gospodarsko rast, stopnjo brezposelnosti in socialni razvoj,

P.  ker so gospodarstva na Zahodnem Balkanu zelo raznolika in imajo različne lastnosti, saj se na primer gospodarstvo Albanije, Hrvaške in Črne gore razlikujejo od gospodarstev drugih držav Zahodnega Balkana, saj je zanje bistven turizem,

Q. ker so vse države Zahodnega Balkana sklenile stabilizacijsko-pridružitvene sporazume z EU,

Splošni vidiki

1.  pozdravlja napredek v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu, zlasti pa nedavni podpis stabilizacijsko-pridružitvenih sporazumov z Bosno in Hercegovino ter Srbijo; poziva države članice, naj čim prej zaključijo proces ratifikacije vseh stabilizacijsko-pridružitvenih sporazumov; pozdravlja napredek pri izvajanju začasnih sporazumov in poziva države Zahodnega Balkana, naj nadaljujejo svoja prizadevanja na tem področju; poudarja, da je treba še naprej krepiti večstransko razsežnost stabilizacijsko-pridružitvenega procesa, da se v celoti vzpostavi regionalno sodelovanje na vseh področjih;

2.  ponovno izpostavlja ‚evropsko perspektivo‘ držav Zahodnega Balkana, ki je bila jasno določena med Evropskim svetom v Solunu; vendar poudarja, da je pristop držav Zahodnega Balkana k EU strogo odvisen od izpolnjevanja pogojev in zahtev, ki jih je postavila EU, vključno s köbenhavnskimi kriteriji za članstvo in uspešnim zaključkom stabilizacijsko-pridružitvenega procesa, kar predvideva sodelovanje med regijami, dobre sosedske odnose in polno sodelovanje z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije;

3.  poudarja, da lahko resne možnosti za članstvo držav Zahodnega Balkana v EU spodbudijo njihove državljane in vlade k temu, da se oddaljijo od regresivnega nacionalizma in sektaškega nasilja ter se usmerijo na prihodnje povezovanje s preostalim delom Evrope; poleg tega bi se s tem izboljšala relativno slaba podoba Zahodnega Balkana, ki prevladuje v EU zaradi nedavnih vojn in političnih sporov v zadnjih desetletjih, kar bo evropska podjetja spodbudilo k večjemu poslovanju s to regijo;

4.  spodbuja Evropsko unijo, naj še naprej sodeluje z Zahodnim Balkanom, zlasti v tem politično občutljivem obdobju; opominja Svet in Komisijo, da oblikovanje ‚črne luknje‘ na Kosovu ne bo prineslo koristi niti EU niti Zahodnemu Balkanu; zato institucije EU poziva k dejavnemu sodelovanju, da bi preprečili zaostritev razmer;

5.  meni, da je v okviru celotnega pristopa do Zahodnega Balkana nujno treba upoštevati razlike med državami v regiji, in sicer glede različnih ravni gospodarskega razvoja ter spoštovanja pravnega reda Evropske unije in pravil Svetovne trgovinske organizacije; zato poudarja, da je za vsako posamezno državo Zahodnega Balkana treba ubrati individualen pristop na njeni poti do članstva v Evropski uniji, ki med drugim temelji na izpolnjevanju köbenhavnskih kriterijev ter pogojev in zahtev EU;

6.  pozdravlja sporazume o poenostavitvi vizumskih postopkov in ponovnem sprejemu, ki so začeli veljati januarja 2008, ter pogovore o načrtih za postopno liberalizacijo vizumskega režima za države Zahodnega Balkana; meni, da je resnično treba izboljšati in vzpostaviti učinkovite carinske režime, da bi olajšali trgovinske tokove in zagotovili tesnejše gospodarsko, znanstveno, tehnološko in trgovinsko sodelovanje; pozdravlja sklep Komisije, da v okviru programov Erasmus in Mundus ponudi večje število štipendij za študente iz Zahodnega Balkana;

STO in CEFTA

7.  poziva Komisijo in Svet, naj storita vse, da bi spodbudili boljšo vključitev Zahodnega Balkana v svetovni trgovski in gospodarski sistem, zlasti s pristopom k Svetovni trgovinski organizaciji tistih držav v regiji, ki še niso članice; z zadovoljstvom ugotavlja, da so Albanija, Hrvaška in Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija že članice Svetovne trgovinske organizacije; poudarja, da mora liberalizacija trgovine potekati skupaj z zmanjševanjem stopnje revščine in brezposelnosti, spodbujanjem ekonomskih in socialnih pravic ter spoštovanjem okolja;

8.  poudarja, kako lahko sodelovanje med regijami in dobri sosedski odnosi spodbujajo gospodarsko rast te regije in poudarja glavno vlogo CEFTE v tem procesu; poudarja, da bi lahko CEFTA igrala pomembno vlogo tudi pri nadaljnjem vključevanju te regije v Evropsko unijo, in sicer s krepitvijo gospodarskih in trgovinskih odnosov med EU in Zahodnim Balkanom; zato meni, da CEFTA znatno prispeva k pripravljenosti držav Zahodnega Balkana na vstop v Evropsko unijo;

9.  poziva vlade Zahodnega Balkana, naj globlje preučijo možnosti izvajanja ukrepov za večjo liberalizacijo trgovine na področjih, ki so bila doslej izvzeta, ter naj vzpostavijo mehanizme za sistematičen boj proti vsem kršitvam mednarodnih pravic intelektualne ali industrijske lastnine; vlade prav tako poziva, naj se prilagodijo pravnemu redu Skupnosti in si prizadevajo za odpravo vseh praks in ukrepov, ki omogočajo netarifne trgovinske ovire;

Pomoč EU in lastna odgovornost držav Zahodnega Balkana za reforme

10. podpira prizadevanja držav Zahodnega Balkana za reforme in regionalno sodelovanje s pomočjo instrumenta za predpristopno pomoč; poudarja, da so države Zahodnega Balkana same odgovorne za reforme; spodbuja države Zahodnega Balkana, naj prevzamejo odgovornost in oblikujejo dovolj ambicioznih projektov, tako da bi lahko uporabile razpoložljiva evropska sredstva, ter naj pri tem ne bodo preveč pasivne in odvisne od evropskih pobud;

11. poudarja vlogo regij pri gospodarskem in družbenem razvoju ter s tem pomen instrumenta za predpristopno pomoč (IPA) kot spremljevalnega sredstva tako v procesu demokratizacije, gospodarske in družbene preobrazbe ter usklajevanja z evropskimi standardi držav Zahodnega Balkana kakor tudi pri približevanju teh držav strukturam EU;

12. od Komisije in držav članic zahteva, naj za instrument za predpristopno pomoč namenijo dodatna finančna sredstva, ki so potrebna za razvoj projektov, usmerjenih v dejanske potrebe, ter naj zagotovijo učinkovito in osredotočeno pomoč na lokalni in regionalni ravni; poudarja pomen medosebnih projektov, ki so še posebno primerni za posredovanje dodane vrednosti Evropske unije lokalnemu prebivalstvu;

13. izraža zadovoljstvo nad dejstvom, da je ena od prednostnih nalog instrumenta IPA prispevati k razvoju institucionalnih in upravnih zmožnosti na Zahodnem Balkanu, in sicer tako na nacionalni kot tudi na regionalni ravni; spodbuja Komisijo, naj okrepi ta sklop dejavnosti, da bi tako spodbudila razvoj upravljanja, te države in regije pripravila na črpanje sredstev iz strukturnih skladov ter spodbudila njihovo prilagajanje evropskim standardom glede na njihov morebiten prihodnji pristop; poziva Komisijo, naj pri vzpostavitvi institucij zagotovi visoko stopnjo preglednosti in sprejme ustrezne ukrepe za preprečitev korupcije;

14. poziva Svet in Komisijo, naj v sodelovanju z mednarodnimi in regionalnimi organizacijami, ki se ukvarjajo z gospodarskimi vprašanji na Zahodnem Balkanu, v države iz regije napotijo strokovno usposobljeno osebje, ki bo nudilo gospodarsko in upravno tehnično pomoč, da bi okrepili lokalne javne strukture, vzpostavili učinkovitejše in raznovrstnejše ekonomske temelje ter izboljšali prodor lokalnih proizvodov na tuje trge, zlasti v EU;

15. predlaga državam članicam, naj državam Zahodnega Balkana ponudijo tako imenovane programe medvladnega sodelovanja kot posebno pomoč, usposabljanje in sektorsko svetovanje tem državam na področjih, ki jih izrecno navedejo organi držav Zahodnega Balkana; poudarja, da ti programi lahko igrajo pomembno vlogo pri izvajanju pravnega reda EU v regiji, istočasno pa državam Zahodnega Balkana dajejo možnost, da natančno določijo obliko potrebne pomoči;

16. poziva Komisijo, naj Parlamentu dovolj zgodaj v sprejetje predloži nove predloge za izredno proračunsko pomoč državam Zahodnega Balkana; poudarja, da bi morala biti nadaljnja finančna pomoč Zahodnemu Balkanu (in zlasti Kosovu) odvisna od oblikovanja celovitega in realističnega dolgoročnega načrta za gospodarski razvoj, pri čemer bi pomagale mednarodne finančne institucije;

17. meni, da igrajo lokalni in regionalni organi odločilno vlogo pri trajnostnem gospodarskem razvoju in krepitvi civilne družbe, saj s projekti, v okviru katerih se sklepajo partnerstva z akterji iz javnih in zasebnih sektorjev, uresničujejo prednostne cilje posameznih držav in Skupnosti;

18. poudarja pomen čezmejnega in mednarodnega sodelovanja za razvoj skupnih projektov in vzpostavitev trajnih vezi med samimi regijami Zahodnega Balkana ter med njimi in regijami držav članic; poleg tega poudarja, da tako sodelovanje ne prinaša le gospodarskih koristi, ampak ima tudi politične in človeške razsežnosti, saj se na ta način omogoča zbliževanje ljudstev in vlad ter se zagotavljata dolgoročna stabilnost in blaginja v tej regiji;

19. spodbuja regije EU, naj prevzamejo pobudo za izvedbo čezmejnih projektov z regijami Zahodnega Balkana, da bi vzpostavili tesno in dolgoročno sodelovanje na regionalni ravni ter na področju izmenjave izkušenj in dobrih praks v okviru evropskih omrežij regionalnega sodelovanja; meni, da bo okrepitev sveta za regionalno sodelovanje (RCC) spodbudila sodelovanje v regiji;

Ekonomska politika, promet in okolje

20. poziva države Zahodnega Balkana, naj v tesnem sodelovanju s Komisijo in drugimi ustreznimi mednarodnimi finančnimi institucijami prek stabilne davčne in monetarne politike utrdijo in povečajo svojo makroekonomsko stabilnost, ki je osnovni pogoj za trajnostno gospodarsko rast; dalje poziva države, naj s spodbujanjem načel preglednosti in odgovornosti ter dobrim upravljanjem v javnem sektorju pospešijo strukturne reforme, zlasti na področju davčne politike, carine in uprave;

21. poudarja, da je treba zagotoviti večjo finančno pomoč za razvoj zasebnega sektorja in naložbe v infrastrukturo, med drugim prek krepitve sodelovanja z Evropsko investicijsko banko (EIB), Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBOR) in drugimi mednarodnimi finančnimi institucijami;

22. meni, da je za gospodarski razvoj regije bistveno, da se ustvari ugodno naložbeno okolje, ter Komisijo in države Zahodnega Balkana poziva, naj si prizadevajo za stopnjevanje gospodarskih reform, tako da razvijejo strateške razvojne načrte za izvajanje naložbenih projektov, ki so pomembni za regijo kot celoto;

23. želi pohvaliti vlade Zahodnega Balkana za napredek, ki so ga dosegle na gospodarskem področju, pri čemer so ohranile makroekonomsko stabilnost; pozdravlja, da vlade izvajajo davčne politike in politike davčne discipline, ki so omogočile večje prilive v državni proračun;

24. poudarja pomembnost uresničevanja razvoja sodelovanja na področju energetike v regiji, zlasti pri razvoju obnovljivih virov energije, vzpostavljanja odprtih, zanesljivih in konkurenčnih trgov in izboljšanja splošnih pogojev za razvoj energetske infrastrukture v regiji, vključno s krepitvijo povezovalnih zmogljivosti med sosednjimi državami članicami EU in partnerskimi državami; poudarja, da je za doseganje tega cilja pomembna vloga Skupnosti za energijo;

25. meni, da je razvoj pristanišča na Reki izjemno pomemben projekt Evropske unije; verjame, da je v interesu Evropske unije, da se ta razvoj začne čim prej;

26. poudarja, da je varstvo okolja ključno za trajnostni razvoj Zahodnega Balkana; meni, da je bistveno, da Komisija in vlade držav Zahodnega Balkana spodbujajo stabilno okoljsko politiko in strategijo v skladu z okoljsko zakonodajo EU;

27. meni, da je pomembno, da države Zahodnega Balkana izvajajo načela evropske pomorske politike, in poudarja, da je treba v skladu z zakonodajo EU učinkovito in okolju prijazno uporabljati reko Donavo, saj je pomemben prevozni koridor in ponuja pomembne vire; s tega vidika podpira regionalne pobude v pripravi in organizacije (zlasti Mednarodno komisijo za zaščito reke Donave), ki si prizadevajo za varstvo okolja, boljše izkoriščanje prometa po celinskih plovnih poteh in višjo raven preprečevanja nesreč na reki Donavi;

28. opozarja, da je treba povečati trgovino s kmetijskimi proizvodi tudi s Hrvaško, tako da se bo lahko po priključitvi kar se da gladko prilagodila skupni kmetijski politiki;

29. opozarja na poseben geografski in strateški položaj te regije, ki je naravna tranzitna točka za trgovanje z blagom med Evropo in Azijo, zlasti s primarno energijo (surovo nafto in zemeljskim plinom); pozdravlja začetek izvajanja obsežnih podregionalnih prometnih projektov, kot je jugovzhodna os, ki bo olajšala realno vključitev držav Zahodnega Balkana v širše cevovodno omrežje za oskrbo z energijo, ki povezuje EU s Turčijo in državami Kavkaza; poziva Komisijo in države Zahodnega Balkana, naj zagotovijo zadostna finančna sredstva za posodobitev infrastrukture, s posebnim poudarkom na logističnem sektorju, in naj izpeljejo potrebne reforme, da bi sektor postal bolj konkurenčen in dinamičen;

30. poudarja, da je pri maloprodajnem trgovanju treba odpraviti ovire, ki onemogočajo konkurenčnejše trgovce s prehrambenimi proizvodi, saj neučinkovitost trgovanja s prehrambenimi izdelki evropske proizvajalce ovira pri poskusih prodora na trg;

31. poudarja, da je treba nameniti več podpore razvoju malih in srednje velikih podjetij na podlagi Evropske listine za mala podjetja, ki so jo podpisale vse države Zahodnega Balkana; poziva Komisijo in države članice, naj malim in srednje velikim podjetjem omogočijo dostop do strukturnih skladov EU in zagotovijo boljše financiranje projektov, povezanih z malimi in srednje velikimi podjetji; poziva Komisijo, naj vzpostavi institucionalni okvir za okrepitev sodelovanja med Skupnostjo in zasebnim sektorjem držav Zahodnega Balkana, kar bo zagotovilo ustrezno rabo sredstev Skupnosti;

32. poudarja, da je treba razširiti sodelovanje med EU in državami Zahodnega Balkan na področju izobraževanja in znanosti, kar bo vzpostavilo pogoje za stabilni gospodarski razvoj in rast v regiji ter tako spodbudilo vključevanje Zahodnega Balkana v skupno območje gospodarstva, znanosti in izobraževanja ter njihovo udeležbo na trgu dela v skladu z določbami in zahtevami EU;

33. glede na to, da je mednarodna finančna kriza dosegla Evropo in lahko posredno vpliva na trgovino in tuje naložbe na Zahodnem Balkanu, poziva Komisijo, naj spremlja dogajanje in po potrebi sprejme ustrezne ukrepe, da se zagotovi nemoteno nadaljevanje stabilizacijsko-pridružitvenega procesa, ki je pomemben dejavnik za stabilnost v regiji in je v interesu same EU;

Finančne storitve, carina ter boj proti organiziranemu kriminalu in korupciji

34. meni, da je za gospodarski razvoj držav v regiji bistvenega pomena korenita reforma bančnih in zavarovalniških sistemov, vzpostavitev učinkovitega sistema mikrokreditov ter boljša regulacija in nadzor dejavnosti bank, s čemer bi bili postavljeni temelji za postopno odpiranje finančnih trgov;

35. poziva države v regiji, ki imajo težave s korupcijo v javni upravi, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe za boj proti korupciji in za zagotavljanje boljšega in preglednejšega delovanja carin v skladu s standardi, ki sta jih je določili EU in Svetovna carinska organizacija;

