POROČILO o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 2252/2004 o standardih za varnostne značilnosti in biometrične podatke v potnih listih in potovalnih dokumentih, ki jih izdajo države članice
15.12.2008 - (KOM(2007)0619 – C6‑0359/2007 – 2007/0216(COD)) - ***I
Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
Poročevalec: Carlos Coelho
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 2252/2004 o standardih za varnostne značilnosti in biometrične podatke v potnih listih in potovalnih dokumentih, ki jih izdajo države članice
(KOM(2007)0619 – C6‑0359/2007 – 2007/0216(COD))
(Postopek soodločanja: prva obravnava)
Evropski parlament,
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2007)0619),
– ob upoštevanju členov 251(2) in 62(2)(a) Pogodbe o ES, v skladu s katerima je Komisija predložila predlog Parlamentu (C6-0359/2007),
– ob upoštevanju člena 51 svojega poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0500/2008),
1. odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;
2. odobri skupne izjave, ki so priložene;
3. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;
4. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.
SPREMEMBE PARLAMENTA[1]*
k predlogu Komisije za
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 2252/2004 o standardih za varnostne značilnosti in biometrične podatke v potnih listih in potovalnih dokumentih, ki jih izdajo države članice
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 62(2)(a) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije ║,
v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe[2],
ob upoštevanju naslednjega:
(1) Evropski svet iz Soluna je potrdil, da je znotraj EU potreben usklajen pristop glede biometričnih identifikatorjev ali biometričnih podatkov za dokumente državljanov tretjih držav, potne liste državljanov EU in informacijska sistema (VIS in SIS II).
(2) V zvezi s tem je Svet sprejel Uredbo (ES) št. 2252/2004 z dne 13. decembra 2004 o standardih za varnostne značilnosti in biometrične podatke v potnih listih in potovalnih dokumentih, ki jih izdajo države članice[3], kot pomemben korak k uporabi novih elementov, ki zagotavljajo večjo varnost potovalnega dokumenta in vzpostavljajo zanesljivejšo povezavo med imetnikom in potnim listom kot pomemben prispevek k zagotavljanju zaščite pred zlorabo.
(3) Uredba (ES) št. 2252/2004 zagotavlja splošno obveznost dajanja prstnih odtisov, ki bodo shranjeni na brezkontaktnem čipu v potnem listu. Vendar so izkušnje na podlagi preizkusov pokazale, da so potrebne izjeme. Med pilotnimi projekti nekaterih držav članic se je pokazalo, da prstni odtisi otrok, mlajših od 6 let, morda niso dovolj kakovostni za preverjanje istovetnosti „ena proti ena“. Poleg tega se lahko znatno spremenijo, kar otežuje njihovo preverjanje v celotnem obdobju veljavnosti potnega lista.
(4) Uskladitev izjem od zahteve za prstne odtise je bistvena za ohranitev skupnih varnostnih standardov in zaradi poenostavitve kontrol na mejah. Tako iz pravnih kot iz varnostnih razlogov opredelitev izjem od obveznosti zagotavljanja prstnih odtisov za potne liste in druge potovalne dokumente, ki jih izdajo države članice, ne sme biti prepuščena nacionalnim zakonodajam.
(4a) Z uredbo (ES) št. 2252/2004 se zahteva, da se biometrični podatki zberejo in shranijo v pomnilniškem mediju potnih listov in potovalnih dokumentov za izdajanje takih dokumentov. To ne vpliva na nobeno drugo uporabo ali shranjevanje podatkov v skladu z nacionalnimi zakonodajami držav članic. Uredba ne zagotavlja pravne podlage za vzpostavitev ali vzdrževanje baz za shranjevanje teh podatkov v državah članicah, kar je nedvomno vprašanje nacionalnih zakonodaj.
(5) Poleg tega je treba kot dodatni varnostni ukrep in za zagotovitev dodatne zaščite za otroke uvesti načelo „ena oseba – en potni list“. To priporoča tudi Mednarodna organizacija za civilno letalstvo (ICAO) in s tem je zagotovljeno, da so potni list in biometrični podatki povezani samo z imetnikom potnega lista. Bolj varno je, če ima vsaka oseba svoj lastni potni list.
(5a) Glede na to, da bodo morale države članice izdajati individualne potne liste za mladoletnike in da morda obstajajo velike razlike med zakonodajami držav članic glede otrok, ki prečkajo zunanje meje držav članic, bi morala Komisija preučiti potrebo po ukrepih za zagotovitev skupnega pristopa v zvezi s pravili o zaščiti otrok, ki prečkajo zunanje meje držav članic.
(6) Ker države članice ne morejo v zadostni meri izpolniti ciljev te uredbe in jih je zato lažje izpolniti na ravni Skupnosti, lahko Skupnost te ukrepe sprejme v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za dosego teh ciljev.
(7) V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato za Dansko ni zavezujoča niti se v njej ne uporablja. ▌Glede na to, da ta uredba nadgrajuje schengenski pravni red v skladu z določbami tretjega dela naslova IV Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, bi se morala Danska v skladu s členom 5 navedenega protokola v roku šestih mesecev po sprejetju te uredbe odločiti, ali jo bo izvajala v svoji nacionalni zakonodaji.
(8) Ta uredba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda, v katerem Združeno kraljestvo v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda[4] ne sodeluje. Združeno Kraljestvo zato ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zanj ni zavezujoča in se v njem ne uporablja.
(9) Ta uredba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda, v katerem Irska v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda[5], ne sodeluje. Irska zato ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki za Irsko ni zavezujoča niti se v njej ne uporablja.
(10) Kar zadeva Islandijo in Norveško ta uredba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi slednjih k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda[6], ki spadajo v področje iz člena 1(A) Sklepa Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo navedenega sporazuma[7].
(11) Kar zadeva Švico, ta uredba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma, sklenjenega med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki spadajo v področje iz člena 1(A) Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES[8] in členom 3 Sklepa Sveta 2008/149/ES[9].
(11a) Kar zadeva Lihtenštajn, ta uredba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola, podpisanega med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda[10], ki sodijo v področje člena 1(A) Sklepa Sveta 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/261/ES[11].
(12) Zato je treba Uredbo (ES) št. 2252/2004 ustrezno spremeniti –
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Uredba (ES) št. 2252/2004 se spremeni:
(1) Člen 1(1) se nadomesti z naslednjim:
„1. Potni listi in potovalni dokumenti, ki jih izdajo države članice, morajo biti skladni z minimalnimi standardi, določenimi v Prilogi.
Izdajo se kot individualni dokumenti.
Komisija najkasneje ...[12]* predstavi poročilo o zahtevah za otroke, ki potujejo sami ali v spremstvu in prečkajo zunanje meje držav članic, ter po potrebi predlaga primerne pobude, da se zagotovi skupen pristop glede pravil o zaščiti otrok, ki prečkajo zunanje meje držav članic.“
(1a) Člen 1(2) se nadomesti z naslednjim:
„2. Potni listi in potovalni dokumenti imajo zelo varen pomnilniški medij, ki vsebuje podobo obraza. Države članice vključijo tudi dva ploska prstna odtisa v interoperabilni obliki. Podatki so zavarovani in pomnilniški medij ima zadostno zmogljivost in zmožnost zagotavljanja integritete, avtentičnosti in zaupnosti podatkov.“
(2) V členu 1 se vstavi ▌odstavek 2a:
"2a. Iz zahteve za dajanje prstnih odtisov so izvzete naslednje osebe:
(a) otroci, mlajši od 12 let.
Starostna meja 12 let je začasna. Poročilo iz člena 5a vključuje revizijo starostne meje, po potrebi pa se mu priloži predlog za spremembo te meje.
Ne glede na posledice uporabe člena 5a lahko države članice, ki so v svoji nacionalni zakonodaji, sprejeti pred ...[13]**, določile starostno mejo pod 12 leti, to mejo uporabljajo med prehodnim obdobjem, ki traja največ 4 leta po ...**. Vendar starostna meja v prehodnem obdobju ne sme biti nižja od 6 let;
(b) osebe, pri katerih je jemanje prstnih odtisov fizično nemogoče.“
(2a) V členu 1 se vstavi odstavek 2b:
"2b. Če odvzem prstnih odtisov prstov, ki so za to predvideni, začasno ni mogoč, države članice dovolijo odvzem prstnih odtisov drugih prstov. Če začasno ni mogoč niti odvzem prstnih odtisov kateregakoli drugega prsta, lahko izdajo začasni potni list, ki je veljaven 12 mesecev ali manj.“
(2b) Vstavi se člen 1a:
"Člen 1a
1. Biometrične identifikatorje odvzame usposobljeno in ustrezno pooblaščeno osebje nacionalnih organov, pristojnih za izdajanje potnih listov in potovalnih dokumentov.
2. Države članice zbirajo biometrične identifikatorje prosilca ob spoštovanju pravic, določenih v Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter v Konvenciji Združenih narodov o otrokovih pravicah. Države članice zagotovijo, da so predvideni ustrezni postopki, s katerimi se zajamči dostojanstvo zadevnih oseb v primeru, da pride do težav pri registraciji.“
(2c) Člen 2 se nadomesti z naslednjim:
„V skladu s postopkom iz člena 5(2) se določijo dodatne tehnične zahteve za potne liste in potovalne dokumente v skladu z mednarodnimi standardi, vključno predvsem s priporočili Mednarodne organizacije za civilno letalstvo, ki se nanašajo na:
(a) dodatne varnostne značilnosti in zahteve, vključno z višjimi standardi zaščite pred prenarejanjem in ponarejanjem;
(b) tehnične zahteve za pomnilniški medij biometričnih značilnosti in njegovo varnost, vključno z zaščito pred nepooblaščenim dostopom;
(c) zahteve glede kakovosti in skupnih tehničnih standardov za podobo obraza in prstne odtise.“
(2d) Člen 4(3) se nadomesti z naslednjim:
"3. Biometrični podatki se zberejo in shranijo v pomnilniškem mediju potnih listov in potovalnih dokumentov za izdajanje takih dokumentov Za namene te uredbe se biometrične značilnosti v potnem listu in potovalnih dokumentih uporabljajo samo za preverjanje:
(a) verodostojnosti dokumenta;
(b) identitete imetnika s pomočjo neposredno dostopnih primerljivih značilnosti, kadar morata biti potni list ali potovalni dokument izdelana po zakonu.
Preverjanje dodatnih varnostnih značilnosti se izvaja ne glede na člen 7(2) uredbe št. 562/2006 (Zakonik o schengenskih mejah). Nezmožnost primerjanja sama po sebi ne vpliva na veljavnost potnega lista za prečkanje zunanjih meja.“
(2e) Vstavi se člen 5a:
"Člen 5a
Komisija najkasneje ..[14]*. Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, ki temelji na obsežni in poglobljeni študiji, ki jo je izvedel neodvisen organ in nadzorovala Komisija, o zanesljivosti in tehnični izvedljivosti – tudi z oceno natančnosti delujočih sistemov – uporabe prstnih odtisov otrok, mlajših od 12 let, za identifikacijo in preverjanje, vključuje pa tudi primerjavo stopenj zmotnega zavračanja, do katerih prihaja v vsaki državi članici in – na podlagi te študije – analizo o potrebi po skupnih pravilih glede procesa primerjanja. Poročilu se po potrebi priložijo predlogi za prilagoditev uredbe.“
(2f) Drugi pododstavek člena 6 se nadomesti z naslednjim:
„Države članice uporabljajo to uredbo:
(a) glede podobe obraza: najkasneje 18 mesecev
(b) glede prstnih odtisov: najkasneje 36 mesecev
po sprejetju ukrepov iz člena 2. Vendar to ne vpliva na veljavnost že izdanih potnih listov in potovalnih dokumentov.
Drugi stavek člena 1(1) se začne izvajati najkasneje …*. Vendar se začetna veljavnost za njegovega imetnika ne spremeni.“
Člen 2
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v ▌državah članicah v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti.
V Bruslju,
Za Evropski parlament Za Svet
Predsednik Predsednik
Skupna izjava Evropskega parlamenta in Sveta glede potrebe po večji varnosti potnih listov in potovalnih dokumentov z uporabo varnih dokumentov o izvoru
Brez poseganja v pristojnost držav članic glede izdajanja potnih listov in drugih potovalnih dokumentov Evropski parlament in Svet poudarjata, da je cilj povečanja varnosti potnih listov lahko ogrožen, če se potni listi izdajajo na podlagi nezanesljivih „dokumentov o izvoru“.
Sam potni list je le en del varnostne verige, ki se začne s predložitvijo dokumentov o izvoru in vnosu biometričnih podatkov ter konča s primerjanjem na mejnih kontrolnih točkah. Ta veriga je varna le toliko, kolikor je varen njen najšibkejši člen.
Evropski parlament in Svet ugotavljata, da je v državah članicah veliko različnih situacij in postopkov, povezanih s tem, katere „dokumente o izvoru“ bi bilo treba predložiti, da se lahko zahteva izdaja potnega lista, ter da imajo ti dokumenti ponavadi manj varoval kot sami potni listi in da obstaja večje tveganje prenarejanja in ponarejanja teh dokumentov.
Svet bo zato pripravil vprašalnik za države članice, da bo mogoče primerjati postopke za izdajo potnega lista ali potovalnega dokumenta in zahteve o tem, katere dokumente se za to zahteva v vsaki državi članici. Ta analiza bi morala oceniti morebitno potrebo po oblikovanju skupnih načel ali smernic o najboljših praksah na tem področju.
Skupna izjava Evropskega parlamenta in Sveta glede študije iz člena 5a
Evropski parlament in Svet ugotavljata, da bo Komisija izvedla eno samo študijo za namene člena 5a te uredbe in člena 2 [osnutka] uredbe o spremembi skupnih konzularnih navodil.
- [1] * Politične spremembe: krepki ležeči tisk označuje novo ali spremenjeno besedilo, simbol ▌pa tiste dele besedila, ki so bili črtani. Popravki in prilagoditve tehničnih služb: navadni ležeči tisk označuje novo ali spremenjeno besedilo, simbol ║pa tiste dele besedila, ki so bili črtani.
- [2] UL C , , str. .
- [3] UL L 385, 29.12.2004, str. 1.
- [4] UL L 131, 1.6.2000, str. 43.
- [5] UL L 64, 7.3.2002, str. 20.
- [6] UL L 176, 10.7.1999, str. 36.
- [7] UL L 176, 10.7.1999, str. 31.
- [8] UL L 53, 27.2.2008, str. 1.
- [9] UL L 53, 27.2.2008, str. 50.
- [10] Dokument Sveta 16462/06 je na voljo na spletni strani http://register.consilium.europa.eu.
- [11] UL L 83, 26.3.2008, str.3.
- [12] * Tri leta po začetku veljavnosti te uredbe.
- [13] ** Datum začetka veljavnosti te uredbe.
- [14] * Tri leta po začetku veljavnosti te uredbe.
OBRAZLOŽITEV
Ozadje
Svet je 13. decembra 2004 sprejel Uredbo (ES) št. 2252/2004 o standardih za varnostne značilnosti in biometrične podatke v potnih listih in potovalnih dokumentih, ki jih izdajo države članice.
Takrat je Parlament podal svoje mnenje[1] (to je vsebovalo razne predloge sprememb, katerih večina ni bila sprejeta), v katerem je podprl zamisel o uskladitvi teh varnostnih standardov in istočasni uvedbi identifikatorjev z biometričnimi značilnostmi (podoba obraza in prstni odtisi). To usklajevanje je bilo zasnovano tako, da bi omogočilo izboljšanje varnosti potnih listov in vzpostavitev zanesljivejše povezave med dokumentom in njegovim pravim imetnikom, s čimer bi se omogočil boj proti ponarejanju dokumentov in bi se povečala učinkovitost boja proti kriminalu, terorizmu in nezakonitemu priseljevanju.
Parlament pa je tudi opozoril, da uporaba teh novih tehnologij še ni bila preizkušena ali preverjena, ter poudaril, da bi morale pred izdajo biometričnih potnih listov postati ustrezne tehnične specifikacije operativne, države članice pa bi morale izpolnjevati razne zahteve, povezane z varovanjem pravic državljanov.
Poročevalec pozdravlja ugotovitev odbora iz člena 29, da izvajanje uredbe na splošno v celoti spoštuje ustrezne predpise in izpolnjuje tehnične zahteve, ki jih je Komisija sprejela naknadno.
Pilotni projekti, izpeljani v nekaterih državah članicah, pa so pokazali, da prstni odtisi otrok, mlajših od 6 let, niso dovolj kakovostni za preverjanje istovetnosti „ena proti ena“.
Komisija se je zato odločila, da predloži ta sveži predlog, namenjen spremembi Uredbe (ES) št. 2252/2004 in uvedbi:
– dveh izjem iz obveznosti dajanja prstnih odtisov, s katerima so tega oproščeni otroci, mlajši od 6 let, in vse osebe, ki zaradi različnih razlogov fizično niso zmožne dati prstnih odtisov;
– načela „ena oseba – en potni list“.
Stališče poročevalca
Poročevalec meni, da so ukrepi, ki jih predlaga Komisija, kot celota pozitivni in potrebni, želi pa izkoristiti to priložnost za uvedbo dodatnih izboljšav.
1. Uporaba otroških potnih listov kot sredstvo za boj proti ugrabitvam otrok in trgovini z njimi
Poročevalec meni, da je v uredbi obstajala praznina, saj v njej ni bil omenjen poseben položaj otrok in ni bila določena starostna meja za pridobivanje prstnih odtisov otrok. Enako velja v primeru oseb, ki fizično niso zmožne dati prstne odtise in potrebujejo posebno obravnavo v obliki nadomestnih postopkov.
V uredbi je nacionalnim zakonodajalcem prepuščeno odločanje o tem, ali opredeliti morebitne izjeme od obveznosti zagotavljanja prstnih odtisov za potne liste in druge potovalne dokumente, ki jih izdajo države članice.
Na tem področju je usklajevanje bistvenega pomena in ob upoštevanju, da morajo imeti v državi poročevalca – na Portugalskem – vsi otroci, ki s šestimi leti začenjajo osnovno šolo, osebno izkaznico, ki vključuje prstne odtise, poročevalec nima večjih težav z načelnim sprejetjem te starostne meje.
Poudariti bi bilo treba tudi, da izdajanje potnih listov za otroke ni obvezno na enak način, kot je obvezno izdajanje osebnih izkaznic. Potni list je potovalni dokument, ki je potreben le, ko ljudje nameravajo potovati izven ozemlja schengenskega območja. Posledično se ne zdi, da bi bilo to preveliko breme za starše, ki bi si gotovo želeli uvedbe najustreznejših mehanizmov za varovanje njihovih otrok.
Stališče Parlamenta je bilo, da sprejme mejo 12 let kot najnižjo starost, pri kateri lahko otroci dajo prstne odtise za namene identifikacije (shranjene v evropski zbirki podatkov). Za to starostno mejo pa velja klavzula o reviziji po treh letih.
Evropski nadzornik za varstvo podatkov je v svojem mnenju opozoril, da je tveganje napake v primeru, ko se ti biometrični podatki uporabljajo izključno za namene preverjanja (primerjanje „ena proti ena“), bistveno manjše in je starostna meja lahko nižja.
Poročevalec torej meni, da je izključno za namene preverjanja sprejemljiva starostna meja šest let, zato je predlagal več sprememb, namenjenih nedvoumnemu varovanju tega cilja. Predlaga tudi nadaljnje posebne ukrepe, kot je uvedba posebnega polja v potnem listu, ki vsebuje ime oseb(e), ki ima(jo) starševsko odgovornost do otroka.
Ker je bilo doslej pridobljenih malo izkušenj z uporabo teh novih tehnologij, poročevalec meni, da je pomembno imeti posebne, zanesljive podatke, da se lahko sprejmejo prave odločitve. Zato predlaga uvedbo klavzule o reviziji po treh letih , kar bi nam omogočilo počakati na rezultate obsežne in poglobljene študije (ki se zahteva že v poročilu o skupnih konzularnih navodilih – uvedbi biometričnih podatkov[2], predlagala pa sta jo tudi odbor iz člena 29 in evropski nadzornik za varstvo podatkov), da se določi zanesljivost in uporabnost prstnih odtisov, ki se odvzamejo otrokom in starejšim. Glede na to, da so trenutno na voljo le rezultati nekaterih pilotskih projektov, ki so se izvedli v nekaj državah članicah (in potrjujejo, da je mogoče uporabljati prstne odtise otrok za preverjanje po starosti šestih let), je mogoče sprejeti le začasno odločitev, dokler ne bo dokončana ta neodvisna študija, ki bo zagotovila podatke, potrebne za sprejetje odločitve na zanesljivejši podlagi.
2. Uvedba načela „ena oseba – en potni list“
Poročevalec podpira ta predlog Komisije, usmerjen v izvajanje priporočila Mednarodne organizacije za civilno letalstvo (ICAO), ki ga že uporablja večina držav članic in s katerim je mogoče odpraviti preostale primere, ko je mogoče izdati potni list, ki vključuje otroke imetnika in navaja njihova imena, vsebuje pa zgolj biometrične podatke starša in imetnika potnega lista. Zaradi takšnih primerov je lahko trgovanje z otroci lažje, saj je težko izvajati zanesljivo preverjanje identitete otroka. Vsakdo bi moral imeti svoj potni list, ki vsebuje biometrične podatke.
Kot navaja nedavna študija fundacije Childfocus, so največjemu tveganju, da bodo žrtve ugrabitve in trgovine, izpostavljeni otroci, ki potujejo sami. Po pravilih Mednarodnega združenja letalskih prevoznikov (IATA) je otrokom dovoljeno potovanje brez spremstva le, ko so stari vsaj šest let. Dejstvo, da bi imeli otroci po tej starosti lastne potovalne dokumente z ustreznimi biometričnimi podatki, nedvomno zagotavlja dodatno zaščito v boju proti trgovini z otroki (kar v svojem mnenju priznava tudi evropski nadzornik za varstvo podatkov).
Poročevalec ne želi sprožati dvomov glede veljavne zakonodaje, zlasti ne določb zakonika o mejah, ki so zasnovane za varovanje mladoletnikov in obvezujejo mejne straže, da so še posebej pozorni na mladoletnike, bodisi da potujejo s spremstvom ali brez njega, in ki določajo, da mora za mladoletnike pri prečkanju zunanjih meja veljati enako preverjanje kot za odrasle. Če tako eno od preverjanj, ki se izvaja pri odraslih, temelji na potnem listu, bi moralo enako veljati za otroke, ki bi ravno tako morali imeti svoje potne liste. V primeru otrok, ki potujejo s spremstvom, – glede na to, da mora mejna kontrola preveriti, ali imajo osebe, ki spremljajo mladoletnika, starševsko odgovornost nad njim – bi bilo v veliko pomoč mejni straži pri izvajanju njenih nalog, če bi mladoletniki imeli potni list, ki bi vseboval njihove osebne podatke in navedbo imena osebe ali oseb, običajno njihovih staršev, ki imajo nad njimi starševsko odgovornost.
3. Potreba po visoki ravni zaupanja v postopek zbiranja biometričnih podatkov.
Če naj bodo potni listi in potovalni dokumenti varni, je bistvenega pomena, da obstaja visoka raven zaupanja v postopek zbiranja biometričnih podatkov, ki se vključijo v te dokumente, zato bi bilo zaželeno imeti skupne minimalne standarde za zbiranje teh podatkov, da se zagotovi njihova zanesljivost in varnost.
Obdelava biometričnih podatkov vključuje dejansko tveganje za osebe, katerih podatki se zbirajo, saj bi njihovi podatki v primeru nepravilnega zbiranja utegnili biti izgubljeni ali uporabljeni za namene, ki ne sodijo med tiste, zaradi katerih se zbirajo.
Zato so predlagane spremembe, namenjene uskladitvi postopka zbiranja podatkov in oblikovanju nadomestnih postopkov v primerih, ko pride do težav pri odvzemu prstnih odtisov.
4. Sodelovanje organov za varstvo podatkov
Kot odziv na pismo o ukrepih, sprejetih za izvajanje uredbe v vsaki državi članici, ki ga je Jean-Marie Cavada poslal odboru iz člena 29, smo 10. decembra 2007 prejeli odgovor, v katerem odbor opozarja, da (v nasprotju s takratnimi priporočili Parlamenta) nacionalni organi za varstvo podatkov niso vedno sodelovali v procesu izvajanja.
Poročevalec izraža tudi podporo evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov, ki obžaluje, da Komisija ni izpolnila zakonske obveznosti v skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) 45/2001 in se z njim ni posvetovala pri pripravi tega zakonodajnega predloga.
Poročevalec zato predlaga številne spremembe, namenjene okrepitvi sodelovanja organov za varstvo podatkov pri tem procesu.
5. Možnost uvedbe evropskega sistema za postopek primerjanja prstnih odtisov
Način, kako se izvaja primerjanje prstnih odtisov (primerjanje na kraju samem – preverjanje biometričnih podatkov imetnika potnega lista z njihovim primerjanjem s podatki, shranjenimi v čipu potnega lista na kraju samem), se med državami članicami razlikuje, zaradi česar se lahko pojavijo napake pri ugotavljanju identitete. Pomembno bi bilo analizirati morebitne pomanjkljivosti v sistemih identifikacije in pogostost napak, ki se zabeležijo v različnih državah članicah, da se oceni, če obstajajo velike razlike med državami članicami, in pretehta, ali je treba uvesti evropski sistem primerjanja. Ne glede na to, kateri sistem se uporablja, je bistveno, da je varen in da ima nizko stopnjo napačnih zavrnitev, saj utegnejo imeti tovrstni primeri resne posledice za zakonite imetnike dokumentov.
Zato se predlaga uvedba triletne klavzule o reviziji, ki omogoča, da počakamo na rezultate študije, v kateri se primerja stopnje napak, do katerih prihaja v vsaki državi članici, da bi se lahko analizirala potreba po skupnih pravilih glede pri tem procesu primerjanja.
6. Možnost oblikovanja skupnih pravil za dokumente, ki jih je treba predložiti za izdajo potnih listov – tako imenovani "žlahtniteljski" dokumenti
Med državami članicami obstajajo velike neenakosti, kar zadeva dokumente, ki jih je treba predložiti (na primer rojstni list, vozniško dovoljenje, zdravstvena izkaznica, dovoljenje staršev itd.), in način, kako se izdajajo ti dokumenti. Glede na to, da je raven varnosti, ki se uporablja pri teh dokumentih, praviloma nižja, kot je raven pri izdajanju potnih listov, ki vsebujejo biometrične podatke in so zavarovani s strožjimi sistemi (sistemi PKI), obstaja tveganje, da bi se ti dokumenti lažje prenarejali in ponarejali.
Zato se predlaga, da bi bilo treba v povezavi s poročilom, ki ga mora Komisija predložiti v treh letih, izpeljati tudi analizo o potrebi po skupnih pravilih in da se – če ta potreba obstaja – Parlamentu predloži ustrezne zakonodajne predloge.
Za zaključek bi bilo treba poudariti, da varnost potnih listov ni odvisna zgolj od potnih listov. Enako pomembno je celotno sosledje, od predložitve dokumentov, ki so potrebni za pridobitev potnega lista, do zbiranja biometričnih podatkov in končno do preverjanja in primerjanja na mejnih kontrolnih točkah. Če se ne odpravijo šibki členi v celotni verigi, nima pravega smisla zaostrovati ravni varnosti v povezavi s potnimi listi.
POSTOPEK
|
Naslov |
Varnostne značilnosti in biometrični podatki v potnih listih in potovalnih dokumentih |
|||||||
|
Referenčni dokumenti |
KOM(2007)0619 – C6-0359/2007 – 2007/0216(COD) |
|||||||
|
Datum predložitve EP |
18.10.2007 |
|||||||
|
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
LIBE 25.10.2007 |
|||||||
|
Poročevalec/-ka Datum imenovanja |
Carlos Coelho 31.1.2008 |
|
|
|||||
|
Obravnava v odboru |
27.2.2008 |
26.3.2008 |
28.5.2008 |
14.7.2008 |
||||
|
|
2.12.2008 |
8.12.2008 |
|
|
||||
|
Datum sprejetja |
8.12.2008 |
|
|
|
||||
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
19 0 0 |
||||||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Alexander Alvaro, Maddalena Calia, Jean-Marie Cavada, Carlos Coelho, Bárbara Dührkop Dührkop, Armando França, Jeanine Hennis-Plasschaert, Ewa Klamt, Claude Moraes, Rareş-Lucian Niculescu, Inger Segelström |
|||||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Edit Bauer, Simon Busuttil, Elisabetta Gardini, Genowefa Grabowska, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Antonio Masip Hidalgo, Bill Newton Dunn, Eva-Britt Svensson |
|||||||