POROČILO o nediskriminiranju na podlagi spola in solidarnosti med generacijami

9.12.2008 - (2008/2118(INI))

Odbor za pravice žensk in enakost spolov
Poročevalka: Anna Záborská

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o nediskriminiranju na podlagi spola in solidarnosti med generacijami

(2008/2118(INI))

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju svetovnega poročila o človekovem razvoju iz leta 1995, posvečenega študiji „Revolucija enakosti med spoloma“[1] v okviru programa Združenih narodov za razvoj,

–       ob upoštevanju resolucije Sveta ter ministrov za delo in socialne zadeve, ki so se 29. junija 2000 sestali v okviru Sveta, o uravnoteženi udeležbi žensk in moških v poklicnem in družinskem življenju,

–      ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. decembra 2000 o sporočilu Komisije „V Evropo za vse starosti – spodbujanje blaginje in medgeneracijske solidarnosti“[2],

–      ob upoštevanju sporočila Komisije „Odziv Evrope na staranje svetovnega prebivalstva – Spodbujanje gospodarskega in socialnega napredka v starajočem se svetu – Prispevek Evropske komisije k drugi svetovni skupščini o staranju“ z dne 18. marca 2002 (KOM(2002)0143),

–      ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. marca 2004 o uskladitvi poklicnega, družinskega in zasebnega življenja[3],

–      ob upoštevanju evropskega pakta za mlade, ki ga je sprejel Evropski svet v Bruslju 22. in 23. marca 2005,

–      ob upoštevanju zelene knjige Komisije „Odziv na demografske spremembe: nova solidarnost med generacijami“ z dne 16. marca 2005 (KOM(2005)0094),

–      ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. marca 2006 o demografskih izzivih in medgeneracijski solidarnosti[4],

–      ob upoštevanju Sporočila Komisije „Demografska prihodnost Evrope, kako spremeniti izziv v priložnost“ z dne 12. oktobra 2006 (KOM(2006)0571),

–      ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. junija 2007 o regulativnem okviru za ukrepe usklajevanja družinskega življenja in študijskega časa za mlade ženske v Evropski uniji[5],

–      ob upoštevanju sporočila Komisije „Spodbujati solidarnost med generacijami“ z dne 10. maja 2007 (KOM(2007)0244),

–      ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o sporočilu Komisije „Spodbujati solidarnost med generacijami“[6],

–      ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. septembra 2007 o enakosti med ženskami in moškimi v Evropski uniji – 2007[7],

–      ob upoštevanju delovnega dokumenta Komisije „Demografska prihodnosti Evrope: dejstva in podatki“ (SEC(2007)0638),

–      ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. februarja 2008 o demografski prihodnosti Evrope[8],

–      ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. septembra 2008 o enakosti med ženskami in moškimi – 2008[9],

– ob upoštevanju člena 45 svojega poslovnika,

– ob upoštevanju poročila Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A6-0492/2008),

Glavna opažanja v vsakdanjem življenju

A.     ker lizbonska strategija predvideva vključitev 60 % delovno sposobnih žensk na trg dela; ker prizadevanja, povezana z demografskimi izzivi, težijo k spodbujanju večje rodnosti za zadovoljevanje potreb v prihodnosti; ker enakost med spoloma ter ravnovesje med zasebnim in poklicnim življenjem ostajata v središču razprave o demografskih spremembah, pri tem pa je priznana raznolikost družinskih vzorcev v 21. stoletju; ker ti javni politiki zadevata osrednje žensko prebivalstvo, in sicer ženske v starosti od 18 do 49 let, ki se obravnavajo kot delavke in skrbnice, to je matere, ki nosijo življenje, rojevajo otroke ter jih večinoma vzgajajo skupaj z njihovimi očeti, pa tudi dekleta, ki lahko skrbijo za starejše in nesamostojne ali invalidne osebe; ker je treba odslej opredeliti različne politike ne le glede na uspešnost delavcev pri delu, temveč tudi glede na njihovo družbeno vlogo in vlogo v družini,

B.     ker količinski in kakovostni cilji lizbonske strategije in nove integrirane smernice za rast in delovna mesta – predvsem kjer gre za zaposlovanje žensk in odraslih – temeljijo na ugotovitvi, da je z vidika trajnosti nesprejemljivo zavreči zadevne vire in njihov potencial ter da je ogrožena stabilnost pokojninskih sistemov in sistemov socialnega varstva,

C.     ker se razlike med ženskami in moškimi ohranjajo v vseh ostalih vidikih kakovosti dela, na primer pri usklajevanju poklicnega in družinskega življenja, in ker je stopnja zaposlenosti žensk z vzdrževanimi otroki le 62,4 %, medtem ko je pri moških 91,4 %, 76,5 % zaposlenih s krajšim delovnim časom pa je žensk,

D.     ker imajo ženske in moški enako človeško dostojanstvo, pravice in obveznosti,

E.     ker podatki iz navedenega sporočila Komisije z dne 12. oktobra 2006 kažejo, da imajo države in regije z visoko stopnjo zaposlenosti žensk, ki imajo sisteme socialnega varstva, tudi višjo stopnjo rodnosti,

F.     ker načelo enakega obravnavanja žensk in moških določa, da ne sme biti nobene neposredne ali posredne diskriminacije zaradi spola, še najmanj pa zaradi materinstva, opravljanja družinskih obveznosti ali zakonskega stanu,

G.     ker skrbništvo, ki je bilo skozi stoletja domena žensk, pogosto še vedno ni obravnavano kot „pravo“ delo; ker status skrbništva ostaja nejasen, prav tako pa še ni bila sprejeta splošno priznana opredelitev;

H.     ker je enako obravnavanje žensk in moških vodilno načelo pravnega sistema ter ga je treba kot takega upoštevati in spoštovati pri razumevanju in izvajanju zakonov,

I.      ker je v Uniji zaradi treh glavnih izzivov, s katerimi se sooča – demografske spremembe, globalizacija in podnebne spremembe – potrebna medgeneracijska solidarnost na podlagi obsežnega dogovora med generacijami, obema spoloma in ljudstvi, ki morajo v prihodnost zreti z obnovljenim zaupanjem,

J.      ker je tak dogovor sam po sebi skupinske narave, se uporablja v velikem obsegu in temelji na svobodni izbiri posameznika, posebej žensk, ki imajo pravico imeti želeno število otrok in obenem v različnih življenjskih obdobjih opravljati želeno dejavnost ter pravico do spremembe načrtov, ne da bi postale žrtve diskriminacije, saj je vse to sestavni del državljanskih pravic,

K.     ker mora dogovor med spoloma, generacijami in ljudmi temeljiti na možnosti, da si lahko posamezniki organizirajo svoje poklicno in zasebno življenje ter uskladijo gospodarske zahteve proizvodnje, ki so del pridobitne zaposlitve, z možnostjo izbire, katerim dejavnostim se bodo posvečali in kdaj, v okviru pravic in odgovornosti iz zakonodaje in pogodb,

L.     ker morajo zaradi medgeneracijske odgovornosti javni organi imeti dejaven pristop, vsi socialni akterji pa morajo igrati vodilno vlogo, da bi zagotovili visoke standarde storitev splošnega interesa in potrebne sisteme zdravstvenega in socialnega varstva v ustreznem obsegu,

M.    ker je prisotnost žensk na trgu dela povezana s kulturnimi spremembami in reformami, oblikovanimi za uveljavitev politik za doseganje ravnotežja med delom in zasebnim življenjem ter prerazporeditev vlog; ker takšne politike pokrivajo različna, v osnovi povezana, področja od začasno krajšega delovnega časa, ki se doseže s spremembo pogodb o zaposlitvi v pogodbe za delo s krajšim delovnim časom, dopusta (porodniškega, očetovskega, starševskega in družinskega) in mrež storitev za osebno pomoč,

N.     ker so storitve za osebno pomoč, ki so namenjene otrokom, starejšim, nesamostojnim osebam in bolnim, lahko skupne (javne, zasebne ali mešanica obeh) ali individualne (pomoč na domu, varuške, skrbniki itd.),

O.     ker demografske spremembe pomembno vplivajo na zasebno in poklicno življenje ljudi, ker so neustrezne storitve, nizke plače, pozen vstop na trg dela, dolgotrajno podaljševanje pogodb za določen čas in nezadostne spodbude za mlade pare med razlogi, zakaj si mladi prej ne ustvarijo družine in nimajo otrok; ker togi delovni vzorci in težavna vrnitev na trg dela po obdobju opravljanja skrbniških dolžnosti otežujejo svobodno odločanje glede doseganja ravnotežja med delom in zasebnim življenjem ali pa glede izmenjavanja med poklicnim in družinskim življenjem,

P.     ker različne oblike solidarnosti v družini, ki so povezane z družinskimi obveznostmi in se jih ne da ovrednotiti, ter razne prepreke na tem področju, zlasti prisilna izbira med dvema možnostma, ki nista priznani kot ekonomsko enakovredni, ovirajo izvajanje resnične politike, ki bi morala povezovati strokovne pomočnike, prostovoljce in družine,

Q.    ker opozarja, da nediskriminacija, ki temelji na spolu, ponavadi v prvi vrsti zadeva ne le ženske/matere, temveč tudi moške/očete; D. ker ugotavlja, da se kakršni koli politični ukrepi na tem področju ne bodo mogli več osredotočiti zgolj na ženske ter da bi morale evropske in nacionalne politike odslej upoštevati tudi potrebe in sposobnosti moških/očetov na tem področju;

R.     ker je treba pozornost nameniti diskriminaciji zaradi porodniškega, očetovskega, starševskega in družinskega dopusta, ki je povezana s skrbništvom, da bi ugotovili, ali je diskriminacija v takšnih primerih oblika diskriminacije na podlagi spola; ker je treba sprejeti vseevropsko opredelitev pojma večplastne diskriminacije,

S.     ker se pojem solidarnosti med generacijami ne omejuje le na skrb za otroke, marveč zadeva tudi odgovornost do starejših in vzdrževanih oseb ter prispeva k spodbujanju človeških sposobnosti prebivalstva in spoštovanju človeškega dostojanstva ter k temu spodbuja tudi prihodnje generacije,

T.     ker je med evropskim prebivalstvom generacija žensk srednjih let, pri kateri je vloga matere pogosto združena z vlogo hčere, ki skrbi za starejše in vzdrževane osebe, hkrati pa je zaposlena na trgu dela,

U.     ker ekonomisti in demografi v svojih delih na podlagi ekonomskih in matematičnih modelov pojasnjujejo ekonomsko vrednost gospodinjske proizvodnje, ki jo opravijo ženske, zlasti gospodinjskega dela, vzgoje otrok, skrbi za vzdrževane osebe ne glede na njihovo starost ali stopnjo odvisnosti od drugih ali vzdrževanja solidarnostnih mrež med generacijami,

V.     ker dolgoletne raziskave ekonomistov in demografov kažejo, da bi bil ženski prispevek k BDP še večji, če bi bilo v izračun všteto njihovo neplačano delo,

W.    ker se v ekonomiji daje vedno večji poudarek nacionalnemu bogastvu, ki ga ustvarja ekonomija gospodinjstva,

X.     ker so skrbniki na domu še vedno diskriminirani glede upoštevanja njihove delovne dobe pri pokojnini in drugih pravicah,

Y.     ker velika revščina ne sme biti diskriminacijski dejavnik na področju medgeneracijske solidarnosti, pa tudi ker najrevnejše družine ohranjajo vezi in dejavnosti na področju medgeneracijske solidarnosti,

Z.     ker je raznovrstna diskriminacija žensk/mater in moških/očetov pri uradnem priznanju njihovega neformalnega dela povezana z vrsto pravnih, družbenih in gospodarskih dejavnikov, pri katerih še zdaleč ne gre zgolj za načelo „za enako delo enako plačilo“, in ker se kaže predvsem v tem, da so ženske/matere ali moški/očetje prisiljeni izbrati formalno zaposlitev zaradi nepriznanega dela v gospodinjstvu, čeprav takšna zaposlitev lahko povzroči razlike v plačilu ter neravnovesje pri uresničevanju družinskih načrtov in poklicnih ambicij,

AA.  ker je treba starejše osebe realistično prikazati kot dejavne člane družbe, da bi odpravili negativne stereotipe,

AB.  ker ženske predstavljajo ogromno večino starajočega se prebivalstva, razlika med spoloma v njihovem življenjskem obdobju pa se negativno odraža v njihovih pokojninah,

Priznanje dela izven trga formalnega dela

AC.  ker bi morala družba priznati delo oseb, ki svoj čas posvečajo varstvu in vzgoji otrok ali skrbijo za starejše osebe, in ker bi lahko ta cilj dosegli tako, da bi jim zagotovili pravice, zlasti socialno in pokojninsko zavarovanje,

AD.  ker je vloga staršev pri vzgoji otrok in vloga otrok v odnosu do starejših in vzdrževanih oseb ter vloga žensk in moških kot skrbnikov starejših in vzdrževanih oseb bistvena za skupni napredek in ker jo morajo prečne politike priznati kot tako, ko se ženske in moški sami odločijo, da se bodo temu delu v celoti ali delno posvetili,

Posebna vloga „mladih upokojencev“

AE.   ker osebe, stare petdeset let ali več, trpijo zaradi premajhnega priznavanja njihovih poklicnih sposobnosti, kar se kaže zlasti v večji stopnji brezposelnosti tega prebivalstva,

AF.   ker je zaradi politik zgodnjega upokojevanja, ki so se izvajale v številnih državah članicah, nastala nova kategorija „mladih upokojencev“, ki imajo pogosto modrost, sposobnosti in znanje, ki so potrebni za napredek družbe, kljub temu, da niso več na trgu formalnega dela, in bi jih bilo zato treba ponovno vključiti prek posebne politike za to skupino ljudi,

AG.  ker mora biti medgeneracijska solidarnost predvsem družbena vez v dobro vseh, saj lahko vse generacije druga drugi nekaj doprinesejo,

AH.  ker sta materinstvo in z njim povezano koriščenje dopusta zaposlenih na žalost vedno znova in pogosto vir nesprejemljive diskriminacije,

AI.    ker Komisija od oktobra 2003 izvaja posvetovanja s socialnimi partnerji o ravnotežju med delom in zasebnim življenjem; ker ta posvetovanja, ki so trenutno na začetku druge faze, temeljijo na iskanju politik in načinov za omogočanje dobrih delovnih mest v povezavi z odgovornostmi žensk in moških kot skrbnikov,

AJ.   ker so politike in sredstva za spodbujanje ravnotežja med delom in zasebnim življenjem (krajši delovni čas, dopust in storitve) skoraj vedno razumljeni, kot da so namenjeni ženskam in ne kot načini za spodbujanje poštene delitve odgovornosti;

AK.  ker je Komisija oblikovala predloge za izboljšanje porodniškega dopusta in zaščito samozaposlenih mater,

AL.   ker bi morale Komisija in države članice ob upoštevanju podaljšanja življenjske dobe in zato, da bi lahko mladi upokojenci ostali socialno vključeni in finančno neodvisni od svojih družin, če to želijo, spodbujati politiko, ki bo starejšim omogočila, da bodo zaposlitev obdržali ali se vrnili na trg dela, zlasti z ukrepi za združevanje dela/pokojnine,

Posebna odgovornost glede moških/očetov

AM. ker imajo moški pomembno vlogo pri uresničevanju resnične enakosti,

AN.  ker je treba poudariti pomembno vlogo očetov pri ustvarjanju pozitivne podobe o ženski/materi,

AO.  ker podpira sklepe prve evropske konference za očete, ki jo je pripravilo avstrijsko predsedstvo Sveta 15. in 16. septembra 2004 na Dunaju,

Vzpostavitev pogojev, ki spodbujajo svobodno izbiro za dosego ravnovesja družinskih načrtov in poklicnih ambicij

AP.   ker so bila načela prožne varnosti, ki veljajo za ženske, navedena v resoluciji Evropskega parlamenta novembra 2007 in ker delovni čas v večini evropskih regij ni ugoden za osebe z otroki in ker imajo te manj možnosti, da bi delale na delovnih mestih z gibljivim delovnim časom, kot osebe brez otrok[10],

AQ.  ker je usklajevanje družinskih načrtov, zasebnega življenja in poklicnih ambicij mogoče le, če lahko zadevne osebe z ekonomskega in družbenega vidika resnično svobodno izbirajo ter jim je zagotovljena podpora prek političnih in gospodarskih odločitev na evropski in nacionalni ravni, pri tem pa niso prikrajšane, in če je na voljo potrebna infrastruktura,

AR.  ker obstaja nevarnost „prisilnega“ dela s krajšim delovnim časom, zlasti za ženske/matere, ki so v to prisiljene zaradi nedostopnosti storitev varstva otrok, obstaja pa tudi tveganje, da prehod s polnega delovnega časa na krajši delovni čas morda ne bo dovoljen, s tem pa je ovirano, če ne nemogoče, doseganje ravnotežja med delom in zasebnim življenjem,

Zagotavljanje vidnosti nevidnega ustvarjanja nacionalnega bogastva

1.      poziva statistične ustanove držav članic k oceni možnosti vključitve vrednosti nevidnega dela na področju solidarnosti med generacijami, razčlenjenih po spolu, in njenega prispevka k nacionalnemu BDP v sistem nacionalnih računov;

2.      pozdravlja omenjeno sporočilo Komisije z dne 12. oktobra 2006 in njegove sklepe glede izboljšanja kakovosti življenja za vse pod pogoji, ki podpirajo svobodno uresničevanje družinskih načrtov s poudarkom na enakosti med moškimi in ženskami v okviru širših lizbonskih ciljev,

3.      meni, da lahko družine pomembno prispevajo k družbi in jih je zato treba podpirati, tako da zagotovimo, da se posameznim gospodinjstvom ne bo treba soočati z bremenom izzivov in sprememb, ki se trenutno dogajajo, zaradi česar bi postala glavni socialni blažilec v primerih nezaposlenosti, bolezni in invalidnosti ter prizorišče nasilja;

4.      poudarja, da je treba najti ustrezne srednje in dolgoročne rešitve, s katerimi bi omilili tveganje, da mladi in ženske ne bodo upravičeni do ustrezne pokojnine in bodo s tem bolj izpostavljeni revščini;

5.      ugotavlja, da število gospodinjstev v nekaterih državah EU postopoma narašča, njihova velikost pa se zmanjšuje (enostarševske družine), da vedno več otrok živi v mešanih družinah in da narašča število posvojitev neevropskih otrok, priseljevanje pa ustvarja raznolikost družinskih kultur;

6.      poziva k natančni analizi študij, ki kažejo, da bi bilo treba pogodbe o zaposlitvi nadomestiti s pogodbami o dejavnosti, ki bi upoštevale mobilnost, spremembe, življenjska obdobja in prekinitve kariere, usklajevanje poklicnega življenja, v obliki zaposlitve ali samozaposlitve, z usposabljanjem in skrbništvom;

7.      poziva raziskovalne ustanove in inštitute, naj več sredstev namenijo za večji učinek na področju okoljske izboljšave proizvodov za otroke, nesamostojne osebe ali proizvode za splošno rabo v gospodinjstvu;

8.      poziva k iskanju načinov, da ukrepi za podporo, izboljšanje statusa in ovrednotenja skrbništva ne bi oškodovali zaposlitve žensk na trgu dela, pri tem pa je treba posebno pozornost nameniti razmeram v državah, kjer neformalno delo, siva ekonomija in neprijavljeno delo že obstajajo v velikem obsegu; zato poziva k oceni vpliva ukrepov za priznanje skrbništva, vsaj s simboličnim izračunom za namene pokojnine, na družbo in zaposlene ženske;

9.      poziva Eurostat, naj oceni možnost priprave ukrepov, ki bodo poudarili vrednost nevidnega dela na področju solidarnosti med generacijami in njegov prispevek k BDP Unije, ter pri tem tesno sodeluje s Svetovno banko, Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj ter Mednarodnim uradom za delo;

10.    poziva Komisijo, naj predstavi konkretne pobude za potrditev znanja, pridobljenega pri vzgoji, skrbi za vzdrževane osebe in gospodinjskemu delu, da bi se lahko upoštevalo ob vrnitvi na trg dela; poudarja, da je ocena naddisciplinarnih veščin ključnega pomena za tako imenovano bilanco veščin glede na najboljše tradicije na področju nacionalnih poskusov na sistemih za povezovanje ponudbe delovne sile s povpraševanjem;

11.    poziva Komisijo, naj izvede kampanjo za povečanje osveščenosti in uvede pilotne projekte za bolj uravnoteženo udeležbo žensk in moških v poklicnem in družinskem življenju,

12.    poziva države članice, naj obravnavajo možnost prožnega delovnega časa za starše (kot rezultat svobodne izbire) in prožnega delovnega časa institucij za varstvo otrok, da bi moškim in ženskam pomagale pri uspešnejšem usklajevanju poklicnega in družinskega življenja;

13.    poziva države članice k sprejetju ukrepov za pravno, družbeno in ekonomsko priznanje nevidnega neformalnega dela na področju solidarnosti med generacijami, ki ga opravljajo ženske/matere, moški/očetje in skrbniki (zlasti kar zadeva socialno varnost, poklicni status, dohodke in enake možnosti moških in žensk);

14.    poziva strokovnjake za družbene vede, ekonomijo in pravo, pa tudi strokovnjake za filozofijo, antropologijo, nevrološke znanosti, znanosti o razvoju otrok in geriatrijo/gerontologijo, naj jasneje opredelijo različna poimenovanja, da bi olajšali njihovo razumevanje in omejili njihovo morebitno zlorabo, ter predlaga izvajanje programa za prečno raziskovanje na evropski ravni, s katerim bi preučili oblike, pogostost in notranje razloge za opravljanje netržnega neformalnega dela, ki še ni uradno priznano, pri vzdrževanju medgeneracijskih mrež in dodeljevanju finančnih sredstev v ta namen; poziva Komisijo in države članice, naj te rezultate uporabijo za oblikovanje boljših politik na tem področju;

15.    poziva Komisijo, naj v državah članicah na podlagi izmenjave najboljših praks spodbuja model „bona za uporabo univerzalnih storitev“, ki naj bi spodbujal storitve osebne pomoči in je v tem času eden od najboljših zgledov dobre prakse, ki jo je treba širiti in spodbujati v vseh državah članicah;

16.    poziva Komisijo, naj spremlja zglede dobre prakse držav članic v zvezi s skrbniki in naj jih posreduje vsem državam članicam, s čimer bi prikazala, da imajo skrbniki osrednjo vlogo na področju medgeneracijske solidarnosti, in spodbudila izvajanje strategije za skrbnike v državah članicah;

17.    poziva Komisijo in države članice, naj upoštevajo izjemen potencial mladih upokojencev z družbenega, pa tudi ekonomskega vidika, ter jih spodbuja, naj podpirajo vsa področja politike v zvezi z medgeneracijsko solidarnostjo v obliki prostovoljnega delovanja z vključitvijo starejših v združenja ali nevladne organizacije,

Spodbujanje ravnovesja družinskih načrtov in poklicnih ambicij

18.   poziva države članice, naj podpirajo in spodbujajo operativne programe Komisije v okviru Evropske zveze za družine; poziva Komisijo, naj okrepi razvoj orodij za sistemiziranje izmenjave dobre prakse in raziskav na tem področju;

19.    poziva javne organe k sprejetju potrebnih ukrepov, da bi zaposlenim materam in očetom lahko nudili pomoč s politikami za spodbujanje ravnotežja med delom in zasebnim življenjem ter jim omogočili dostop do sredstev za doseganje tega cilja;

20.    poziva države članice, naj oblikujejo politike za spodbujanje večgeneracijskih dejavnosti, kot so centri, kjer starejši odrasli skrbijo za otroke in za to prejemajo plačilo;

21.    poziva države članice, naj dajo prednost ureditvi dopustov (starševski dopust, dopust ob posvojitvi, solidarnostni dopust) za osebe, ki želijo prekiniti poklicno delovanje, da bi se posvetili vzgoji otroka ali skrbi za vzdrževano osebo;

22.    spodbuja države članice, naj v nacionalnih politikah predvidijo vzpostavitev enoletnega porodniškega dopusta, da bi lahko matere, ki to želijo, dale prednost temeljni vezi z otroki;

23.    meni, da je treba ukrepati, da bi izboljšali obravnavo porodniškega dopusta, pa tudi očetovskega in starševskega dopusta, s posebnim poudarkom na dopustu, ki ga koristijo zaposleni očetje, pri tem pa upoštevati, da v vseh državah članicah le majhen odstotek moških izkoristi ta dopust;

24.   vztraja, da bi moral biti vsak, ki želi prekiniti ali skrajšati svoje formalno poklicno delovanje, da bi se posvetil solidarnosti med generacijami, upravičen do prilagodljivega delovnega časa; zato poziva mala in srednje velika podjetja, naj se bolj prostovoljno vključujejo v sodelovanje, in javne organe k večji finančni prožnosti pri proračunskih napovedih državne pomoči;

25.    poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami in socialnimi partnerji začne revizijo politike za usklajevanje družinskega in poklicnega življenja:

– ki bo zagotavljala, da stroški porodniškega dopusta ne bodo v breme delodajalca, temveč družbe, da bi se tako izkoreninila diskriminacija v podjetjih in spodbudila demografsko rast,

– ki bo izboljšala dostop do storitev varstva in pomoči za nesamostojne osebe (otroke, invalidne in starejše osebe) ter prožnost teh storitev z določitvijo minimalnega števila struktur, odprtih tudi ponoči, da bi se izpolnjevale poklicne zahteve in ohranilo zasebno življenje;

26.    pozdravlja predlog, da se v direktivo o organizaciji delovnega časa vključi člen o ravnotežju med delom in zasebnim življenjem, in poudarja, da je treba takšno določbo upoštevati pri določanju delovnega tedna in ureditev glede dežurstva;

27.    poziva države članice, naj zagotovijo, da se bo lahko vsak, ki bo začasno prekinil svoje poklicno delovanje, da bi se posvetil vzgoji otrok ali skrbi za starejše ali vzdrževane osebe, ponovno vključil na trg dela in se vrnil na svoje staro delovno mesto ter da bo lahko poklicno napredoval;

28.    poudarja, da je prihodek žensk še vedno ključnega pomena za njihovo neodvisnost in večjo enakost med ženskami in moškimi v družbi kot celoti;

29.    poudarja, da je treba okrepiti solidarnost do starejših, ki morajo prav tako biti solidarni do otrok in mladih; ker lahko starejši prenesejo svojo modrost, znanje in izkušnje na mlade generacije, mladi pa izkažejo energijo, dinamičnost, veselje do življenja in upanje,

30.    meni, da je treba medgeneracijsko solidarnost spodbujati z razumnimi davčnimi politikami (v obliki prenosov, odbitkov in znižanj davka), z ukrepi za spodbujanje dejavnega staranja, s politikami za razvijanje spretnosti in celovitimi mrežami za storitve za otroke, starejše, invalide in nesamostojne osebe ter oceniti njihov pozitiven oziroma negativen učinek na osebne odločitve in ravnotežje med delom in zasebnim življenjem;

31.    opozarja Komisijo in države članice, da je treba sprejeti pozitivne ukrepe v korist žensk in moških, zlasti zato, da bi jim omogočili vrnitev na trg dela po prekinitvi poklicne poti iz družinskih razlogov (vzgoja otrok in/ali oskrba bolnega ali invalidnega starša), s spodbujanjem politike (ponovnega) vključevanja na trg dela, ki bi jim omogočila ponovno finančno neodvisnost;

32.    poudarja, da imajo številne ženske zaradi pokojninskih shem v državah članicah še vedno le posredne pravice na podlagi moževe delovne dobe, posledica tega pa je, da ženske predstavljajo večino starejših, ki živijo v revščini;

33.    poziva države članice, naj obravnavajo strukturne dejavnike, ki prispevajo k neenakosti pokojninskih shem, vključno z organizacijo skrbništva ter usklajevanjem poklicnega in družinskega življenja, neenakostmi na trgu dela, razlikami v plačilu glede na spol ter neposredno diskriminacijo v drugem in tretjem pokojninskem stebru;

34.   poziva države članice, naj spodbujajo davčno politiko, ki bo upoštevala finančne obveznosti gospodinjstev, zlasti stroške varstva otrok ter skrbi za starejše in vzdrževane osebe, na podlagi davčne ureditve in sistema davčnih olajšav;

35.    poziva države članice, naj pregledajo svoje davčne sisteme in določijo davčne stopnje na podlagi pravic posameznika, in posledično zahteva individualizacijo pokojninskih pravic in pravic iz sistema socialne varnosti;

36.    poziva institucije in države članice, naj sprejmejo posebne ukrepe v korist ženskam, da bodo odpravile očitne primere dejanskih neenakosti v primerjavi z moškimi ter tako uresničile načelo enakosti med ženskami in moškimi; meni, da morajo biti tovrstni ukrepi, ki jih je treba izvajati, dokler neenakosti ne bodo odpravljene, razumni in v vsakem primeru sorazmerni z zastavljenim ciljem;

37.    poziva nacionalne in lokalne organe, naj oblikujejo programe za mlade ljudi, ki bodo vključevali medgeneracijsko razsežnost, da bi mlajša generacija razumela, da je današnja raven uspešnosti in blaginje posledica prizadevanj in stisk predhodnih generacij;

38.    poziva institucije in vse javne organe, naj načelo enakosti med ženskami in moškimi dejavno upoštevajo pri sprejemanju in izvajanju uredb, oblikovanju javne politike in na splošno pri opravljanju svojih dejavnosti;

39.    poziva medije, naj s pozitivnim pristopom in dosledno spremljajo medgeneracijske odnose s pomočjo obravnave medgeneracijskih vprašanj, razprav med različnimi starostnimi skupinami in na splošno, naj pozitivno prikazujejo prispevek starejših generacij družbi;

40.    meni, da je treba načelo enakega obravnavanja in enakih možnosti upoštevati na vseh področjih gospodarske in socialne politike ter politike zaposlovanja, saj bo to prispevalo k preprečevanju segregacije na trgu dela in odpravi neenakih plač, pa tudi spodbujanju ženskega podjetništva ter izboljšanju vrednosti dela, ki ga opravljajo ženske, vključno z gospodinjskim delom;

41.    meni, da je treba ob upoštevanju spremenjenega družinskega modela in postopnega vstopanja žensk na trg dela nujno prenoviti tradicionalne ureditve oskrbe nesamostojnih oseb; priporoča, da države članice razširijo in dopolnijo zaščito, ki jo nudijo njihove socialne službe, zato da bi zagotovile, da bo pravica do osebnega izpopolnjevanja vedno enaka za vse in da bo za nesamostojne osebe poskrbljeno;

0

0   0

42.    poziva svojega predsednika, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in Ekonomsko-socialnemu odboru ter parlamentom in nacionalnim statističnim organom držav članic, Mednarodnemu uradu za delo, Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj ter programu Združenih narodov za razvoj.

• [1]  http://hdr.undp.org/en/reports/global/hdr1995/chapters, zlasti 4. poglavje.
• [2]  UL C 232, 17.08.2001, str. 381.
• [3]  UL C 102 E, 28.4.2004, str. 492.
• [4]  UL C 292 E, 01.12.2006, str. 131.
• [5]  UL C 146 E, 12.06.2008, str. 112.
• [6]  UL C 120, 16.05.2008, str. 66.
• [7]  UL C 219 E, 28.08.2008, str. 324.
• [8]  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0066.
• [9]  Sprejeta besedila, P6_TA-PROV(2008)0399.
• [10]  Eurostat, Življenje žensk in moških v Evropi, 2008, str. 89.

OBRAZLOŽITEV

(1) Pojmovanje „dela“ v lizbonski strategiji ni ustrezno in zadeva izključno formalno plačano delo, zato odločilni delež ustvarjanja družbene in ekonomske vrednosti v državah članicah ni priznan.

Različno razumevanje pojma „delo“ je treba prilagoditi novim zahtevam evropske politike na področju zaposlovanja. Opredelitev dejavnosti kot „formalno plačano delo“ je odvisna od družbenih pogojev, v katere je ta dejavnost vpeta.

Samoiniciativno poročilo Evropskega parlamenta se osredotoča na pravično družbeno in ekonomsko priznavanje dejavnosti, ki jih opravljajo tako ženske kot moški in ki se ne priznavajo kot „formalno plačano delo“.

Pripravljavka poročila se zavzema, da se poleg tradicionalnega formalnega dela priznajo tudi številne druge oblike neplačanega dela, ki ga opravljajo ženske in moški, zlasti prostovoljno delo, gospodinjsko delo in družinske obveznosti, pa tudi za to, da se te oblike dela vključijo v nacionalne račune držav članic.

(2) Priznavanje neplačanega dela je vprašanje pravičnosti

„Tisti, ki redi svinje, je produktiven, tisti, ki vzgaja človeka, pa neproduktiven član družbe“, je 150 let nazaj izjavil nemški ekonomist Friedrich List. Na začetku 21. stoletja nobena neplačana dejavnost, ki jo opravljajo ženske in moški, na primer vzgoja otrok, nega starejših oseb na domu, solidarnost med generacijami in prostovoljno delo, ne šteje kot ekonomska dejavnost.

Diskriminacija nastane, ko ženska ali moški, ki se svobodno odloči, da bo svojo osebno rast iskal(-a) v razvoju človeških sposobnosti prihodnjih generacij ter v skrbi za vzdrževane osebe (ne glede na njihovo starost ali stopnjo nepreskrbljenosti) ali v vzdrževanju mrež medgeneracijske solidarnosti[1]. Kljub temu pa se tega zelo otipljivega zavzemanja ne upošteva v nobenih statističnih podatkih sistemov nacionalnih računov: statistike dela to vprašanje puščajo ob strani. Ker ni statistično zabeleženo, se neformalno delo žensk tudi ne priznava, čeprav vsi opazovalci priznavajo njegov realni obstoj v vsakdanjem življenju.

Svetovno poročilo o človeškem razvoju iz leta 1995, posvečeno študiji „Revolucija enakosti med spoloma“[2], se prične z naslednjo ugotovitvijo: „Pretvarjanje dela, ki ga ženske opravljajo zunaj trga dela, v denarno vrednost, ni le vprašanje pravičnosti. (…) Če bi človeške dejavnosti obravnavali kot tržne transakcije, ovrednotene na podlagi obstoječih plač, bi prišli do ogromnih denarnih zneskov.“[3]

(3) Ekonomski pristop Nobelovega nagrajenca Garyja Beckerja

Proizvodnja gospodinjstev je pomemben delež uspešnosti gospodarstva vseh držav. Vendar se pri izračunu dobrin in storitev, ki predstavljajo BDP, gospodinjske dejavnosti ne upoštevajo, zaradi česar so ženske podcenjene, čeprav opravljajo večji delež proizvodnje v gospodinjstvih. Lahko bi rekli, da so družine in druga gospodinjstva majhna podjetja, ki tudi v najbolj naprednih državah proizvajajo številne koristne dobrine in storitve: vzgajajo otroke, pripravljajo obroke in nudijo varnost, negujejo bolne člane, skrbijo za starejše osebe in jim nudijo vse vrste pomoči ter opravljajo veliko drugih koristnih nalog. Ženske za opravljanje teh dejavnosti žrtvujejo več kot 70 % svojega časa – tudi v egalitarnih državah, kot je Švedska. ... Nekatere feministke prepričljivo zagovarjajo stališče, da bi upoštevanje gospodinjskega dela v BDP dvignilo „zavest“ žensk, zlasti v manj razvitih državah. .... Druge feministke pa ne podpirajo eksplicitnega izračuna dela gospodinj, saj bi bilo to v nasprotju z njihovim ciljem, v skladu s katerim naj bi se gospodinje zaposlile. Čas je, da se prizna, da so gospodinjska dela del dobrin in storitev, na podlagi katerih se izračuna BDP. Iz dolgega delovnega dne, ki je potreben za opravljanje gospodinjskega dela, lahko sklepamo, da proizvodnja gospodinjstev predstavlja nezanemarljiv delež skupne proizvodnje države. Končno, to delo pride pri izračunu BDP do izraza le, če družina najame osebo, ki skrbi za otroke, čisti hišo in kuha, kar pa ne velja, če te naloge opravlja eden od staršev. Proizvodnjo gospodinjstev je mogoče kvantificirati in izmeriti na več načinov. ... Tako se lahko vrednost gospodinjskega dela oceni na podlagi stroškov, če družina za opravljanje gospodinjskih opravil najame zunanjo službo. Z upoštevanjem gospodinjskih del pri izračunu BDP bi se povečalo samospoštovanje žensk in moških, ki ostanejo doma, kjer skrbijo za otroke in starejše osebe ter opravljajo različna gospodinjska opravila. To bi tudi omogočilo jasnejše predstave o BDP in gospodarski rasti ter diferencirano razumevanje javne politike, kar vpliva na razdelitev med gospodinjskim delom in plačano dejavnostjo.[4]

(4) Statistični podatki posodabljajo in državni računi prilagajajo: utrditev pojma dela in priznavanje neplačanega dela žensk in moških v zvezi s solidarnostjo med generacijami

Da bi bilo neplačano delo vključeno v nacionalne račune, je treba opredelitev dela spremeniti tako, da bo odslej zajemala tudi tovrstno delo. Veljavnost statističnih podatkov bi bilo mogoče okrepiti s pomočjo boljšega razumevanja dejavnosti žensk in njihovega vedenja na trgu dela. Kar najbolj natančna primerjava na podlagi politično nevtralnih razmislekov o odnosu do zaposlitve žensk in moških bi osvetlila prednosti in slabosti statističnih podatkov ter pokazala, katere elemente bi bilo potrebno izboljšati in na kakšen način.

To bi bilo potrebno tudi iz drugih razlogov. Po eni strani bi imeli uporabniki statističnih podatkov, kot so denimo tržni analitiki in nosilci političnega odločanja, na voljo precej bolj popolne podatke, kar je pomembno, saj moški pogosto opravljajo precej drugačna dela od žensk in spremembe na trgu dela nanje ne vplivajo enako. Po drugi strani bi imeli uporabniki možnost razumeti in analizirati poseben položaj žensk, pa tudi obveznosti, ki izhajajo iz njihovega položaja v primerjavi s položajem moških. To bi prineslo trdnejše argumente v korist enakosti žensk in moških na trgu dela. Dejansko se prispevek žensk sistematično podcenjuje in napačno vrednoti, kar daje izkrivljeno podobo gospodarstva in človeških virov neke države, posledično pa ustvarja začarani krog neenakosti med moškimi in ženskami, ki je zaradi izvajanja neustreznih politik in programov še večji. Zato je treba ugotoviti, katere elemente morajo vsebovati statistični podatki o delu, da bi prepoznali vse podobnosti in razlike glede položaja moških in žensk na trgu dela ter ženskam na podlagi tega ponudili resnično izbiro brez diskriminacije, skladno z njihovo starostjo in življenjskim ciklom, saj je to najboljša oblika njihovega osebnega razvoja – v skupno dobro in v korist družbe na vseh ravneh.

(5) Spodbujanje enakosti na podlagi prispevka posameznikov in svobode izbire

Večplastna diskriminacija, povezana z opravljanjem neplačanega dela, izhaja iz protislovja med tržno miselnostjo in človeškim razmišljanjem. V skladu s tržno miselnostjo mora biti vsak državljan v reproduktivni dobi vključen na trg dela. Vendar nas človeško razmišljanje uči, da novorojenec preprosto potrebuje svojo mater in očeta za spodbujanje razvoja njegovih človeških sposobnosti[5]. Evropske politike se tem praktičnim človeškim potrebam niso povsem prilagodile. Tako poklicno in družinsko življenje še vedno nista usklajena in ti dve sferi življenja ter z njima povezani časovni modeli se ne obravnavajo skupaj, niti kot celota. Ženske in moški imajo možnost opravljati formalno poklicno dejavnost, ne da bil način delovanja podjetij ustrezno prilagojen.

Različne možnosti, ki so povezane z izbiro med formalnim delom in neplačanim delom, ne prinašajo enakih učinkov. Ko želijo ženske in moški izbrati med formalno zaposlitvijo, ki jo običajno poimenujemo „poklicna kariera“, in neplačanim delom, ki ga navadno poimenujemo „spodbujanje človeških sposobnosti in solidarnosti med generacijami“, se večplastna, a obenem latentna diskriminacija kaže v prisilni izbiri med dvema možnostma, ki nista obravnavani kot ekonomsko enakovredni[6].

Zato mora družba zagotoviti, da bodo lahko ženske in moški izbirali med obema možnostma, ki sta obe smiselni in presegata meje tržne miselnosti. Izziv je v tem, da ne podležemo lahkotnosti tržne miselnosti svobodnega trga, temveč da spodbujamo delovanje za skupno dobro in za prihodnost družbe, osredotočeno na razvoj človeka. Nacionalni računi in BDP držav članic ne vsebujejo nikakršnega indeksa sreče in dobrega počutja ljudi v različnih družbenih odnosih. Povečanje nacionalnega prihodka ne pomeni nujno povečanja skupne blaginje. Zato ni naključje, da se znanstveniki s področja družboslovnih in ekonomskih znanosti v zadnjem času ukvarjajo z opredelitvijo indeksa, ki upošteva dobro počutje ljudi v posameznih državah[7].

.

• [1]  ARN, Christoph, Hausarbeitsethik: Strukturelle Probleme und Handlungsmöglichkeiten rund um die Haus- und Familienarbeit in sozialethischer Perspektive, Verlag Ruegger, Chur/Zürich, 2000; KREBS, Angelika, Arbeit und Liebe. Die philosophischen Grundlagen sozialer Gerechtigkeit, Frankfurt/Main: Suhrkamp, 2002.
• [2]  http://hdr.undp.org/en/reports/global/hdr1995/chapters, zlasti 4. poglavje.
• [3]  http://hdr.undp.org/en/media/hdr_1995_fr_ensemble.pdf , str. 6.
• [4]  Becker, Gary : Hausarbeit - Das fehlende Stück am ökonomischen Kuchen (veröffentlicht am16.10.1995), v : Die Ökonomik des Alltags. Tübingen, Mohr Siebeck, 1998. (Izvirnik: The economics of life. From baseball to affirmative action to immigration law, how real-world issues affect our everyday life, New York, McGraw-Hill, 1997; Einheitssacht. : The economics of life).
• [5] Glej delo Donalda W. Winnicotta, navedeno v knjigi Madeleine DAVIS in Davida WALLBRIDGEA: Boundary and Space. An introduction to the work of D.W. Winnicott, Brunner/Mazel (New York) and H. Karnac (London), 1981; francoski prevod: Winnicott, Introduction à son oeuvre, Pariz, PUF, 1992; za današnje poglede: LIMINSKI, Jürgen und LIMINSKI Martine, Abenteuer Familie: Erfolgreich erziehen: Liebe und was sonst noch nötig ist, Augsburg, Sankt Ulrich, 2002; LIMINSKI, Jürgen, Die verratene Familie. Politik ohne Zukunft, Augsburg, Sankt Ulrich, 2007;
• [6]  NUSSBAUM, Martha, Women and Human development, The capabilities approach, Cambridge University Press, 2000; francoski prevod: Femmes et développement humain: L'approche des capabilités, Pariz, Des femmes - Antoinette Fouque, 2008.
• [7] Glej najnovejše delo statistikov Mednarodne organizacije dela in Svetovne banke. Na uporabniku prijaznem spletnem mestu je razloženo statistično načelo:   http://swz.salary.com/momsalarywizard/htmls/mswl_momcenter.html

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	2.12.2008
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	14 0 3
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Edit Bauer, Ilda Figueiredo, Věra Flasarová, Claire Gibault, Lissy Gröner, Urszula Krupa, Pia Elda Locatelli, Astrid Lulling, Siiri Oviir, Zita Pleštinská, Anni Podimata, Teresa Riera Madurell, Raül Romeva i Rueda, Anne Van Lancker, Corien Wortmann-Kool, Anna Záborská
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Donata Gottardi
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Juan Andrés Naranjo Escobar