36. poudarja potrebo po okrepitvi in zaostritvi carinske kontrole za boj proti tihotapljenju, ponarejanju in ropanju, saj takšne prakse poleg posledične izgube dohodka predstavljajo precejšnjo nevarnost za zdravje prebivalstva v EU in v državah Zahodnega Balkana;

37. pozdravlja izboljšano poslovno okolje ter ukrepe za zmanjšanje pravnih in upravnih omejitev pri ustanavljanju podjetij; vendar izraža zaskrbljenost glede obstoja kartelov in zlorabe tržne moči, ki jo imajo tako imenovani tajkuni v nekaterih državah Zahodnega Balkana in družbe, ki prevladujejo na trgu; poziva vlade držav Zahodnega Balkana, naj okrepijo boj proti korupciji in razvijejo primerno konkurenčno politiko, v kateri bodo zajete tudi državne družbe;

38. poziva države Zahodnega Balkana, naj dorečejo politiko zaposlovanja in fiskalno politiko ter se tako soočijo s problemom brezposelnosti, relativno visokih plač in velikega obsega sive ekonomije;

39. poudarja, da je poštena in pregledna čezmejna regionalna konkurenca za javna naročila pomemben člen resnično integriranega regionalnega trga; poziva države Zahodnega Balkana, naj ocenijo, koliko lahko javna naročila prispevajo k stabilizaciji trajnostnega gospodarskega razvoja in vložijo še več truda v bolj integriran in dobro delujoč regionalni sistem javnih naročil, ki bo spoštoval načela nediskriminacije med domačimi in regionalnimi dobavitelji;

o

o        o

40. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in zadevnim državam.

(1)

     UL L 312, 29.11.2005, str. 1.

(2)

     UL L 210, 31.7.2006, str. 82.

(3)

     UL C 27 E, 31.1.2008, str. 207.

(4)

     UL C 308 E, 16.12.2006, str. 141.

(5)

     Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0172.

(6)

     Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0120.

(7)

     UL C 301 E, 13.12.2007, str. 224.

(8)

     UL C 263 E, 16.10.2008, str. 626.

(9)

     UL C 305 E, 14.12.2006, str. 141.

(10)

   Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0617.

(11)

   UL C 291 E, 30.11.2006, str. 402.

(12)

   UL C 317 E, 23.12.2006, str. 480.


OBRAZLOŽITEV

Uvod

Pred vojnami v 1990-ih je Jugoslavija veljala za možno državo kandidatko za vstop v Evropsko skupnost. Deset let po jugoslovanskih vojnah se je evropski okvir temeljito spremenil. Samo Slovenija, najbogatejša in najrazvitejša republika, je bila sposobna izkoristiti širitev in je leta 2004 postala država članica EU, leta 2007 pa članica euroobmočja. Zaradi vojn druge nekdanje jugoslovanske republike niso utrpele samo izgube številnih človeških življenj, ampak tudi resno gospodarsko recesijo in nazadovanje infrastrukture, kar je bilo povezano z vojno ter resnim pomanjkanjem naložb v infrastrukturo in njenim vzdrževanjem.

Z gospodarskega vidika je takšno stanje primerljivo s stanjem v Albaniji, kjer je po koncu vladavine Enverja Hoxhe zaradi nerazvitosti države in pogubnih gospodarskih odločitev komunistične vlade bila potrebna popolna obnova države.

Evropska unija je imela pionirsko vlogo pri politični in gospodarski obnovi držav bivše Jugoslavije. V grškem Solunu je leta 2003 Svet jasno izrazil evropsko vizijo za države Zahodnega Balkana. Hrvaška in Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija sta uradni državi kandidatki za vstop v EU, medtem ko druge države Zahodnega Balkana veljajo za možne kandidatke.

EU je v zvezi z Zahodnim Balkanom prevzela ogromno odgovornost in je tako postavljena pred težko nalogo. Dodatno težavo predstavlja dejstvo, da regija še ni popolnoma v ravnovesju. Še vedno obstajajo napetosti in latentni konflikti, ki bi brez ustrezne rešitve lahko ogrozili mirovni proces v državah Balkana in ki bi lahko škodovali, zaustavili ali celo izničili njihove trenutne možnosti za vstop v Evropsko unijo.

Poročilo podaja pregled gospodarskih in trgovinskih odnosov z državami Zahodnega Balkana in preučuje, kako je z uporabo gospodarskih in finančnih instrumentov, ki jih ima na voljo EU, možno spodbuditi stabilizacijo regije, izboljšati razvoj držav in doseči višje življenjske standarde za prebivalstvo v teh državah glede na njihov vstop v EU.

Naloga EU

EU ima ključno vlogo pri uresničevanju obnove Zahodnega Balkana. Stabilizacijsko-pridružitveni proces še naprej velja kot politično ozadje odnosov med EU in Zahodnim Balkanom. V tem okviru so stabilizacijsko-pridružitveni sporazumi, trgovinski preferenciali ter tehnična in finančna podpora še vedno trije stebri, s katerimi želi EU stabilizirati regijo in države Balkana tesneje povezati v lastni pravni in gospodarski sistem.

Raven razvoja in obseg že sprejetega pravnega reda Skupnosti nista enaka v vseh državah regije, tako da so bolj potrebni posebni pristopi ‚po meri‘ kot pa enotna strategija.

Nazadnje je treba opozoriti, da mora biti napredek predpristopnih pogajanj (ali začetek pogajanj v primeru morebitnih držav kandidatk) z državami Zahodnega Balkana odvisen od popolne skladnosti s köbenhavnskimi kriteriji ter brezpogojnim spoštovanjem načel demokracije in človekovih pravic.

Članstvo v STO

Ključni pogoj za razvoj držav Zahodnega Balkana je njihovo članstvo v STO. Hrvaška, Albanija in Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija so že članice, medtem ko so Bosna in Hercegovina ter Srbija in Črna gora dobile status opazovalk in začele s pogajanji o članstvu.

Članstvo v STO je nujno za vključitev teh držav v svetovni trgovinski sistem, in za to, da bodo lahko izkoristile priložnosti pri gospodarskem razvoju in neposrednih tujih naložbah.

Poročevalec meni, da mora Komisija še naprej podpirati prizadevanja teh držav pri pogajanjih z STO ter jim ponuditi ustrezno tehnično pomoč in diplomatsko podporo.

Srednjeevropski sporazum o prosti trgovini (CEFTA)

Srednjeevropski sporazum o prosti trgovini, katerega članice so vse države Zahodnega Balkana, po prenovi predstavlja pomemben mejnik na poti k vzpostavitvi regionalnega notranjega trga.

Kljub temu, da je EU postala glavna trgovinska partnerica vseh držav Zahodnega Balkana, ostaja obsežno regionalno sodelovanje ključna prednostna naloga v gospodarskem in komercialnem pomenu, tako z gospodarskega kot tudi političnega vidika.

Poročevalec ob tem pozdravlja zunanjo podporo EU za vzpostavitev CEFTA in meni, da je zaželeno, da si Komisija prizadeva za ustvarjanje resnične, dobro delujoče regionalne gospodarske skupnosti, ki bo čim bolj zajeta v okvir prava Skupnosti.

Stabilizacijsko-pridružitveni sporazumi

Kot že omenjeno, so stabilizacijsko-pridružitveni sporazumi temelj naših odnosov z državami Zahodnega Balkana. Zadnji stabilizacijsko-pridružitveni sporazumi so bili podpisani s Črno goro leta 2007, s Srbijo ter Bosno in Hercegovino pa v začetku leta 2008. Vsi stabilizacijsko-pridružitveni sporazumi še niso začeli veljati, vendar je Komisija uporabila začasne sporazume, s katerimi je zagotovila pospešen začetek veljavnosti trgovinskih določb zgoraj omenjenih sporazumov.

Stabilizacijsko-pridružitveni sporazumi so bistveni sestavni del na poti držav Zahodnega Balkana v Evropsko unijo, vendar poročevalec poudarja, da sklepanje sporazumov ne sme voditi v nepremišljen prezgoden pristop, če omenjeni köbenhavnski kriteriji niso v celoti upoštevani.

Nova strateška vloga Zahodnega Balkana

Balkan je bil predolgo preveč oddaljen od Evrope, zaradi česar je nastala velika vrzel v razvoju in bil uveden sistem logistike, energije in prometa, ki ne izpolnjuje potreb regije, kar škoduje gospodarskemu razvoju celotne regije in morda celotne Evropske unije.

V zvezi s tem poročevalec meni, da je na področju posodabljanja infrastrukture regije viden znaten napredek, vendar je treba še več pozornosti nameniti popolni vključitvi Zahodnega Balkana v gospodarsko ureditev EU, kar se mora izvesti v popolni skladnosti s konkurenčnimi pravili Evropske unije.

Razvoj regionalnega prometnega sistema Zahodnega Balkana ne bi zagotovil samo boljših pogojev za regionalni gospodarski razvoj, ampak bi omogočil tudi uspešnejše in cenejše povezovanje celotne jugovzhodno Evrope in Turčije ter srednje- in zahodnoevropskih trgov.

Vendar je nemogoče zagotoviti razvoj balkanske regije, če niso razvite glavne prometne povezave, kot so avtoceste, železnice, pristanišča in letališča, torej sistem učinkovitih, dobro vzdrževanih stranskih cestnih povezav.

Za države Zahodnega Balkana je pomembno tudi vprašanje energije. Nobena izmed njih nima velikih zalog energije, kar pomeni, da so glede preskrbe z energijo odvisne od tretjih držav. Energetsko vprašanje Zahodnega Balkana je najboljše reševati v okviru evropske energetske politike. To pomeni, da države Zahodnega Balkana nafte in plina ne uvažajo samo iz Rusije, ampak da sodelujejo tudi pri evropskem prizadevanju za večjo raznolikost dobaviteljev, in sicer z uvozom energije iz Kavkaza in Srednje Azije.

Gospodarska in vladna reforma v državah Zahodnega Balkana

Ena izmed težav, ki na Balkanu povzroča precejšnjo škodo, je razmeroma šibka vloga vlad. Kljub temu, da se nacionalne vlade in EU zelo trudijo, je za vzpostavitev uspešnega in sodobnega sistema vlade treba še precej narediti. V zvezi s tem poročevalec predlaga, da države članice EU vzpostavijo medvladne programe, tako da države Zahodnega Balkana dobijo podporo in pomoč, ki ustrezata njihovim potrebam na lokalni upravni ravni.

Prve in najpomembnejše naloge so reforma davčnega sistema, okrepitev carinskih služb v posameznih državah Zahodnega Balkana ter učinkovit boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu. Poročevalec je prepričan, da bodo v nasprotnem primeru te ovire znatno zaustavile gospodarsko rast v državah Balkana in upočasnile tesnejše stike z EU. Prav tako je zaželena reforma bančnih in zavarovalniških sistemov, kar bi zagotovilo boljše upravljanje gospodarstva, lokalnim podjetjem olajšalo dostop do posojil in omogočilo učinkovit boj proti pranju denarja.

Industrijska, kmetijska in storitvena politika

Gospodarska rast držav Zahodnega Balkana je trenutno še vedno precej močna, kar daje upanje za prihodnost, vendar pa je na makroekonomski ravni veliko težav, na katere je treba poiskati odgovore. Dejavniki, kot so resen trgovinski primanjkljaj (na primer z EU), neustrezna in zastarela industrija, pretirana razdrobitev gospodarstva, kjer prevladujejo mala in srednja podjetja ter mikropodjetja, stopnja brezposelnosti zajema v nekaterih primerih približno 50 % delovne sile, lahko ogrozijo gospodarsko rast držav in zato tudi njihov razvoj glede vstopa v EU.

Poročevalec meni, da je vseeno mogoče doseči te cilje ob polnem spoštovanju okolja ter mednarodne in skupne socialne zakonodaje na področju varstva delavcev ter istočasno zagotoviti enak dostop do trga dela in omogočiti boljšo izobrazbo vsem etničnim manjšinam.

Sklepne opombe

Politična integracija Zahodnega Balkana v EU je lahko le rezultat boljšega, intenzivnejšega regionalnega in mednarodnega gospodarskega sodelovanja. Države Zahodnega Balkana se bodo EU pridružile toliko prej, kolikor hitreje bodo vzpostavile učinkovite vlade ter stabilno in dinamično gospodarstvo. V tem procesu mora Unija pokazati resnično predanost Zahodnemu Balkanu. Del gospodarskih težav na tem območju je še vedno povezan s slabo podobo regije, ki se bo znatno izboljšala, če bo Unija pokazala resnično pripravljenost, da izpolni svoje obveze in tem državam omogoči pravočasno pridružitev EU.

EU je za obdobje 2007–2010 namenila skoraj 8 milijard EUR podpore, vendar bo pričakovane rezultate mogoče doseči samo ob ustreznem sodelovanju vseh udeleženih in njihovem prizadevanju za skupni cilj. Države Zahodnega Balkana se zato morajo zavedati lastne odgovornosti za reforme. Njihova odgovornost se mora odražati v oblikovanju ustreznih projektov, ki bodo omogočili najustreznejšo uporabo razpoložljivih sredstev EU. EU in drugi regionalni akterji pa si morajo prizadevati za dokončno rešitev sporov, s katerimi se regija še vedno sooča, in ob tem zagotoviti enako obravnavanje in enake razvojne možnosti za vse skupine prebivalstva na Zahodnem Balkanu.


MNENJE Odbora za zunanje zadeve (6.11.2008)

za Odbor za mednarodno trgovino

o trgovinskih in gospodarskih odnosih z Zahodnim Balkanom

(2008/2149(INI))

Poročevalec: Kristian Vigenin

POBUDE

Odbor za zunanje zadeve poziva Odbor za mednarodno trgovino kot pristojni odbor, naj v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  pozdravlja napredek v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu, zlasti pa nedavni podpis stabilizacijsko-pridružitvenih sporazumov z Bosno in Hercegovino ter s Srbijo; poziva države članice, naj čim prej zaključijo proces ratifikacije vseh stabilizacijsko-pridružitvenih sporazumov; pozdravlja napredek pri izvajanju začasnih sporazumov ter poziva države Zahodnega Balkana, naj si še naprej prizadevajo na tem področju; poudarja, da je treba še okrepiti večstransko razsežnost stabilizacijsko-pridružitvenega procesa, da se v celoti vzpostavi regionalno sodelovanje na vseh področjih;

2.  opozarja na sklepe predsedstva z zasedanja Evropskega sveta 19. in 20. junija 2003 v Solunu, na katerem je bilo vsem državam Zahodnega Balkana obljubljeno, da se bodo pridružile Evropski uniji, ter na deklaracijo, ki so jo 11. marca 2006 v Salzburgu podpisale EU in države Zahodnega Balkana ter s tem potrdile pomen dobrih sosedskih odnosov in potrebo po ohranjanju miru in večji stabilnosti ter varnosti na Zahodnem Balkanu;

3.  poudarja pomen preprostega dostopa državljanov držav Zahodnega Balkana do Evropske unije, ki bi ga omogočal ustrezen vizumski režim; v tem pogledu pozdravlja sporazume o poenostavitvi vizumskih postopkov in ponovnem sprejemu, ki so začeli veljati 1. januarja 2008, vendar poudarja, da imajo državljani navedenih držav še naprej težave pri pridobivanju vizumov za države EU; poziva Komisijo, naj si čim bolj prizadeva za nadaljevanje dialoga z državami te regije in za izvajanje časovnih načrtov s ciljem vzpostavitve režima brez vizumov takoj, ko bodo navedene države izpolnile potrebna merila;

4.  poudarja potrebo po tesnejšem regionalnem povezovanju in sodelovanju v regiji, zlasti na področju človeškega kapitala, telekomunikacij in energetike; spodbuja države Zahodnega Balkana, naj okrepijo svoje trgovinske in gospodarske odnose in s tem pomagajo k oblikovanju regionalnega trga delovne sile; poudarja pomembno vlogo, ki jo lahko imajo regionalne organizacije, zlasti Svet za regionalno sodelovanje, in pobude za regionalno sodelovanje, zlasti srednjeevropski sporazum o prosti trgovini (CEFTA), pri poenostavitvi gospodarskega in trgovinskega sodelovanja v regiji; poziva Komisijo, naj še naprej podpira njihove dejavnosti; poudarja potrebo po okrepljenem dvostranskem in regionalnem sodelovanju v regiji, da se zagotovi samozadosten napredek; meni, da lahko razvoj in okrepitev regionalnih trgov državam Zahodnega Balkana pomaga uravnotežiti učinke odprtja njihovih trgov evropskemu trgu;

5.  izpostavlja pomanjkljivosti infrastrukture in varnosti na cestah ter da je nujno treba posodobiti trgovinske poti v regiji;

6.  poziva Komisijo, naj državam Zahodnega Balkana še naprej nudi institucionalno podporo, zlasti pri certificiranju kakovosti in omogočanju izvoza, hkrati pa države Zahodnega Balkana ponovno poziva k izboljšanju institucionalnih zmogljivosti;

7.  poziva oblasti v regiji, naj si še naprej prizadevajo ustvariti podjetništvu prijazno okolje, ki povečuje preglednost pri vodenju podjetij in na področju davkov, pri čemer se spoštujejo vsi predpisi za spodbujanje trajnostnega razvoja, ter naj posebno pozornost namenijo spodbujanju razvoja zasebnega sektorja, krepitvi malih in srednje velikih podjetij ter povečanju inovacijske sposobnosti z vzpostavljanjem povezav med podjetji in visokošolskim izobraževanjem; glede tega poudarja, da je treba okrepiti boj proti korupciji na vseh ravneh in izboljšati spoštovanje načel pravne države;

8.  je zaskrbljen zaradi pomanjkanja kvalificiranosti in slabe socialne kohezije v regiji Zahodnega Balkana; poudarja, da je treba stabilnost in trajno gospodarsko rast doseči z gospodarskimi in s socialnimi reformami ter tudi z določitvijo visokih standardov za varstvo okolja;

9.  izpostavlja pomen okoljske razsežnosti v ekonomiji držav Zahodnega Balkana; poudarja, da je treba izjave o okoljski nameri podpreti s konkretnimi ukrepi in učinkovitimi strukturami; poziva vlade Zahodnega Balkana, naj razvijajo obnovljive vire energije, izboljšajo izvajanje politike ravnanja z odpadki in še naprej razvijajo okoljsko trajnostni turizem, da ohranijo izjemno lepo naravno in arhitekturno dediščino;

10. ugotavlja, da so se v regiji povečale mednarodne naložbe, zlasti na področju energetike, turizma in naravnih virov; poudarja koristen vpliv tujih naložb in zlasti tujih neposrednih naložb na gospodarstva držav v tej regiji; vendar poudarja, da bi morale biti take naložbe popolnoma pregledne in da bi za vse vlagatelje morala veljati enaka pravila, prav tako pa naložbe ne bi smele biti povezane s kakršnim koli političnim pritiskom s strani vlad vlagateljev;

11. glede na to, da je mednarodna finančna kriza dosegla Evropo in lahko posredno vpliva na trgovino in tuje naložbe na Zahodnem Balkanu, poziva Komisijo, naj spremlja dogajanje in po potrebi sprejme ustrezne ukrepe, da se zagotovi nemoteno nadaljevanje stabilizacijsko-pridružitvenega procesa, ki je pomemben dejavnik za stabilnost v regiji in je v interesu same EU;

12. pozdravlja vključitev držav Zahodnega Balkana v programe Erasmus Mundus in Tempus; poziva te države, naj ustanovijo nacionalne agencije, ki so potrebne za sodelovanje v programih vseživljenjskega učenja, in sicer programih Comenius, Erasmus in Leonardo da Vinci; poziva Komisijo, naj uporabi sredstva iz instrumenta za predpristopno pomoč in države Zahodnega Balkana v celoti oprosti plačila za sodelovanje v programih vseživljenjskega učenja, kakor že velja za programa Erasmus Mundus in Tempus; poziva k večjemu sodelovanju in boljšim možnostim za čezmejno izmenjavo študentov, učiteljev in raziskovalcev iz držav Zahodnega Balkana in EU, da se ljudje in institucije iz držav Zahodnega Balkana seznanijo s programom EU in se okrepijo izobraževalne sposobnosti; vendar opozarja na visoko stopnjo bega možganov med mladimi na Zahodnem Balkanu in poudarja, da je treba spodbujati vračanje migrantov;

13. poziva države Zahodnega Balkana, naj oblikujejo politiko zaposlovanja in fiskalno politiko ter se tako soočijo s problemom brezposelnosti, relativno visokih plač in velikega obsega sive ekonomije;

14. poudarja, da se gospodarski in trgovinski odnosi EU s posameznimi državami Zahodnega Balkana zelo razlikujejo; zato na podlagi dosedanjih izkušenj iz širitvenega procesa poziva, naj se sprejmejo ustrezni sklepi ter naj bodo posamezni elementi instrumenta za predpristopno pomoč prožnejši, bolj prilagojeni dejanskim potrebam ter naj se bolj osredotočijo na trajnostni razvoj teh regij.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

6.11.2008

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

50

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Vittorio Agnoletto, Roberta Alma Anastase, André Brie, Philip Claeys, Véronique De Keyser, Giorgos Dimitrakopoulos, Michael Gahler, Georgios Georgiou, Jana Hybášková, Jelko Kacin, Metin Kazak, Maria Eleni Koppa, Joost Lagendijk, Vytautas Landsbergis, Johannes Lebech, Francisco José Millán Mon, Philippe Morillon, Pasqualina Napoletano, Annemie Neyts-Uyttebroeck, Baroness Nicholson of Winterbourne, Janusz Onyszkiewicz, Ria Oomen-Ruijten, Ioan Mircea Paşcu, João de Deus Pinheiro, Hubert Pirker, Samuli Pohjamo, Bernd Posselt, Libor Rouček, Christian Rovsing, Flaviu Călin Rus, Jacek Saryusz-Wolski, Inese Vaidere, Geoffrey Van Orden, Marcello Vernola, Kristian Vigenin, Andrzej Wielowieyski, Jan Marinus Wiersma, Zbigniew Zaleski, Josef Zieleniec

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Árpád Duka-Zólyomi, Kinga Gál, Milan Horáček, Marie Anne Isler Béguin, Tunne Kelam, Miloš Koterec, Nickolay Mladenov, Inger Segelström, Jean Spautz

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Wolfgang Bulfon, Rosa Miguélez Ramos


MNENJE Odbora za regionalni razvoj (6.11.2008)

za Odbor za mednarodno trgovino

o trgovinskih in gospodarskih odnosih z Zahodnim Balkanom

(2008/2149(INI))

Pripravljavka mnenja: Ramona Nicole Mănescu

POBUDE

Odbor za regionalni razvoj poziva Odbor za mednarodno trgovino, kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. poudarja vlogo regij pri gospodarskem in družbenem razvoju ter s tem pomen instrumenta za predpristopno pomoč (IAP) kot spremljevalnega sredstva tako v procesu demokratizacije, gospodarske in družbene preobrazbe ter usklajevanja z evropskimi standardi držav Zahodnega Balkana kakor tudi pri približevanju teh držav strukturam Evropske unije;

2. poudarja, da so velike razlike v gospodarskih in trgovinskih odnosih s posameznimi državami Zahodnega Balkana, zato na podlagi izkušenj, pridobljenih v dosedanjem širitvenem procesu, poziva k oblikovanju ustreznih sklepov ter da se različni elementi instrumenta za predpristopno pomoč (IAP) prožneje, bolj prilagojeno potrebam in osredotočeno usmerijo na trajnostni razvoj regij;

3. poziva, naj se prednostno podprejo nacionalni razvojni načrti, ki upoštevajo gospodarski razvoj tako urbanih kot tudi podeželskih območij; pri tem poudarja poseben pomen spodbujanja ustreznih programov usposabljanja ter izobraževalnih in izpopolnjevalnih programov;

4. od Komisije in držav članic zahteva, naj za instrument za predpristopno pomoč namenijo dodatna finančna sredstva, potrebna za razvoj projektov, ki so usmerjeni na potrebe, ter naj zagotovijo učinkovito in osredotočeno pomoč na lokalni in regionalni ravni; poudarja pomen medosebnih projektov, ki so še posebej primerni za posredovanje dodane vrednosti Evropske unije lokalnemu prebivalstvu;

5. meni, da imajo lokalni in regionalni organi odločilno vlogo pri trajnostnem gospodarskem razvoju in krepitvi civilne družbe, saj s projekti, v okviru katerih se sklepajo partnerstva z akterji iz javne in zasebne sfere, uresničujejo prednostne cilje posameznih držav in Skupnosti;

6. izraža zadovoljstvo nad dejstvom, da je ena od prednostnih nalog instrumenta za predpristopno pomoč prispevati k razvoju institucionalnih in upravnih zmožnosti na Zahodnem Balkanu, in sicer tako na nacionalni kot tudi na regionalni ravni, ter spodbuja Komisijo, naj okrepi ta sklop dejavnosti, da bi tako spodbudila razvoj upravljanja, pripravila te države in regije na črpanje sredstev iz strukturnih skladov ter spodbujala njihovo prilagajanje evropskim standardom glede na njihov morebiten prihodnji pristop; poziva Komisijo, naj pri vzpostavitvi institucij zagotovi visoko stopnjo preglednosti in sprejme ustrezne ukrepe za preprečitev korupcije;

7. poudarja pomen čezmejnega in nadnacionalnega sodelovanja za razvoj skupnih projektov in vzpostavitev trajnih vezi tako med regijami Zahodnega Balkana kakor tudi med njimi in regijami držav članic; poleg tega poudarja, da tako sodelovanje ne prinaša le gospodarskih koristi, ampak ima tudi politične in humane razsežnosti, saj se na ta način omogoča zbliževanje ljudstev in vlad ter dolgoročno zagotavljata stabilnost in blaginja v tej regiji;

8. spodbuja regije Unije, naj prevzamejo pobudo za izvedbo čezmejnih projektov z regijami Zahodnega Balkana, da bi se vzpostavilo tesno in dolgoročno sodelovanje na regionalni ravni ter na področju izmenjave izkušenj in dobrih praks v okviru evropskih omrežij za regionalno sodelovanje; meni, da bo okrepitev sveta za regionalno sodelovanje (RCC) spodbudila sodelovanje v regiji;

9. poudarja, da je treba upoštevati razvoj gospodarskega in trgovinskega sodelovanja na posebnem območju Donave, da bi prispevali k izkoriščanju potenciala tega območja, ki združuje Unijo in regijo Zahodnega Balkana.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

5.11.2008

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

38

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Emmanouil Angelakas, Stavros Arnaoutakis, Rolf Berend, Victor Boştinaru, Wolfgang Bulfon, Antonio De Blasio, Bairbre de Brún, Gerardo Galeote, Iratxe García Pérez, Eugenijus Gentvilas, Monica Giuntini, Ambroise Guellec, Gábor Harangozó, Marian Harkin, Mieczysław Edmund Janowski, Gisela Kallenbach, Miloš Koterec, Constanze Angela Krehl, Florencio Luque Aguilar, Jamila Madeira, Yiannakis Matsis, Miroslav Mikolášik, James Nicholson, Jan Olbrycht, Maria Petre, Pierre Pribetich, Giovanni Robusti, Elisabeth Schroedter, Grażyna Staniszewska, Lambert van Nistelrooij, Oldřich Vlasák

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Domenico Antonio Basile, Emanuel Jardim Fernandes, Francesco Ferrari, Eleonora Lo Curto, Ramona Nicole Mănescu, Flaviu Călin Rus, Iuliu Winkler


IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

2.12.2008

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

17

0

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Daniel Caspary, Glyn Ford, Béla Glattfelder, Ignasi Guardans Cambó, Syed Kamall, Caroline Lucas, Helmuth Markov, Cristiana Muscardini, Vural Öger, Georgios Papastamkos, Peter Šťastný, Gianluca Susta, Daniel Varela Suanzes-Carpegna, Iuliu Winkler, Corien Wortmann-Kool

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Bastiaan Belder, Rovana Plumb, Zbigniew Zaleski

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Armando França, Glenis Willmott

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov