Postopek : 2008/2246(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A6-0023/2009

Predložena besedila :

A6-0023/2009

Razprave :

Glasovanja :

PV 19/02/2009 - 5.6
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2009)0061

POROČILO     
PDF 167kWORD 132k
27.1.2009
PE 415.166v02-00 A6-0023/2009

o izvajanju Direktive 2002/14/ES o določitvi splošnega okvira za obveščanje in posvetovanje z delavci v Evropski skupnosti

(2008/2246(INI))

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

Poročevalec: Jean Louis Cottigny

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za ekonomske in monetarne zadeve
 MNENJE Odbora za pravne zadeve
 IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o izvajanju Direktive 2002/14/ES o določitvi splošnega okvira za obveščanje in posvetovanje z delavci v Evropski skupnosti

(2008/2246(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju členov 136 do 145 Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju izjave voditeljev držav z dne 9. decembra 1989 o listini Skupnosti o temeljnih socialnih pravicah delavcev, zlasti njenih členov 17 in 18,

–   ob upoštevanju evropske socialne listine Sveta Evrope, spremenjene leta 1996, zlasti njenega člena 21,

–   ob upoštevanju listine o temeljnih pravicah Evropske unije, ki je bila razglašena v Nici 7. decembra leta 2000 in so jo voditelji držav in vlad vseh 27 držav članic slovesno podpisali decembra 2007 v Evropskem parlamentu, zlasti njenega člena 27,

–   ob upoštevanju konvencije Mednarodne organizacije dela št. 135 o varstvu in olajšavah za predstavnike delavcev v podjetju, ki je bila sprejeta 23. junija 1971, zlasti njenega člena 5,

–   ob upoštevanju Direktive Sveta 94/45/ES z dne 22. septembra 1994 o ustanovitvi Evropskega sveta delavcev ali uvedbi postopka obveščanja in posvetovanja z delavci v družbah ali povezanih družbah na območju Skupnosti(1),

–   ob upoštevanju Direktive Sveta 98/59/ES z dne 20. julija 1998 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti(2),

–   ob upoštevanju Direktive Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov(3),

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2157/2001 z dne 8. oktobra 2001 o statutu evropske družbe (SE)(4),

–   ob upoštevanju Direktive Sveta 2001/86/ES z dne 8. oktobra 2001 o dopolnitvi Statuta evropske družbe glede udeležbe delavcev(5),

–   ob upoštevanju Direktive 2002/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2002 o določitvi splošnega okvira za obveščanje in posvetovanje z delavci v Evropski skupnosti(6) ter skupne izjave Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije o zastopanju delavcev(7),

–   ob upoštevanju Direktive Sveta 2003/72/ES z dne 22. julija 2003 o dopolnitvi statuta evropske zadruge glede udeležbe delavcev(8),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. maja 2007 o krepitvi evropske zakonodaje na področju obveščanja delavcev in posvetovanja z njimi(9),

–   ob upoštevanju predloga Komisije o prenovitvi direktive Sveta 94/45/ES o ustanovitvi Evropskega sveta delavcev ali uvedbi postopka obveščanja in posvetovanja z delavci v družbah ali povezanih družbah na območju Skupnosti (KOM(2008)0419) in njegove priloge (SEC(2008)2166),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije o pregledu uporabe direktive 2002/14/ES v EU (KOM(2008)0146) in spremnega delovnega dokumenta (SEC(2008)0334),

–   ob upoštevanju člena 45 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter mnenj Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in Odbora za pravne zadeve (A6–0023/2009),

A. ker prenos direktive 2002/14/ES v zakonodajo držav članic zamuja in ker so se nekatere države članice omejile zgolj na prenos določenih minimalnih zahtev,

B.   ker bo sedanja finančna kriza vplivala na gospodarstvo EU, in sicer na prestrukturiranje, združitve in selitve podjetij na ravni EU,

C. ker je cilj direktive 2002/14/ES vzpostaviti splošni okvir za obveščanje in posvetovanje z delavci o prihodnosti podjetij, v katerih so zaposleni, ter za učinkovito posvetovanje z njimi, da bi predvideli ekonomski razvoj teh podjetij,

D. ker sta obveščanje in posvetovanje z delavci osrednja elementa socialnega tržnega gospodarstva in se ju ne sme obravnavati kot oviro za gospodarski razcvet podjetij,

E.   ker je v Evropski uniji 23 000 000 podjetij z manj kot 250 zaposlenimi, ki predstavljajo 99-odstotni delež podjetij in zaposlujejo več kot 100 000 000 ljudi, institucije EU pa morajo zagotavljati in izboljševati pravico delavcev do obveščenosti in posvetovanja,

Postopna krepitev obveščanja in posvetovanja z delavci v EU

1.   se strinja, da nekatere države članice močno zaostajajo pri prenosu direktive 2002/14/ES, zato bo za oceno prenosa potrebno več časa; vendar poudarja, da bo učinek te direktive viden v državah članicah, ki niso imele splošnega sistema za obveščanje in posvetovanje z delavci;

2.   poziva države članice, ki še vedno niso pravilno prenesle direktive 2002/14/ES, naj to storijo čim prej;

3.  meni, da morajo ukrepi Komisije v zvezi s tem omogočiti, da bi se v tesnem sodelovanju z ustreznimi nacionalnimi organi držav članic in socialnimi partnerji pojasnila in rešila vprašanja, ki se pojavljajo pri razlagi direktive 2002/14/ES ali pri usklajevanju ukrepov za prenos;

4.   ugotavlja, da nekatere države članice v ukrepe za prenos direktive 2002/14/ES niso zajele nekaterih mladih delavcev, žensk, ki delajo s krajšim delovnim časom, ali zaposlenih na podlagi pogodb za določen čas; zato jih poziva, naj svoje določbe za izračun števila delavcev v podjetju prilagodijo duhu in črki direktive, v skladu s katero se za izračun spodnjega praga vedno uporablja dejansko število delavcev, drugi pogoji pa se pri tem ne upoštevajo;

5.  poudarja, da bi bilo primerno, da države članice v skladu z nacionalno prakso natančno določijo pogoje in omejitve člena 6 direktive 2002/14/ES o zaupnih podatkih in upoštevajo:

(a)    trajanje te obveznosti po poteku mandata predstavnikov delavcev,

(b)    merila in primere zakonitega interesa podjetja, da te informacije ohrani kot zaupne, ali nevarnosti povzročitve škode za podjetje, če bi se te informacije objavile;

6.   poziva države članice, naj v ukrepih za prenos:

(a)  natančno in v duhu direktive 2002/14/ES opredelijo pojem obveščanja, da ga ne bi bilo mogoče razlagati po svoje in da bi lahko predstavniki delavcev obravnavali aktualna vprašanja, ne pa morali zgolj čakati na informacije o odločitvah podjetij, ki neposredno vplivajo na zaposlene,

(b)    v vsebino obveščanja vključijo sklicevanje na člen 4(2)(a), (b) in (c) direktive 2002/14/ES,

(c)    zahtevajo, da se informacije posredujejo pravočasno pred posvetovanjem,

(d)    zagotovijo dosledno upoštevanje obveznosti iz člena 4 direktive 2002/14/ES glede pravice do obveščanja in posvetovanja ter sporazumnih odločitev v skladu s členom 4(4)(e),

(e)  v podporo socialnemu dialogu vključijo tudi sindikate, ki delujejo v podjetjih;

7.   poziva države članice, ki za primere kršenja predpisov, ki urejajo izvajanje pravice delavcev do obveščanja in posvetovanja, nimajo učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih sankcij, predvidenih v členu 6(3) direktive 2002/14/ES, naj jih sprejmejo;

8.   poziva vse države članice, ki nimajo sistema za zaščito predstavnikov delavcev, naj ga vzpostavijo;

9.  predlaga, da države članice, v katerih je varstvo predstavnikov delavcev po tradiciji zagotovljeno z dogovorom med sindikati in združenji delodajalcev, za te predstavnike predvidijo močno dodatno varstvo v primeru neuspešnih pogajanj;

Izvajanje in izboljšanje ukrepov za prenos direktive 2002/14/ES

10. meni, da je treba oblikovati in državam članicam predložiti paleto možnih sankcij proti delodajalcem, ki ne spoštujejo pravice delavcev do obveščenosti in posvetovanja, kot je opredeljena v direktivi 2002/14/ES;

11. poudarja, da države članice subsidiarnosti ne smejo navajati kot razlog za neizpolnjevanje obveznosti, da uveljavijo sankcije, ki bodo delodajalce odvračale od kršenja direktive 2002/14/ES;

12. opozarja na sodbo Sodišča Evropskih skupnosti z dne 8. junija 1994(10), po kateri morajo države članice, ki imajo neprimerno postopkovno in institucionalno ureditev, zagotoviti ustrezne zakonske določbe, v katerih bodo opredeljeni ustrezni upravni in sodni revizijski postopki ter ustrezne, učinkovite, sorazmerne in odvračilne sankcije proti delodajalcem, ki ne izpolnjujejo svojih dolžnosti glede obveščanja in posvetovanja z delavci;

13. poziva države članice, naj se pred revizijo direktive 2002/14/ES pri sprejemanju upravnih in sodnih revizijskih postopkov ter sankcij proti delodajalcem, ki ne spoštujejo svojih dolžnosti glede obveščanja in posvetovanja z delavci, ravnajo po sodni praksi Sodišča;

14. meni, da je treba zagotoviti, da se bo v ukrepih držav članic za prenos v njihovo zakonodajo samodejno uporabljala pravica do obveščanja in posvetovanja s predstavniki delavcev v skladu s tolmačenjem direktive 2002/14/ES;

15. meni, da je treba opredeliti ureditev za izvajanje nalog predstavnikov delavcev, da se bodo opravljale med delovnim časom in bodo temu ustrezno plačane;

16. meni, da je treba predstavnikom delavcev v javni upravi ter podjetjih javnega in finančnega sektorja zagotoviti enake pravice do obveščanja in posvetovanja, kot jih imajo ostali delavci;

17. meni, da je treba odpraviti možnost neposrednega posvetovanja, kadar gre za izvoljene ali sindikalne predstavniške oblike, s čimer bi delodajalcem preprečili, da bi se prek neposrednega posvetovanja vmešavali v vprašanja, za katera imajo sindikati pravico do kolektivnih pogajanj, na primer o plačah;

18. poziva, naj se preuči, ali je treba spremeniti spodnji prag števila zaposlenih v podjetjih ali ustanovah, za katere se uporablja direktiva 2002/14/ES, da bi bila iz nje izvzeta samo najmanjša podjetja;

19. opozarja države članice, da v primeru dvomov glede opredelitve izraza "podjetje" v direktivi 2002/14/ES o tem obstaja obsežna sodna praksa Sodišča, in jih poziva, naj se v svojih ukrepih za prenos sklicujejo nanjo, š čimer se bodo izognile, da bi bil proti njim uveden postopek za ugotavljanje kršitev;

20. odločno poziva Komisijo, naj čim prej sprejme ukrepe, na podlagi katerih bodo lahko države članice direktivo 2002/14/ES pravilno prenesle v svojo zakonodajo, in preuči vse vidike, ki kažejo na pomanjkljivosti ali težave, na primer nacionalne določbe in postopke za izračun števila zaposlenih v podjetjih, uporabo posebnih določb iz člena 3(2) in (3), ter jamstva v zvezi s klavzulo o zaupnosti iz člena 6; poziva Komisijo, naj uvede postopke za ugotavljanje kršitev proti državam članicam, ki direktive niso prenesle v svojo zakonodajo ali je niso prenesle pravilno;

21. poziva Komisijo, naj predloži poročilo o oceni rezultatov, doseženih z izvajanjem direktive 2002/14/ES, ki zadevajo krepitev socialnega dialoga in zmožnost predvidevanja, preprečevanja in zaposljivosti na trgu dela ter zmožnost za preprečevanje upravnih, pravnih in finančnih težav v malih in srednje velikih podjetjih, ter naj po potrebi doda ustrezne predloge;

22. pozdravlja predlog Komisije za oblikovanje statuta evropske zasebne družbe, v katerem bodo upoštevane posebne potrebe malih podjetij;

23. poziva Komisijo, ki je pristojna za združitve in prevzeme, naj poskrbi, da se bodo pri odločitvah za združitve in prevzeme upoštevala nacionalna pravila in pravila Skupnosti na področju obveščanja in posvetovanja;

24. meni, da mora za informacije, ki bi v primeru razkritja za podjetje lahko imele izjemno škodljive posledice, do dokončne odločitve o bistvenih gospodarskih vprašanjih, ki zadevajo podjetje (npr. v obliki pisma o nameri), veljati popolna zaupnost;

25. poziva Komisijo, naj redno obvešča o izboljšanjih pravice delavcev do obveščenosti in posvetovanja in to uvrsti na dnevni red evropskega socialnega dialoga tako na medpanožni kot na sektorski ravni;

26. poziva Komisijo, naj spodbuja socialne partnerje, da bodo na izvajanje na nacionalni ravni vplivali pozitivno in proaktivno, med drugim z razširjanjem dobre prakse;

27. poziva Komisijo, naj čim prej sprejme pobude za krepitev učinkovite kulture sodelovanja med socialnimi partnerji na področju obveščanja in posvetovanja z delavci v Evropski uniji in pri tem upošteva vrsto obravnavanih vprašanj ter značilnosti in velikost podjetij;

28. z zadovoljstvom ugotavlja, da je v sporazumu med Združenjem ladjarjev Evropske skupnosti (ECSA) in Evropsko federacijo delavcev v prometu (ETF) o konvenciji o delu v pomorstvu iz leta 2006 pri različnih vprašanjih, ki zadevajo npr. tveganje za zdravje in varnost delavcev ali predčasno prekinitev pogodbe, navedeno posvetovanje;

29. pozdravlja pobudo, ki jo je dala Komisija v sporočilu za ponovno presojo socialnega ureditvenega okvira za več in boljša delovna mesta v EU na področju pomorskega prometa (KOM(2007)0591), da se obravnava direktiva 2002/14/ES, in jo poziva k ponovni presoji mogočega odstopanja od izvajanja direktive 2002/14/ES, ki jo omogoča njen člen 3(3);

30. poziva Komisijo, naj ponovno preuči potrebo po uskladitvi direktiv 94/45/ES, 98/59/ES, 2001/23/ES, 2001/86/ES, 2002/14/ES in 2003/72/ES ter uredbe (ES) št. 2157/2001, da bi ocenili, katere spremembe so potrebne, da bi odpravili podvajanje in nasprotja; meni, da bi morali morebitne spremembe vključiti istočasno;

o

o        o

31. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij ter vladam in parlamentom držav članic.

(1)

UL L 254, 30.9.1994, str. 64.

(2)

UL L 225, 12.8.1998, str. 16.

(3)

UL L 82, 22.3.2001, str. 16.

(4)

UL L 294, 10.11.2001, str. 1.

(5)

UL L 294, 10.11.2001, str. 22.

(6)

UL L 80, 23.3.2002, str. 29.

(7)

UL L 80, 23.3.2002, str. 34.

(8)

UL L 207, 18.8.2003, str. 25.

(9)

UL C 76 E, 27.3.2008, str. 138.

(10)

Sodba z dne 8. junija 1994, Komisija proti Združenemu kraljestvu (C-382/92, PSES 1994, str. I-2435) in sodba z dne 8. junija 1994, Komisija proti Združenemu kraljestvu (C-383/92, PSES 1994, str. I-2479).


OBRAZLOŽITEV

Uvod

Direktiva 2002/14/ES je prva direktiva EU, ki je vzpostavila splošno obveznost obveščanja in posvetovanja z delavci v podjetjih, ta obveznost pa je glavni element modela zastopanja delavcev v Evropi. Sprejeta je bila kot odziv na vidno namerno neupoštevanje nacionalne zakonodaje na področju obveščanja in posvetovanja z delavci v nekaterih podjetjih. To neupoštevanje nacionalne zakonodaje je bilo toliko laže, ker je v zakonodaji Skupnosti na tem področju obstajala pravna vrzel.

V nekaterih državah članicah je ta direktiva edina pravna podlaga, ki delavcem zagotavlja pravico do obveščenosti in posvetovanja, zato bo njen učinek v teh državah še večji, kot je Komisija navedla v svojem sporočilu.

Poročevalec priznava, da je v državah članicah s tradicijo prostovoljnega delovanja vzpostavitev stalnega mehanizma za zastopanje delavcev pomembna sprememba v odnosih med delodajalci in delavci. Pa vendar je pravica delavcev do obveščenosti in posvetovanja zapisana v številnih besedilih Skupnosti, zato morajo te države članice direktivo prenesti pravilno ter v skladu z njenim duhom.

Poročevalec meni, da bi bilo treba ob upoštevanju aktualnih razmer, povezanih s finančno krizo, ki je deloma posledica ravnanja vodilnega osebja v nekaterih finančnih družbah, okrepiti demokratično vključevanje delavcev v proces sprejemanja odločitev o njihovem podjetju, saj obstaja nevarnost operacij, kot so prestrukturiranje, združitve in selitve proizvodnje podjetij.

Izboljšanje ukrepov za prenos direktive 2002/14/ES

Poročevalec se strinja s Komisijo, da je bil prenos direktive 2002/14/ES v nekaterih državah članicah neznaten, namerno ohlapen oziroma ga sploh ni bilo. Zato so bili nekateri bistveni elementi varstva pravice delavcev do obveščenosti in posvetovanja ogroženi in nepreneseni, čeprav so bili jasno v duhu direktive. To vključuje predvsem:

– področje uporabe direktive: neupoštevanje netipičnih delavcev pri izračunu števila zaposlenih ali delovna doba delavca kot pogoj, da se ga vključi v ta izračun,

– vsebino obveznosti, ki jih nalaga direktiva: ohlapna opredelitev pojma obveščanje, ki se včasih prepusti v presojo delodajalcev, včasih ne zajema sklicevanja na zaposlitve ter ni vedno pogoj za posvetovanje, čeprav mora biti to obveščanje pomembno in predstavnikom delavcev omogočati, da se ustrezno odzovejo na predlagane odločitve delodajalcev,

– sankcije proti delodajalcem, ki teh obveznosti ne spoštujejo: so redko odvračilne, včasih pa so povsem neobstoječe.

Poročevalec se boji, da bo besedilo direktive zaradi tako neznatnega prenosa manj učinkovito, ter obžaluje, da se nekatere države na ta način izogibajo obveznostim Skupnosti.

Poleg tega morajo države članice nujno uvesti nekatere bistvene elemente zastopanja delavcev, ki sicer niso vključeni v direktivo, vendar so njen neločljiv del ter so zajeti v mednarodne konvencije o delu. Namen teh elementov je predvsem zaščita predstavnikov delavcev. Če takšne zaščite ne bo, je poročevalec prepričan, da se bo direktiva 2002/14/ES izkazala za „prazno lupino“, ki predstavnikom delavcev ne bo zagotavljala pravice do ustrezne obveščenosti in posvetovanja, kar pomeni, da bodo njihova delovna mesta ogrožena, če bodo oporekali sistemu za obveščanje in posvetovanje, ki ga je vzpostavil njihov delodajalec. Države članice s pomanjkljivostmi v postopkovnem in institucionalnem sistemu morajo zagotoviti ustrezna pravna sredstva. To načelo izhaja iz sodne prakse Sodišča Evropskih skupnosti, poročevalec pa meni, da postopkovni in institucionalni sistem, ki ne ščiti predstavnikov delavcev, kaže na to, da direktiva ni bila ustrezno prenesena.

Izboljšanje prava Skupnosti na področju obveščanja in posvetovanja z delavci

Glede na negativen izid referenduma o ratifikaciji lizbonske pogodbe na Irskem, kjer so proti glasovali predvsem delavci, poročevalec meni, da je treba delavski svet, na primer posadke plovil na odprtem morju, obvestiti, da je Skupnost sprejela pobude, s katerimi se zavzema za njihove pravice do obveščenosti in posvetovanja v zvezi z odločitvami, ki zadevajo prihodnost njihovih podjetij. Zaradi tega se mora Evropska unija redno in močno zavzemati za zaščito te pravice, ki še zdaleč ni povsod zagotovljena.

Zato je jasno, da je treba poglobiti in okrepiti vpliv te direktive na življenje delavcev, kljub temu, da ni bilo mogoče v celoti oceniti učinka njenega prenosa, in sicer z njenim rednim posodabljanjem s strani pristojnih oblasti Skupnosti, s čimer se bo pokazala pomembnost teh posledic ob svetovnih gospodarskih trendih. Zato poročevalec obžaluje, da Komisija te direktive ne namerava spremeniti.

Meni, da bi bilo treba to storiti na več področjih.

Najprej bi bilo treba okrepiti sankcije proti delodajalcem, ki ne spoštujejo obveznosti obveščanja in posvetovanja z delavci, saj v tem času niso zares odvračilne.

Če bi bila ta pravica bolj samodejna, delodajalci ne bi mogli enostransko odločati, katere informacije bodo posredovali delavcem.

V Evropski uniji je 23 milijonov podjetij z manj kot 250 zaposlenimi, kar je 99-odstotni delež podjetij, ki zaposlujejo več kot 100 milijonov ljudi. Zato poročevalec meni, da je znižanje spodnjega praga števila delavcev za uporabo direktive (čeprav je ta prag že sedaj pod 250 delavcev) nujno, zato da ne bi bilo nobeno malo in srednje podjetje v Evropi, niti najmanjša in tista, ki zaposlujejo posadke plovil, ki plujejo po odprtem morju, v manj ugodnem položaju. Vsa ta podjetja morajo imeti, kolikor je to mogoče, na voljo močno vodstveno orodje za obveščanje in posvetovanje z delavci.

Iz istega razloga bi bilo treba za zagotovitev obveščanja in posvetovanja z delavci spremeniti in okrepiti tudi druge posebne direktive na tem področju, kot je direktiva 94/45/ES o ustanovitvi Evropskega sveta delavcev ali vzpostavitvi postopka obveščanja in posvetovanja z delavci v družbah, ki poslujejo na območju Skupnosti, ali povezanih družbah, ki poslujejo na območju Skupnosti.

Zato poročevalec globoko obžaluje, da je Komisija preprečila Evropskemu parlamentu, da bi opravil svojo vlogo, z uporabo člena 80a uredbe za nov pregled tega besedila, ki je bistveno za prihodnost socialnih odnosov v Evropi. To direktivo bo treba močno okrepiti s temeljito spremembo v prihodnjem zakonodajnem obdobju, če ne želimo, da bi bili evropski delavci še bolj nezaupljivi do Evropske unije.

Postopno usklajevanje obveščanja in posvetovanja z delavci v EU

Sedanja svetovna finančna kriza bo vplivala na gospodarski sistem v vseh državah članicah, zato poročevalec meni, da je treba ponovno opredeliti pravico delavcev do obveščenosti in posvetovanja. Ta pravica v nasprotju s splošnimi predstavami ni postopek, ki onemogoča odzivnost podjetij. Za zainteresirane strani (delodajalce, delojemalce in javne organe) mora biti ta postopek možnost za boljše predvidevanje ekonomskih in socialnih posledic sprememb poslovnega okolja.

Zato morajo ta temeljni postopek evropskega socialnega modela poznati in priznati vsi delodajalci in delavci v Evropi. Vsako podjetje na evropskem ozemlju mora imeti pri soočanju s tovrstnimi spremembami ekonomskega okolja na voljo enaka orodja za predvidevanje in priprave kot njegovi konkurenti v Uniji, kar bo tudi spodbudilo zdravo konkurenco v skladu s pravili notranjega trga.

Boljše usklajevanje pobud Skupnosti na področju obveščanja in posvetovanja z delavci

Evropska konfederacija sindikatov je v odgovoru na posvetovanje Komisije iz priloge 2 njenega delovnega dokumenta menila, da zaradi številnih direktiv o obveščanju in posvetovanju z delavci obstaja nevarnost podvajanja, pri čemer bi se različne zainteresirane strani ukvarjale z istim problemom. Poročevalec se s tem strinja.


MNENJE Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (4.12.2008)

za Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

o izvajanju Direktive 2002/14/ES o določitvi splošnega okvira za obveščanje in posvetovanje z delavci v Evropski skupnosti

(2008/2246(INI))

Pripravljavec mnenja: Harald Ettl

POBUDE

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve poziva Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.   poudarja, da lahko delavci le ob pravočasnem obveščanju in posvetovanju vplivajo na odločitve in tako na pozitiven način sodelujejo pri uresničevanju ciljev glede donosnosti ter da jih je zato treba ob preoblikovanju, združitvah, nakupih in prodajah podjetij ali ob prevzemih s strani finančnih vlagateljev, kot so npr. hedge skladi, skladi zasebnega kapitala in državni premoženjski skladi, obvestiti pravočasno pred sprejetjem ustreznih sklepov in se z njimi izčrpno posvetovati; zato meni, da je pri spremembi Direktive 2002/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2002 o določitvi splošnega okvira za obveščanje in posvetovanje z delavci v Evropski skupnosti(1) potrebna jasna opredelitev pravice delavcev do informacij in posvetovanja;

2.   opozarja, da je pravica do informacij in posvetovanja temeljna delavska pravica, in meni, da mora biti z diverzifikacijo oblik podjetij in oblikovanjem novih finančnih instrumentov ta pravica prilagojena, tako da bodo upoštevane okoliščine, in zagotovljena tudi pri prevzemih s strani hedge skladov, skladov zasebnega kapitala in državnih premoženjskih skladov; zato poziva Komisijo, naj predloži ustrezen predlog za spremembo direktive 2002/14/ES;

3.   meni, da mora za informacije, ki bi v primeru razkritja za podjetje lahko imele izjemno škodljive posledice, do dokončne odločitve o bistvenih gospodarskih vprašanjih, ki zadevajo podjetje (npr. v obliki pisma o nameri), veljati popolna zaupnost;

4.   ugotavlja, da ponekod v zakonodaji Skupnosti obstajajo omejitve področja uporabe pravic do udeležbe delavcev, na primer pri izračunu mejne vrednosti; opozarja, da nekatere države članice pri izračunu mejne vrednosti uporabljajo zapleteno opredelitev izraza „delavec“; meni, da je pri izračunu vedno treba upoštevati število vseh prijavljenih delavcev – neodvisno od njihove starosti ali vrste njihove pogodbe o zaposlitvi; poziva Komisijo, naj ponovno preuči take obstoječe omejitve;

5.   poziva Komisijo, ki je pristojna za združitve in prevzeme, naj poskrbi, da se bodo upoštevala nacionalna pravila in pravila Skupnosti na področju obveščanja in posvetovanja ob odločitvah za združitve in prevzeme;

6.   poziva Komisijo, naj posadkam ladij, ki plujejo na odprtem morju, zagotovi enako obravnavo, kot so je deležni drugi delavci, ter naj v svojem predlogu za spremembo direktive 2002/14/ES v področje njene uporabe vključi tudi posadke ladij, ki plujejo na odprtem morju.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

2.12.2008

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

26

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Mariela Velichkova Baeva, Paolo Bartolozzi, Zsolt László Becsey, Sebastian Valentin Bodu, Sharon Bowles, Udo Bullmann, David Casa, Manuel António dos Santos, Christian Ehler, Jonathan Evans, José Manuel García-Margallo y Marfil, Jean-Paul Gauzčs, Robert Goebbels, Donata Gottardi, Louis Grech, Othmar Karas, Wolf Klinz, Astrid Lulling, Gay Mitchell, Sirpa Pietikäinen, John Purvis, Peter Skinner, Margarita Starkevičiūtė, Ivo Strejček, Sahra Wagenknecht

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Harald Ettl

(1)

L 80, 23.03.2002, str. 29.


MNENJE Odbora za pravne zadeve (20.1.2009)

za Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

o izvajanju direktive 2002/14/ES o določitvi splošnega okvira za obveščanje in posvetovanje z delavci v Evropski skupnosti

(2008/2246(INI))

Pripravljavka mnenja: Gabriele Stauner

POBUDE

Odbor za pravne zadeve poziva Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve, kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A. ker sta obveščanje in posvetovanje z delavci osrednja elementa socialnega tržnega gospodarstva in zato ne smeta veljati za oviro gospodarskemu razvoju podjetij,

B.  ker je rok za prenos direktive 2002/14/ES iz njenega člena 11 že potekel, potekla pa so tudi prehodna obdobja, predpisana v členu 10, ki so nekaterim državam članicam omogočila, da so omejile uporabo te direktive na nekatera podjetja,

1.  poziva Komisijo, naj nemudoma uvede ukrepe, potrebne za zagotovitev popolnega in pravilnega prenosa direktive v državah članicah, ter naredi vse, kar je v njeni moči, da bo zagotovila popoln prenos direktive tudi v tistih državah članicah, ki so izkoristile prehodna obdobja;

2.  opozarja zlasti, da je ustanovitev postopkov nadzora, predvidenih v členu 6(3) te direktive, v državah članicah odločilnega pomena za zagotovitev učinkovitega varstva upravičenih interesov delodajalcev na eni strani ter za preprečevanje omejevanja pravic do obveščanja in posvetovanja zaradi neustrezne uporabe klavzule o zaupnosti na drugi strani; zato poziva Komisijo, naj uvede ustrezne ukrepe, s katerimi bo tudi v tem smislu mogoče zagotoviti pravilno izvajanje v državah članicah;

3.  meni, da se pravice delavcev do obveščanja in posvetovanja glede na njihovo osrednjo vlogo za socialno tržno gospodarstvo ne smejo omejiti na večja podjetja;

4.  zato poziva Komisijo, naj zniža mejne vrednosti iz člena 3 te direktive, da bi tako zagotovili učinkovito obveščanje in posvetovanje tudi v manjših in srednjih podjetjih, ter naj iz tega izvzame le najmanjša podjetja.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

20.1.2009

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

19

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Carlo Casini, Bert Doorn, Monica Frassoni, Giuseppe Gargani, Neena Gill, Klaus-Heiner Lehne, Katalin Lévai, Antonio López-Istúriz White, Manuel Medina Ortega, Hartmut Nassauer, Aloyzas Sakalas, Eva-Riitta Siitonen, Francesco Enrico Speroni, Diana Wallis, Rainer Wieland, Jaroslav Zvěřina, Tadeusz Zwiefka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Eva Lichtenberger, Jacques Toubon


IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

21.1.2009

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

44

2

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Jan Andersson, Edit Bauer, Iles Braghetto, Philip Bushill-Matthews, Milan Cabrnoch, Alejandro Cercas, Ole Christensen, Derek Roland Clark, Luigi Cocilovo, Jean Louis Cottigny, Jan Cremers, Harald Ettl, Richard Falbr, Carlo Fatuzzo, Ilda Figueiredo, Joel Hasse Ferreira, Roger Helmer, Stephen Hughes, Ona Juknevičienė, Jean Lambert, Raymond Langendries, Bernard Lehideux, Elizabeth Lynne, Thomas Mann, Maria Matsouka, Elisabeth Morin, Juan Andrés Naranjo Escobar, Csaba Őry, Siiri Oviir, Marie Panayotopoulos-Cassiotou, Pier Antonio Panzeri, Rovana Plumb, Bilyana Ilieva Raeva, Elisabeth Schroedter, José Albino Silva Peneda, Kathy Sinnott, Jean Spautz, Ewa Tomaszewska, Anne Van Lancker, Gabriele Zimmer

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Françoise Castex, Richard Howitt, Magda Kósáné Kovács, Csaba Sógor, Anja Weisgerber

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Adrian Manole

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov