POROČILO o zahtevi za odvzem imunitete Miloslavu Ransdorfu

22.1.2009 - (2008/2176(IMM))

Odbor za pravne zadeve
Poročevalec: Aloyzas Sakalas

PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

o zahtevi za odvzem imunitete Miloslavu Ransdorfu

(2008/2176(IMM))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju zahteve za odvzem imunitete Miloslavu Ransdorfu, ki so jo posredovali pristojni organi Češke republike dne 16. junija 2008 in ki je bila razglašena na plenarnem zasedanju 9. julija 2008,

–   po zagovoru Miloslava Ransdorfa, v skladu s členom 7(3) svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju člena 10 Protokola o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti z dne 8. aprila 1965, pa tudi člena 6(2) Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami z dne 20. septembra 1976

–   ob upoštevanju sodb Sodišča Evropskih skupnosti z dne 12. maja 1964 in 10. julija 1986[1],

–   ob upoštevanju člena 27(4) češke ustave,

–   ob upoštevanju člena 6(2) in člena 7 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A6‑0008/2009),

A. ker je Miroslav Ransdorf poslanec Evropskega parlamenta, v katerega je bil izvoljen na šestih neposrednih volitvah, ki so potekale med 10. in 13. junijem 2004, in ker je Parlament veljavnost njegovega mandata preveril 14. decembra 2004[2],

B.  ker v skladu s členom 10 Protokola o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti z dne 8. aprila 1965, med zasedanji Evropskega parlamenta njegovi poslanci uživajo na ozemlju svoje države imunitete, priznane poslancem parlamenta te države; ker kadar je poslanec zaloten pri storitvi kaznivega dejanja, sklicevanje na imuniteto ni mogoče; in ker to Evropskemu parlamentu ne preprečuje uresničevanja pravice do odvzema imunitete svojemu članu,

C. ker v skladu s členom 27(4) češke ustave ni mogoče kazensko preganjati poslanca parlamenta ali senatorja brez soglasja predstavniškega telesa, katere član je, in, če to telo odreče svoje soglasje, je kazenski pregon za vedno prepovedan,

1.  se odloči odvzeti imuniteto Miloslavu Ransdorfu;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj sklep in poročilo pristojnega odbora takoj posreduje ustreznim organom Republike Češke.

• [1]  Primer 101/63 Wagner proti Fohrmann in Krier [1964] Zbirka 383, in primer 149/85 Wybot proti Faure in drugi [1986] Zbirka 2391.
• [2]  Sklep Evropskega parlamenta 2004/2140(REG) o preverjanju veljavnosti mandatov poslancev (UL C 226 E, 15.9.2005, str. 51)

OBRAZLOŽITEV

I.         OZADJE

1. 9. julija 2008 je v skladu s členom 6(2) poslovnika predsednik Parlamenta predsedniku odbora za pravne zadeve posredoval pismo komisarja J. Přáda s policije Češke republike (mestni oddelek v Pragi, služba za kriminalistične preiskave, oddelek za preiskovanje prometnih nesreč), ki ji je bila priložena zahteva za odvzem parlamentarne imunitete Miroslavu Ransdorfu za namene kazenskega pregona.

2. Po poročanju čeških oblasti je Miroslav Ransdorf 8. junija 2007 v Pragi vozil osebni avtomobil, ko je z avtom zadel in poškodoval peško na označenem prehodu za pešce pri čemer je peška utrpela telesne poškodbe. S tem dejanjem je Miroslav Ransdorf kršil določbo člena 5/1h zakona št. 361/2000 o cestnem prometu. Gre za primer utemeljenega suma, da je bilo storjeno kaznivo dejanje telesne poškodbe v skladu s členom 223 zakona št. 140/1961 - Kazenskega zakonika, ki določa: "Kdor drugega telesno poškoduje iz malomarnosti, s kršitvijo pomembne obveznosti, ki izvira iz njegovega dela, poklica, položaja ali dolžnosti, ki mu jo nalaga zakon, se kaznuje z zaporno kaznijo do enega leta ali s prepovedjo opravljanja dejavnosti." Vsakdo, ki stori kaznivo dejanje, postane prestopnik po kazenskem zakoniku (člen 9). Določbe člena 65 kazenskega zakonika o prenehanju nevarnosti, ki jo kaznivo dejanje prestavlja za družbo, v skladu s katero "Odgovornost za kaznovanje dejanja, ki je bilo nevarno za družbo, ko je bilo storjeno, preneha, če zaradi spremembe okoliščin ali v osebni sferi storilca je nevarnost, ki jo to kaznivo dejanje predstavlja za družbo, prenehalo", ni mogoče uporabiti v tem primeru. V skladu s členom 67/1d kazenskega zakonika je zastaralna doba tri leta.

II.       ZAKONODAJA IN SPLOŠNA OBRAVNAVA IMUNITETE POSLANCEV EVROPSKEGA PARLAMENTA

1. Člena 9 in 10 Protokola o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti z dne 8. aprila 1965 določa naslednje:

Člen 9:

Zoper poslanca Evropskega parlamenta se ne sme začeti preiskava, ne sme biti priprt niti se zoper njega ne sme začeti sodni postopek zaradi mnenja ali glasu, ki ga je izrekel pri opravljanju svojih dolžnosti.

Člen 10:

Med zasedanjem Evropskega parlamenta njegovi poslanci uživajo:

           a.        na ozemlju svoje države imunitete, priznane članom parlamenta te države;

           b.        na ozemlju drugih držav članic imuniteto pred kakršnim koli ukrepom ali priporom in sodnim postopkom.

Za poslance velja imuniteta tudi medtem, ko potujejo do kraja zasedanja Evropskega parlamenta in nazaj.

Kadar je član zaloten pri storitvi kaznivega dejanja, sklicevanje na imuniteto ni mogoče in Skupščini ne preprečuje uresničevanja pravice do odvzema imunitete svojemu članu.

2. Postopek v Evropskem parlamentu urejata člena 6 in 7 Poslovnika. Ustrezne določbe se glasijo:

Člen 6 – Odvzem imunitete:

1. Parlament si pri izvajanju svojih pooblastil v zvezi s privilegiji in imunitetami predvsem prizadeva ohranjati integriteto kot demokratična zakonodajna skupščina in zagotoviti neodvisnost poslancev pri opravljanju njihovih nalog.

(...)

3. Vsaka zahteva za zaščito privilegijev in imunitet, ki jo na predsednika naslovi poslanec ali nekdanji poslanec, se razglasi v Parlamentu in posreduje pristojnemu odboru.

(...)

Člen 7 – Postopki v zvezi z imuniteto:

1. Pristojni odbor nemudoma in po vrstnem redu njihove vložitve preuči zahteve za odvzem ali zaščito imunitete in privilegijev.

2. Odbor predlaga sklep, ki priporoča zgolj sprejetje ali zavrnitev zahteve za odvzem imunitete ali zahteve za zaščito imunitete in privilegijev.

3. Odbor lahko od zadevnega organa zahteva kakršno koli informacijo ali pojasnilo, ki se mu zdi potrebno za oblikovanje mnenja, ali je imuniteto treba odvzeti ali zaščititi. Zadevni poslanec ima možnost zagovora; predloži lahko vse dokumente ali druge pisne dokaze, ki se mu zdijo pomembni. Zastopa ga lahko drug poslanec.

4. Kadar se zahteva za odvzem imunitete deli na več točk, je vsaka točka lahko predmet ločenega sklepa. Izjemoma je lahko v poročilu odbora predlagano, naj odvzem imunitete velja le za kazenski pregon ter da do pravnomočnosti sodbe poslancu ni mogoče odvzeti prostosti ali ga zapreti ali zoper njega uvesti ukrepe, ki mu onemogočajo izvrševanje nalog iz njegovega mandata.

(...)

6. V primerih zaščite imunitete ali privilegijev odbor preveri, ali okoliščine predstavljajo upravno ali kako drugo omejitev svobode gibanja poslancev pri potovanju v kraje ali iz krajev zasedanja Parlamenta ali pri izražanju mnenja ali glasovanju v okviru izvrševanja mandata in ali sodijo v okvir člena 10 Protokola o privilegijih in imunitetah, ki niso predmet nacionalne zakonodaje, ter predlaga, da se zadevni organ zaprosi, naj sprejme potrebne sklepe.

7. Odbor lahko poda obrazloženo mnenje o pristojnosti organa in dopustnosti zahteve, vendar se v nobenem primeru ne izreče niti o krivdi ali nekrivdi poslanca niti o tem, ali mnenja oziroma dejanja, ki so mu pripisana, upravičujejo kazenski pregon, četudi se pri obravnavi zahteve podrobno seznani z dejstvi primera.

(...)

III.      OBRAZLOŽITEV PREDLAGANEGA SKLEPA

1. Seveda uporaba člena 9 protokola ne pride v poštev iz razloga, ki je očiten, in sicer, da v nobenem primeru telesne poškodbe, ki jih povzroči voznik osebnega avtomobila, ne morejo pomeniti mnenja ali glasu, ki ga poslanec Evropskega parlamenta izreče pri opravljanju svojih dolžnosti.

2. V členu 10 pa je edini odsek, ki ga je mogoče uporabiti, glede na to, da so obtožbe, ki bremenijo Miroslava Ransdorferja, povezane z dejanji, ki jih je storil v Češki republiki, katere državljan je bil v tistem trenutku, naslednji: "Med zasedanjem Skupščine njeni člani uživajo: a) na ozemlju svoje države imunitete, priznane poslancem parlamenta te države”.

3. Namen poslanske imunitete v Češki republiki je zelo podoben namenu, ki služi delovanju Evropskega parlamenta, ki temelji na Protokolu o privilegijih in imunitetah. Zlasti zakon št. 141/1961 - Kazenski zakonik, člen 10, v zvezi z izključitvijo iz pristojnosti organov, ki so pristojni za kazenski postopek, določa: "Osebe, ki uživajo privilegije ali imuniteto po nacionalnem ali mednarodnem pravu so izključene iz pristojnosti organov, ki so v skladu s tem zakonom pristojni za kazenski postopek." Nadalje člen 27(4) češke ustave določa, da "Ni mogoče kazensko preganjati poslanca ali senatorja brez soglasja predstavniškega telesa, katerega član je. V kolikor to telo zavrne soglasje, je kazenski pregon za vedno izključen". Z drugimi besedami, po veljavnih čeških zakonih je mogoče začeti kazenski postopek zoper Miroslava Ransdorfa le pod pogojem, da se Miroslavu Ransdorfu odvzame imuniteta.

4. V skladu z ustaljeno prakso bi se Evropski parlament lahko odločil, da prizna imuniteto enega svojih poslancev, če bi obstajal sum, da je namen pregona oškodovanje poslančevega političnega delovanja (fumus persecutionis). V primeru poslanca Ransdorfa ni očitnih dokazov za to.

IV.      SKLEPI

Na osnovi zgornjih preudarkov ter po preučitvi razlogov za in proti odvzemu imunitete, Odbor za pravne zadeve priporoča, da Evropski parlament odvzame poslansko imuniteto Miroslava Ransdorfa.

PRILOGA: Člen 27(4) češke ustave:

Člen 27(4) češke ustave določa:

"Ni mogoče kazensko preganjati poslanca ali senatorja brez soglasja predstavniškega telesa, katere član je. V kolikor to telo zavrne soglasje, je kazenski pregon za vedno izključen".

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	19.1.2009
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	8 0 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Klaus-Heiner Lehne, Manuel Medina Ortega, Aloyzas Sakalas, Francesco Enrico Speroni, Diana Wallis, Jaroslav Zvěřina, Tadeusz Zwiefka