Postopek : 2007/0094(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A6-0026/2009

Predložena besedila :

A6-0026/2009

Razprave :

PV 03/02/2009 - 5
CRE 03/02/2009 - 5

Glasovanja :

PV 04/02/2009 - 7.1
CRE 04/02/2009 - 7.1
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja
PV 19/02/2009 - 7.3
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2009)0069

POROČILO     ***I
PDF 321kWORD 676k
27.1.2009
PE 409.510v02-00 A6-0094/2009

o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o sankcijah zoper delodajalce državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU

(KOM(2007)0249 – C6‑0143/2007 – 2007/0094(COD))

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

Poročevalec: Claudio Fava

Pripravljavka osnutka (*): Edit Bauer, Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

(*) Pridruženi odbori - Člen 47 Poslovnika

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MANJŠINSKO MNENJE
 MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve
 MNENJE Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja
 MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov
 POSTOPEK

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o sankcijah zoper delodajalce državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU

(KOM(2007)0249 – C6‑0143 – 2007/0094(COD))

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–    ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2007)0249),

–    ob upoštevanju člena 251(2) in člena 63(3)(b) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0143/2007),

–    ob upoštevanju člena 51 svojega poslovnika,

–    ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A6-0026/2009),

1.   odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.   poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

PREDLOGI SPREMEMB PARLAMENTA *

k predlogu Komisije

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o minimalnih standardih glede sankcij zoper delodajalce državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 63(3)(b) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije(1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(2),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(3),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe(4),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)      Evropski svet se je na svojem zasedanju 14. in 15. decembra 2006 strinjal s povečanjem sodelovanja med državami članicami na področju boja proti nezakonitemu priseljevanju in zlasti, da je treba ukrepe proti nezakonitemu priseljevanju okrepiti na ravni držav članic in EU.

(2)      Glavni dejavnik „potega“ za nezakonito priseljevanje v EU je možnost zaposlitve v EU brez zahtevanega pravnega statusa. Ukrepi proti nezakonitemu priseljevanju in nezakonitemu prebivanju morajo zato vključevati ukrepe proti temu dejavniku „potega“.

(3)      Osrednji del teh ukrepov mora biti splošna prepoved zaposlovanja državljanov tretjih držav, ki nimajo pravice prebivanja v EU, s sankcijami zoper delodajalce, ki kršijo to prepoved.

(3a)    Ker ta direktiva določa minimalne predpise, lahko države članice sprejmejo ali obdržijo strožje sankcije, ukrepe in obveznosti delodajalcev.

(4)      Določbe ne smejo veljati za državljane tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državah članicah, ne glede na to, ali smejo delati na njihovem ozemlju. Pri tem so izvzete osebe, ki uživajo pravico Skupnosti do prostega gibanja, kakor je opredeljena v členu 2(5) Uredbe (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah)(5). Pri tem so izvzeti tudi državljani tretjih držav, ki so v razmerah, zajetih v pravo Skupnosti, na primer tisti, ki so zakonito zaposleni v eni državi članici in jih ponudnik storitev v okviru opravljanja storitev pošlje v drugo državo članico. Ta direktiva se mora uporabljati brez poseganja v nacionalno zakonodajo, ki prepoveduje zaposlovanje državljanov tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državi članici, vendar z delom kršijo svoj status prebivanja.

(4a)    Za posebne namene te direktive je treba opredeliti določene pojme. Te opredelitve je treba uporabljati le za namene te direktive.

(4b)    Opredelitev zaposlitve mora zajemati njene sestavne dele, in sicer dejavnosti, ki so ali bi morale biti plačane in se opravljajo za delodajalca ali po njegovih navodilih in/ali pod njegovim nadzorstvom, ne glede na pravni odnos.

(4c)     Opredelitev delodajalca lahko vključuje tudi združenje oseb, ki jim je priznana sposobnost opravljanja pravnih dejanj brez pravne osebnosti.

(5)       Da se prepreči zaposlovanje državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU, morajo delodajalci pred zaposlitvijo državljana tretje države, tudi če državljana tretje države zaposlijo z namenom, da ga v okviru zagotavljanja storitev pošljejo v drugo državo članico, preveriti, ali ima veljavno dovoljenje za prebivanje ali katero drugo odobritev bivanja, ki kaže, da državljan tretje države zakonito biva na ozemlju države članice. ▌

(5a)    Da se omogoči, da države članice preverijo zlasti, ali so dokumenti ponarejeni, je treba tudi od delodajalcev zahtevati, da pristojne organe obvestijo o zaposlitvi državljana tretje države. Za zmanjšanje upravnih obremenitev lahko države članice določijo, da se takšno obveščanje opravi v okviru drugih postopkov obveščanja. Države članice morajo imeti možnost, da določijo uporabo poenostavljenega postopka za obveščanje za delodajalce, ki so fizične osebe, če zaposlitev služi njihovim zasebnim namenom.

(6)      Delodajalci, ki izpolnjujejo dolžnosti, ki jih določa ta direktiva, niso odgovorni za zaposlitev državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU, zlasti če pristojni organ pozneje ugotovi, da je dokument, ki ga je zaposleni pokazal, ponarejen ali da je bil zlorabljen, razen če je delodajalec vedel, da je dokument ponarejen.

(6a)    Da bi delodajalcem olajšali izpolnjevanje njihovih obveznosti, morajo države članice storiti vse, da bi pravočasno obravnavale prošnje za obnovo dovoljenj za bivanje.

(7)      Za izvrševanje splošne prepovedi in odvračanje od kršitev morajo države članice zagotoviti ustrezne sankcije. Te morajo vključevati denarne kazni in prispevke za stroške vrnitve državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU, skupaj z možnostjo znižanja denarnih kazni za delodajalce, ki so fizične osebe, če zaposlitev služi njihovim zasebnim namenom.

(8)      Delodajalec mora v vsakem primeru državljanom tretjih držav plačati vsa morebitna še neporavnana plačila za delo, ki so ga opravili, ter vse neplačane davke in prispevke za socialno varnost. Če višine plačila ni mogoče določiti, je najmanj v višini predpostavljene plače, določene z veljavnimi zakoni o minimalni plači, kolektivnimi pogodbami ali praksami v ustreznih poklicnih panogah. Od delodajalca je treba prav tako zahtevati, da po potrebi plača vse stroške pošiljanja neporavnanih plačil v državo, kjer se je nezakonito zaposleni državljan tretje države vrnil ali so ga v to državo vrnili. Če delodajalec preostalih plačil ne poravna, države članice niso obvezane k izpolnjevanju te obveznosti namesto delodajalca.

(8a)    Nezakonito zaposlen državljan tretje države ne more dobiti pravice do vstopa, bivanja ali dostopa do trga dela na podlagi nezakonitega delovnega razmerja ali izplačila ali neporavnanega plačila osebnih prejemkov, prispevkov za socialno varnost ali davkov s strani delodajalca ali pravnega subjekta, ki jih mora poravnati namesto njega.

(9)      Države članice morajo zagotoviti vložitev ali možnost vložitve terjatev in vzpostavitev mehanizmov, ki bodo zagotavljali, da bodo državljani tretjih držav prejeli ali da bodo lahko prejeli izterjane zneske svojih dolgovanih plačil. Države članice niso obvezane k vključevanju svojih misij ali predstavništev v tretjih državah v te mehanizme. Države članice morajo v okviru vzpostavljanja učinkovitih mehanizmov za poenostavitev pritožb, če to ni že določeno v nacionalni zakonodaji, obravnavati možnost in dodano vrednost pooblastitve pristojnega organa, da sproži postopek proti delodajalcu z namenom izterjave neporavnanih plačil.

(10)    Države članice morajo domnevati, da delovno razmerje traja vsaj tri mesece, tako da dokazno breme vsaj za določeno obdobje nosi delodajalec. Zaposleni mora med drugim imeti tudi priložnost, da dokaže obstoj in trajanje delovnega razmerja.

(11)    Države članice morajo zagotoviti možnost nadaljnjih sankcij proti ▌delodajalcem, vključno z izključitvijo iz upravičenosti do nekaterih ali vseh javnih ugodnosti, pomoči in subvencij, med katere spadajo tudi kmetijske subvencije; izključitvijo iz postopkov javnih naročil ter vračilom že dodeljenih nekaterih ali vseh javnih ugodnosti, pomoči in subvencij, vključno s sredstvi EU, ki jih upravljajo države članice. Države članice morajo imeti možnost, da odločijo, da za delodajalce, ki so fizične osebe, če zaposlitev služi njihovim zasebnim namenom, ne bodo uporabljale teh nadaljnjih sankcij.

(12)    Ta direktiva in zlasti njeni členi 8, 11 in 13 ne smejo vplivati na določbe Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(6).

(13)    Glede na razširjenost sklepanja pogodb s podizvajalci v določenih prizadetih sektorjih je treba zagotoviti, da je lahko najmanj izvajalec, katerega neposredni podizvajalec je delodajalec, odgovoren za plačilo finančnih sankcij poleg ali namesto delodajalca. V posameznih primerih so za plačilo finančnih sankcij poleg ali namesto delodajalca, ki zaposluje državljane tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU, odgovorni drugi izvajalci. Neporavnana plačila, ki jih obsegajo določbe te direktive o odgovornosti, vključujejo tudi prispevke v nacionalne blagajne za plačani dopust in socialne sklade, ki jih ureja zakon ali kolektivna pogodba.

(14)    Izkušnje kažejo, da obstoječi sistemi sankcij ne zadostujejo za popolno upoštevanje prepovedi zaposlovanja državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU. Eden od razlogov je, da samo upravne sankcije ne zadostujejo za odvrnitev določenih brezobzirnih delodajalcev. Upoštevanje bi se lahko okrepilo in ga je treba okrepiti z uporabo kazenskih sankcij.

(15)    Za zagotovitev popolne učinkovitosti splošne prepovedi zato obstaja posebna potreba po bolj odvračilnih sankcijah za hujše primere, kot so: ponavljajoče se kršitve, nezakonita zaposlitev znatnega števila državljanov tretjih držav, ▌posebej izkoriščevalski delovni pogoji, ▌primer, kadar delodajalec ve, da je delavec žrtev trgovine z ljudmi, ter nezakonita zaposlitev mladoletnih oseb. Ta direktiva obvezuje države članice, da v svoji nacionalni zakonodaji določijo kazni za kazniva dejanja v zvezi s temi resnimi kršitvami. Ta direktiva ne ustvarja nobenih obveznosti v zvezi z uporabo takšnih kazni ali kakršnega koli drugega razpoložljivega sistema kazenskega pregona v posameznih primerih.

(16)    V vseh primerih, ki na podlagi te direktive štejejo za hujše, kršitev pomeni kaznivo dejanje v celotni Skupnosti, če je do nje prišlo namenoma. Kaznivo dejanje ne sme posegati v uporabo Okvirnega sklepa 2002/629/PNZ z dne 19. julija 2002 o boju proti trgovini z ljudmi(7).

(17)    Kaznivo dejanje je treba kaznovati z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kazenskimi sankcijami. Obveza za zagotovitev učinkovitih, sorazmernih in odvračalnih kazenskih sankcij po členu 10 te direktive ne posega v notranjo organizacijo kazenskega prava in kazenskega pravosodja v državah članicah.

(17a)  Za kaznivo dejanje iz člena 10 morajo biti odgovorne tudi pravne osebe, saj so mnogi delodajalci pravne osebe. Določbe te direktive ne pomenijo obveznosti, da države članice uvedejo kazensko odgovornost pravnih oseb.

(18)    Za olajševanje izvrševanja morajo obstajati učinkoviti mehanizmi pritožb, preko katerih lahko zadevni državljani tretjih držav vložijo pritožbe neposredno ali preko pooblaščenih tretjih strani, kot so sindikati ali druga združenja. Pooblaščene tretje strani morajo biti pri nudenju pomoči pri vložitvi pritožb zavarovane pred morebitnimi sankcijami v okviru predpisov, ki prepovedujejo omogočanje nepooblaščenega prebivanja.

(19)    Za dopolnitev mehanizmov pritožb morajo imeti države članice možnost državljanom tretjih držav, ki so delali v posebej izkoriščevalskih delovnih pogojih ali so bili nezakonito zaposleni kot mladoletne osebe in sodelujejo v kazenskih postopkih zoper delodajalca, dodeliti dovoljenja za prebivanje s časovnimi omejitvami, povezanimi s trajanjem zadevnih nacionalnih postopkov. Ta dovoljenja se dodelijo na podoben način kot državljanom tretjih držav, za katere veljajo določbe Direktive Sveta 2004/81/ES z dne 29. aprila 2004 o dovoljenju za prebivanje za državljane tretjih držav, ki so žrtve trgovine z ljudmi ali so jim pomagali pri nezakoniti preselitvi in ki sodelujejo s pristojnimi organi(8).

(20)    Da se zagotovi zadovoljiva raven izvrševanja te direktive in da se čim bolj zmanjšajo razlike glede ravni izvrševanja v državah članicah, države članice morajo zagotoviti izvrševanje učinkovitih in zadostnih inšpekcijskih pregledov na svojem ozemlju in Komisiji sporočiti podatke o izvršenih inšpekcijskih pregledih.

(20a)  Države članice je treba spodbuditi, da vsako leto na nacionalni ravni določijo ciljno število inšpekcijskih pregledov v sektorjih dejavnosti, v katerih na njihovem ozemlju prevladuje zaposlovanje državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU.

(20b)  Za večjo učinkovitost inšpekcijskih pregledov v okviru izvajanja te direktive morajo države članice zagotoviti: da imajo pristojni organi v nacionalni zakonodaji zadostna pooblastila za izvrševanje inšpekcijskih pregledov; da so podatki o nezakonitem zaposlovanju, vključno z rezultati prejšnjih inšpekcijskih pregledov, zbrani in obdelani za učinkovito izvajanje te direktive in da je na voljo dovolj ustrezno usposobljenega osebja za učinkovito izvrševanje inšpekcijskih pregledov.

(20c)   Države članice morajo zagotoviti, da inšpekcijski pregledi v okviru izvajanja te direktive niti s količinskega niti s kakovostnega vidika ne vplivajo na inšpekcijske preglede, ki se izvajajo za oceno zaposlovanja in delovnih pogojev.

(20d)  V primeru napotenih delavcev, ki so državljani tretjih držav, lahko inšpekcijske službe držav članic uporabijo možnost sodelovanja in izmenjave informacij iz direktive 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev(9), da se preveri, ali so zadevni državljani tretjih držav zakonito zaposleni v matični državi članici.

(20e)   To direktivo je treba razumeti kot dopolnilo ukrepov za preprečevanje neprijavljenega dela in izkoriščanja.

(20f)   V skladu z točko 34 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje(10) se države članice spodbuja, da za svoje lastne potrebe in v interesu Skupnosti izdelajo in objavijo lastne tabele, ki naj kar najbolj nazorno prikažejo korelacijo med to direktivo in ukrepi za prenos v nacionalno pravo.

(21)    Kakršna koli obdelava osebnih podatkov pri izvajanju te direktive mora biti v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov(11).

(22)    Ker države članice same ne morejo zadovoljivo doseči cilja te direktive, ki je preprečiti nezakonito priseljevanje z ukrepi zoper zaposlitev kot dejavnik „potega“, ampak ga je mogoče zaradi obsega in učinkov bolje doseči na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz tega člena Direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za dosega tega cilja.

(23)    Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava zlasti Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter Listina o temeljnih pravicah Evropske unije. Zlasti jo je treba uporabljati ob ustreznem upoštevanju svobode gospodarske pobude, enakosti pred zakonom in načela nediskriminacije, pravice do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sojenja ter načel zakonitosti in sorazmernosti kaznivih dejanj in kazni v skladu s členi 16, 20, 21, 47 in 49 Listine.

(23a)  V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, in brez poseganja v člen 4 navedenega protokola, ti državi članici ne sodelujeta pri sprejetju te direktive in ju direktiva zato ne zavezuje niti je nista dolžni uporabljati.

(24)    Danska v skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, ne sodeluje pri sprejetju te direktive in je direktiva zato ne zavezuje niti je ni dolžna uporabljati –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

▌Ta direktiva v okviru boja proti nezakonitemu priseljevanju prepoveduje zaposlovanje državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU. V ta namen določa minimalne skupne standarde za sankcije in ukrepe, ki jih morajo uporabljati države članice zoper delodajalce, ki kršijo to prepoved.

Člen 2

Opredelitev pojmov

Za posebne namene te direktive se uporabljajo naslednje opredelitve: pojmov:

(a)         „državljan tretje države“ pomeni katero koli osebo, ki ni državljan Unije v smislu člena 17(1) Pogodbe in ne uživa pravice Skupnosti do prostega gibanja, kakor je opredeljena v členu 2(5) Zakonika o schengenskih mejah;

(b)         „zaposlitev“ pomeni izvajanje ▌dejavnosti, ki zajemajo kakršno koli obliko dela, ki jo ureja nacionalno pravo ali ustaljena praksa, za delodajalca ali po njegovih navodilih in/ali pod njegovim nadzorstvom;

(c)         „nezakonito prebivanje“ pomeni prisotnost državljana tretje države, ki ne izpolnjuje ali ne izpolnjuje več pogojev za bivanje ali prebivanje v državi članici, na ozemlju te države članice;

(d)         „nezakonita zaposlitev“ pomeni zaposlitev državljana tretje države, ki nezakonito prebiva na ozemlju države članice;

(e)         „delodajalec“ pomeni vsako fizično osebo ali pravni subjekt, vključno z agencijami za zagotavljanje začasnega dela, za katerega ali po navodilih in/ali pod nadzorstvom katerega se zaposlitev opravlja;

(f)          „podizvajalec“ pomeni vsako fizično ▌osebo ali pravni subjekt, kateremu je dodeljena izvedba vseh ali dela obveznosti iz že sklenjene pogodbe;

(fa)        „pravna oseba“ pomeni vsak pravni subjekt, ki ima ta status v skladu z veljavnim nacionalnim pravom, z izjemo držav ali javnih organov, ki izvršujejo javna pooblastila, ter javnih mednarodnih organizacij;

(fb)        „agencija za zagotavljanje začasnega dela“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki v skladu z nacionalnim pravom sklepa pogodbe o zaposlitvi ali delovna razmerja z delavci, zaposlenimi pri agenciji za zagotavljanje začasnega dela, da bi jih napotila v podjetja uporabnike, kjer začasno delajo pod nadzorom in po navodilih teh podjetij;

(fc)        „posebno izkoriščevalski delovni pogoji“ pomeni delovne pogoje, vključno s tistimi, ki nastanejo zaradi diskriminacije na osnovi spola ali druge diskriminacije, kjer obstaja očitno nesorazmerje s pogoji zaposlitve zakonito zaposlenih delavcev, ki na primer vpliva na zdravje in varnost delavcev in ki ni v skladu s človeškim dostojanstvom;

(fd)        „plačilo državljana tretje države, ki nezakonito prebiva v EU“ pomeni plačo ali vsako drugo nadomestilo, v denarju ali v blagu, ki ga delavec od delodajalca prejme neposredno ali posredno v zvezi z njegovo zaposlitvijo, in ki je enakovredno tistemu, ki bi ga uživali primerljivi delavci v zakonitem delovnem razmerju.

Člen 3

Prepoved nezakonitega zaposlovanja

1.          Države članice prepovejo zaposlovanje državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU.

2.          Kršitve te prepovedi se kaznujejo s sankcijami in ukrepi, določenimi v tej direktivi.

2a.        Država članica se lahko odloči, da se prepoved iz odstavka 1 ne uporablja za državljane tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU, katerih odstranitev je bila odložena, in ki smejo delati v skladu z nacionalnim pravom.

Člen 4

Dolžnosti delodajalcev

1.          Države članice od delodajalcev zahtevajo, da:

(a)    od državljana tretje države zahtevajo, da pred zaposlitvijo pridobi in delodajalcu predloži veljavno dovoljenje za prebivanje ali katero drugo odobritev bivanja▌;

(b)    hranijo kopijo ali evidenco dovoljenja za prebivanje ali druge odobritve bivanja za morebitne inšpekcijske preglede pristojnih organov držav članic, in sicer vsaj toliko časa, kolikor traja zaposlitev;

(c)     pristojne organe, ki jih določijo države članice, ▌obvestijo o začetku ▌zaposlitve državljana tretje države v roku, ki ga določi vsaka država članica.

2.          Države članice lahko določijo poenostavljeni postopek za obveščanje iz odstavka 1(c) za delodajalce, ki so fizične osebe, če zaposlitev služi njihovim zasebnim namenom.

             Države članice lahko določijo, da obveščanje iz odstavka 1(c) ni potrebno, če ima zaposleni status rezidenta za daljši čas po Direktivi Sveta 2003/109/ES z dne 25. novembra 2003 o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas(12).

3.          Države članice zagotovijo, ▌da ▌delodajalci, ki so izpolnili svoje obveznosti iz odstavka 1, niso odgovorni za kršenje prepovedi iz člena 3, razen če vedo, da je dokument, predložen kot veljavno dovoljenje za prebivanje, ali katera druga odobritev bivanja, ponarejen.

Člen 6

Finančne sankcije

1.          Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da za ▌kršitve prepovedi iz člena 3 veljajo učinkovite, sorazmerne in odvračilne sankcije zoper delodajalca.

2.          Sankcije v zvezi s kršitvami prepovedi iz člena 3 vključujejo:

(a)    denarne sankcije, ki se višajo glede na število nezakonito zaposlenih državljanov tretje države; ter

(b)    plačilo stroškov za vrnitev ▌nezakonito zaposlenih državljanov tretje države v primerih, kadar se izvedejo postopki vrnitve. Države članice lahko namesto tega odločijo, da finančne sankcije iz točke (a) odražajo vsaj povprečni strošek vrnitve.

2a.        Države članice lahko določijo nižje denarne kazni, če je delodajalec fizična oseba, ki za svoje zasebne namene zaposluje državljana tretje države, ki nezakonito prebiva v EU, če ne gre za posebej izkoriščevalske delovne pogoje.

Člen 7

Plačila, ki jih morajo poravnati delodajalci

1.          Države članice v zvezi z vsako kršitvijo prepovedi iz člena 3 zagotovijo, da je delodajalčeva odgovornost, da plača:

(a)    nezakonito zaposlenemu državljanu tretje države vsa morebitna še neporavnana plačila. Dogovorjena višina plačila je najmanj v višini predpostavljene plače, določene z veljavnimi zakoni o minimalni plači, kolektivnimi pogodbami ali praksami v ustreznih poklicnih panogah, razen če delodajalec ali zaposleni ne dokaže drugače, ob upoštevanju obvezujočih nacionalnih določb v zvezi s plačami, če je to potrebno;

(b)    znesek, ki je enak vsem davkom in prispevkom za socialno varnost, ki bi jih delodajalec moral plačati, če bi bil državljan tretje države zakonito zaposlen, vključno z denarnimi kaznimi za zamudo in zadevnimi upravnimi denarnimi kaznimi;

(ba)  po potrebi vse stroške za pošiljanje neporavnanih plačil v državo, kamor se je državljan tretje države vrnil oziroma kamor so ga vrnili.

2.          Za zagotovitev dostopnosti učinkovitih postopkov za izvajanje odstavkov 1(a) in 1(c) ter ob ustreznem upoštevanju člena 14 države članice sprejmejo mehanizme za zagotovitev, da lahko nezakonito zaposleni državljani tretjih držav:

(a)    v roku, določenem v nacionalni zakonodaji, vložijo zahtevek ali v danem primeru uveljavijo sodbo zoper delodajalca za vsa neporavnana plačila, tudi v primeru, da so se vrnili ali so se morali vrniti; ali

(b)    če je to določeno v nacionalni zakonodaji, pozovejo pristojne organe države članice, da sprožijo postopke za izterjavo neporavnanih plačil▌, ne da bi moral državljan tretje države v tem primeru vložiti zahtevek za izterjavo.

        Nezakonito zaposleni državljani tretjih držav so sistematično in nepristransko obveščeni o svojih pravicah iz tega odstavka in iz člena 14, pred izvršbo morebitnega sklepa o vrnitvi.

3.          Za uporabo odstavka 1(a) in (b) države članice omogočijo, da se domneva, da delovno razmerje traja vsaj 3 mesece, če delodajalec ali med drugim tudi zaposleni ne dokaže drugače.

4.          Države članice zagotovijo vzpostavitev potrebnih mehanizmov za zagotovitev, da nezakonito zaposleni državljani tretjih držav lahko prejmejo vsa neporavnana plačila iz odstavka 1(a), ki se izterjajo z zahtevki iz odstavka 2, tudi v primeru, da so se vrnili ali da so se morali vrniti.

5.          Glede primerov izdaje dovoljenj za prebivanje s časovnimi omejitvami po členu 14(3) države članice v nacionalni zakonodaji opredelijo pogoje za podaljševanje veljavnosti teh dovoljenj, dokler državljan tretje države ne prejme vseh neporavnanih plačil, izterjanih na podlagi odstavka 1.

Člen 8

Drugi ukrepi

1.          Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da lahko za delodajalca, če je to ustrezno, veljajo tudi naslednji ukrepi:

(a)      izključitev iz upravičenosti do nekaterih ali vseh javnih ugodnosti, pomoči ali subvencij, vključno s financiranjem EU, ki ga upravljajo države članice, za obdobje do pet let;

(b)      izključitev iz sodelovanja pri javnih naročilih , kot so opredeljena v Direktivi 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev(13) za obdobje do pet let;

(c)      vračilo nekaterih ali vseh državnih ugodnosti, pomoči ali subvencij, vključno s sredstvi EU, ki jih upravljajo države članice, dodeljenih delodajalcu do 12 mesecev pred odkritjem nezakonitega zaposlovanja;

(d)      začasno ali trajno zaprtje obratov, v katerih je bila storjena kršitev, ali začasen ali trajen odvzem dovoljenja za opravljanje zadevnih poslov, če to upravičuje resnost zadeve.

1a.        Države članice se lahko odločijo, da odstavka (1) ne bodo uporabile za delodajalce, ki so fizične osebe, če zaposlitev služi njegovim zasebnim namenom.

Člen 9

Sklepanje pogodb s podizvajalci

1.          Kadar je delodajalec podizvajalec in brez poseganja v določbe nacionalne zakonodaje v zvezi z regresno pravico ali s področja socialne varnosti, države članice zagotovijo, da je lahko izvajalec, čigar delodajalec je neposredni podizvajalec, poleg ali namesto delodajalca odgovoren za plačilo:

(a)    vseh denarnih sankcij, naloženih na podlagi člena 6, in

(b)  vseh odprtih plačil, dolgovanih na podlagi člena 7(1)(a) in (c)(3).

2.          Kadar je delodajalec podizvajalec, države članice zagotovijo, da so lahko glavni izvajalec in vsi morebitni vmesni podizvajalci, če so vedeli, da je podizvajalec zaposloval državljane tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU, poleg ali namesto delodajalca odgovorni za plačila iz odstavka 1 namesto podizvajalca delodajalca ali izvajalca, čigar delodajalec je neposreden podizvajalec.

2a.        Izvajalec, ki izpolnjuje obveznosti skrbnega ravnanja, kot je določeno v nacionalni zakonodaji, ni odgovoren po odstavku 1 ali 2.

2b.        Države članice lahko v nacionalni zakonodaji določijo strožje predpise o odgovornosti.

Člen 10

Kaznivo dejanje

1.          Vsaka država članica zagotovi, da je kršitev iz člena 3 kaznivo dejanje, če je bila storjena namenoma, in sicer v vsaki od naslednjih okoliščin, kot jih opredeljuje nacionalna zakonodaja:

(a)     kršitev se nadaljuje ali vztrajno ponavlja;

(b)     kršitev se nanaša na hkratno zaposlitev znatnega števila nezakonito zaposlenih državljanov tretjih držav▌;

(c)     kršitev spremljajo posebej izkoriščevalski delovni pogoji▌;

(d)     kršitev je storil delodajalec, ki sicer ni bil obtožen ali obsojen kaznivega dejanja na podlagi okvirnega sklepa 2002/629/PNZ, vendar pa izkorišča delo ali storitve državljana tretje države, ki nezakonito prebiva v EU, za katerega ve, da je žrtev takšne trgovine ▌.

(da)   kršitev se nanaša na nezakonito zaposlitev mladoletnika.

2.          Države članice zagotovijo, da se napeljevanje k namernim dejanjem iz odstavka 1, pomoč pri njih ter njihovo podpiranje kaznuje kot kaznivo dejanje.

Člen 11

Kazni za kaznivo dejanje

1.          Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da so kazni zoper fizične osebe, ki storijo kaznivo dejanje iz člena 10, učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

2.          Kazni, ki jih predvideva ta člen, se lahko v nacionalni zakonodaji izvajajo brez vpliva na druge sankcije ali ukrepe, ki niso kazenske narave, razen če tega ne preprečujejo splošna pravna načela, spremlja pa jih lahko objava sodne odločbe v zvezi s primerom.

Člen 12

Odgovornost pravnih oseb

1.          Države članice zagotovijo, da so pravne osebe lahko odgovorne za prestopek iz člena 10, če jih v njihovo korist stori katera koli oseba, ki deluje bodisi sama bodisi kot del organa pravne osebe, ki ima vodilni položaj v sklopu pravne osebe, in sicer na podlagi:

(a)    pooblastila za zastopanje pravne osebe,

(b)    pooblastila za odločanje v imenu pravne osebe ali

(c)    pooblastila za izvajanje nadzora v okviru pravne osebe.

2.          Države članice zagotovijo, da je pravna oseba lahko odgovorna, če je pomanjkljivi nadzor oziroma kontrola osebe iz odstavka 1 omogočil, da je v korist te pravne osebe njej podrejena oseba storila kaznivo dejanje iz člena 10.

3.          Odgovornost pravne osebe na podlagi odstavkov 1 in 2 ne izključuje kazenskih postopkov proti fizičnim osebam, ki so storilci, napeljevalci ali sostorilci pri dejanjih iz člena 10.

Člen 13

Kazni za pravne osebe

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da se pravno osebo, ki je odgovorna ▌na podlagi člena 10, kaznuje z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi, ki lahko vključujejo ukrepe, kot so tisti iz člena 8.

Države članice lahko odločijo, da se seznam delodajalcev, ki so pravne osebe in ki so bile odgovorne za kaznivo dejanje iz člena 10, objavi.

Člen 14

Olajševanje pritožb

1.          Države članice zagotovijo učinkovite mehanizme, preko katerih lahko nezakonito zaposleni državljani tretjih držav vložijo pritožbe zoper svoje delodajalce, in sicer neposredno ali preko ▌tretjih strani, ki so jih pooblastile države članice, kot so sindikati, druga združenja ali pristojni organi države članice, če je to določeno z nacionalno zakonodajo.

1a.        Države članice zagotovijo, da tretje strani, ki imajo v skladu z merili, določenimi z nacionalno zakonodajo, pravni interes za zagotavljanje upoštevanja določb te direktive, lahko, če se nezakonito zaposleni državljan tretje države s tem strinja, sodelujejo v njegovem imenu ali njemu v podporo v katerem koli upravnem ali civilnem postopku, sprejetem z namenom izvajanja te direktive.

2.          Nudenje pomoči državljanom tretjih držav pri vložitvi pritožb se ne sme obravnavati kot omogočanje nepooblaščenega prebivanja po Direktivi Sveta 2002/90/ES z dne 28. novembra 2002 o opredelitvi pomoči pri nedovoljenem vstopu, tranzitu in prebivanju(14).

3.          Glede kaznivih dejanj iz člena 10(1)(c) in (e) države članice v nacionalnem pravu opredelijo pogoje, pod katerimi lahko v posameznih primerih državljanom tretjih držav, prizadetim na podoben način kot državljani tretjih držav, za katere veljajo pogoji direktive 2004/81/ES, dodelijo dovoljenja za prebivanje s časovnimi omejitvami, povezanimi s trajanjem zadevnih nacionalnih postopkov.

Člen 15

Inšpekcijski pregledi

1.          Države članice zagotovijo, da se ▌na njihovem ozemlju izvedejo učinkoviti in ustrezni inšpekcijski pregledi in s tem preveri zaposlitev državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU. Takšni inšpekcijski pregledi temeljijo predvsem na oceni tveganja, ki jo izvedejo pristojni organi v državah članicah▌.

2.          Države članice za doseganje večje učinkovitosti inšpekcijskih pregledov na podlagi ocene tveganja redno opredeljujejo sektorje dejavnosti, v katerih na njihovem ozemlju prevladuje zaposlovanje državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU.

Za vsakega od teh sektorjev države članice vsako leto pred 1. julijem Komisiji obvestijo o številu inšpekcijskih pregledov, izvršenih v prejšnjem letu, tako absolutno kot v odstotku delodajalcev na sektor, ter o rezultatih teh pregledov.

Člen 15a

Ugodnejše določbe

Ta direktiva ne vpliva na pravico držav članic glede sprejemanja ali ohranjanja določb, ki so ugodnejše za državljane tretjih držav, za katere se uporabljajo glede na člena 7 in 14, če so takšne določbe združljive s to direktivo.

Člen 16

Poročanje

1.          Komisija najpozneje do [tri leta po datumu iz člena 17] in vsaka tri leta za tem Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, vključno s predlogi sprememb določb členov 7, 8, 14 in 15, če je to potrebno. Komisija v svojem poročilu prouči zlasti izvajanje določb iz odstavkov 2 in 5 člena 7 v državah članicah.

2.          Države članice pošljejo Komisiji vse podatke, ki so potrebni za pripravo tega poročila. Podatki vključujejo število in rezultate inšpekcijskih pregledov, izvedenih na podlagi člena 15(1), ukrepov, ki se uporabljajo na podlagi člena 14 ter, kolikor je to mogoče, ukrepov, ki se uporabljajo na podlagi členov 7 in 8.

Člen 17

Prenos

1.          Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo najpozneje do [24 mesecev od datuma objave v Uradnem listu Evropske unije]. Besedila navedenih predpisov nemudoma sporočijo Komisiji.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.          Države članice predložijo Komisiji besedila temeljnih določb nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 18

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 18

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V ║

Za Evropski parlament                                             Za Svet

Predsednik                                                                Predsednik

(1)

* Politične spremembe: krepki ležeči tisk označuje novo ali spremenjeno besedilo, simbol ▌pa tiste dele besedila, ki so bili črtani. Popravki in prilagoditve tehničnih služb: navadni ležeči tisk označuje novo ali spremenjeno besedilo, simbol ║pa tiste dele besedila, ki so bili črtani.

              UL C […], […], str. […].

(2)

              UL C […], […], str. […].

(3)

              UL C […], […], str. […].

(4)

              UL C […], […], str. […].

(5)

             UL L 105, 13.4.2006, str. 1.

(6)

              UL L 248, 19.9.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo št. 1995/2006 z dne 13. decembra 2006 (UL L 390, 30.12.2006, str. 1).

(7)

              UL L 203, 1.8.2002, str. 1.

(8)

              UL L 261, 6.8.2004, str. 19.

(9)

             UL L 18, 21.1.1997, str. 1.

(10)

           UL C 321, 31.12.2003, str. 1.

(11)

            UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

(12)

           UL L 16, 23.1.2004, str. 44.

(13)

           UL L 134, 30.4.2004, str. 114.

(14)

           UL L 328, 5.12.2002, str. 17.


OBRAZLOŽITEV

V Evropski uniji naj bi bilo po ocenah med 4,5 in 8 milijoni nezakonitih priseljencev, številka pa se stalno povečuje zaradi lahko dostopne nezakonite zaposlitve.

Nezakonitega zaposlovanja je največ v določenih sektorjih, zlasti v gradbeništvu, kmetijstvu, čiščenju ter hotelirstvu/pripravi in dostavi hrane.

Ena od družbenih posledic tega pojava so izkoriščevalske razmere, v katerih delajo priseljenci. Nezakoniti priseljenci, ki so pripravljeni sprejeti dela, ki so v glavnem nizko kvalificirana in slabo plačana, prispevajo k izpolnjevanju potreb nekaterih brezvestnih delodajalcev, ki so se odločili, da bodo takšne delavce izkoriščali.

Nezakonito zaposlovanje lahko znižuje plače in poslabšuje delovne pogoje, izkrivlja konkurenco med podjetji ter pomeni, da neprijavljeni delavci ne bodo imeli koristi od zdravstvenega zavarovanja in pokojninskih pravic. Nezakonito zaposleni državljani tretjih držav so v še bolj ranljivem položaju, saj bi jih, če bi bili ujeti, verjetno vrnili v državo izvora.

Predlog Komisije, predstavljen maja 2007(1), namerava prispevati k preprečevanju nezakonitega priseljevanja in izkoriščanja delavcev, ki so neprijavljeni državljani tretjih držav.

Poročevalec meni, da je treba v opredelitve predloga vključiti varstvo pravic nezakonito zaposlenih priseljencev, čeprav to ni glavni namen predloga Komisije.

Predlog si prizadeva doseči minimalno raven usklajenosti na evropski ravni in zahteva, da države članice prepovejo nezakonito zaposlovanje, določijo skupne sankcije in od delodajalcev zahtevajo sprejetje preventivnih ukrepov in drugih kontrol.

Vodilo pri tem je, da bi bilo treba kaznovati delodajalca, ne pa nezakonito zaposlenega državljana tretje države.

Ukrep naj bi zagotovil usklajen okvir EU za izrekanje sankcij delodajalcem zaradi zaposlovanja državljanov tretjih držav, ki v EU nimajo urejenega bivanja.

Predlog bi določil skupno politiko, ki bi jo sestavljale tri glavne točke. Prvič, za delodajalce bi veljale številne nove upravne obveznosti, ki bi jih morali izpolniti, preden zaposlijo državljana tretje države. Neizpolnjevanju bi sledila vrsta kaznovalnih ukrepov, finančnih sankcij in kazni za kaznivo dejanje. Drugič, uskladil bi se postopek obravnave pritožb; in tretjič, vsaka država članica bi morala pregledati evidence zaposlenih v 10 % svojih registriranih podjetij.

Ugotovitve poročevalca

Poročevalec obžaluje ozko področje delovanja predlagane direktive.

Določbe te direktive so namenjene zmanjšanju nezakonitega priseljevanja v EU, zato je ustrezna pravna podlaga člen 63(3)(b) Pogodbe ES. Ta pravna podlaga ne zajema ukrepov v zvezi z državljani tretjih držav, ki zakonito prebivajo v EU, vendar lahko postanejo žrtev izkoriščanja na delovnem mestu. Instrument na primer ne zajema državljanov držav članic, ki so pristopile k EU leta 2004 oz. 2007 in za katere še velja prehodna ureditev, s čimer se omejuje njihov prost dostop do trgov delovne sile v številnih državah članicah EU-15.

Člen 2 – Da bi se ponudilo boljše varovanje pred izkoriščanjem, morajo biti termini, kot so „delodajalec“, „podizvajalec“, „plačilo“, opredeljeni kolikor se le da vseobsegajoče. Termin „delodajalec“ naj bi na primer vključeval agencije za začasno zaposlovanje in druge posrednike.

„Plačilo“ naj bi zajemalo tudi plačilo nadurnega dela – kar je pomembno, ko mora delodajalec nezakonito zaposlenemu državljanu tretje države izplačati morebitna neporavnana plačila.

Člen 4 – Poročevalec odobrava preventivne ukrepe, predvidene v predlogu. Člen 4 delodajalce obvezuje, da pregledajo dovoljenja za prebivanje ali druge odobritve bivanja morebitnih delojemalcev, še preden jih zaposlijo, ter da vodijo evidenco o začetku in koncu zaposlitve ter to evidenco posredujejo pristojnim organom. Upravno breme gospodarskih subjektov se zdi sorazmerno s ciljem predloga. Države članice naj bi delodajalcem zagotovile jasne smernice in stalno svetovanje v zvezi s prepoznavanjem dovoljenj za prebivanje in drugih odobritev bivanja, na ravni EU pa bi se spodbujala izmenjava najboljših praks med državami članicami.

Poročevalec zagovarja poenostavitev teh formalnosti, če je delodajalec posameznik.

Od delodajalcev se ne zahteva natančno poznavanje izgleda dovoljenj za prebivanje ali drugih odobritev bivanja. Poročevalec meni, da se delodajalca lahko šteje za odgovornega le, če je dokument očitno nepravilen, ali če delodajalec ve, da gre za poneverbo. Države članice bi morale sprejeti ukrepe, s katerimi bi delodajalcem zagotovile jasne smernice in stalno svetovanje v zvezi s prepoznavanjem dovoljenj za prebivanje in drugih odobritev bivanja. Treba bi bilo tudi vzpostaviti sistem izmenjave najboljših praks med državami članicami na ravni EU.

Zaradi večje prožnosti bi bilo treba državam članicam omogočiti, da določijo delodajalcem razumen časovni rok za uskladitev položaja zaposlenega državljana tretje države z nacionalno zakonodajo.

Člen 6 – Sankcije vključujejo denarne sankcije; poročevalec predlaga, da se dovoli znižanje teh sankcij, če je delodajalec posameznik, ki zaposluje državljane tretjih držav za pomoč na domu in osebne storitve.

Člen 7 – Naravno je pričakovati, da bi delodajalci izplačali neporavnana plačila nezakonito zaposlenemu državljanu tretje države. Vendar bi bilo treba določbo razširiti na vse ostale finančne pravice na podlagi dela in na vse stroške, ki izhajajo iz prenosa plačila in pravic v tujino, če se je državljan tretje države vrnil v svojo državo, da ga ne bi kaznovali.

Če višine neporavnanega plačila ni mogoče določiti, je treba znesek izračunati na podlagi veljavne zakonodaje o minimalni plači, kolektivnih pogodb ali praks ali na podlagi minimalnega dohodka, do katerega so državljani držav članic upravičeni prejemati socialno pomoč.

Države članice morajo določiti mehanizme, s katerimi zagotovijo, da državljani tretjih držav prejmejo neporavnana plačila avtomatično, ne da bi jim bilo treba vložiti zahtevek, in tudi takrat, ko se vrnejo v svojo državo. Tu bo morebiti nastal vtis, da gre za obravnavo, ki je naklonjena tem delavcem in diskriminira delavce EU, ki morajo za izterjavo neporavnanih plačil vložiti zahtevek pri pristojnem organu. Vendar bi želel poročevalec spomniti na logično sklepanje, iz katerega je izhajala Komisija, in sicer, da neprijavljeni državljani tretjih držav živijo v podzemlju, se bojijo prijetja in vrnitve ter predstavljajo delovno silo, ki jo je mogoče brez težav izkoriščati, zato so precej bolj ranljivi kot ostali delavci.

Poročevalec podpira predlog Komisije, ki določa, da se za delovno razmerje domneva, da je trajalo vsaj 6 mesecev, če delodajalec ali nezakonito zaposleni državljan tretje države ne more dokazati drugače.

Člen 8 – Ta člen določa druge sankcije za podjetja, ki zaposlujejo državljane tretjih držav, na primer izključitev iz upravičenosti do javnih sredstev ter naročil in vračilo prejetih ugodnosti. Poročevalec meni, da treba določbe tega člena razširiti tudi na sredstva in naročila EU.

Člen 9 – V skladu s predlogom se njegove določbe razširijo tudi na podizvajalce. Namen Komisije je bil, da naj bi bila vsa podjetja v verigi podizvajalcev solidarno odgovorna za plačilo finančnih sankcij zoper delodajalca na koncu verige, ki zaposluje državljane tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU. Poročevalcu pa je vendarle jasno, da bi bilo težko obremeniti glavnega izvajalca, saj ta ne more nadzirati spoštovanja predpisov v praksi. Zato se strinja z omejitvijo odgovornosti podizvajalcev v verigi.

Člen 10 – V določenih primerih so kršitve lahko celo kaznivo dejanje, zato delodajalcem lahko grozijo uvedba sodnega nadzora, sodni nalog za likvidacijo ali druge sankcije. Gre za primer posebej izkoriščevalskih delovnih pogojev, kadar delodajalec ve, ali bi moral vedeti, da je državljan tretje države žrtev trgovine z ljudmi ali mladoletna oseba.

Člen 14 – V predlogu se največkrat pojavlja zahteva, da države članice določijo mehanizme, ki bi izkoriščanim delavcem migrantom omogočili vlaganje pritožb zoper delodajalce, če ne osebno, pa prek tretjih oseb.

V posebnih primerih in skladno s členi 4–15 Direktive 2004/81/ES(2) so nezakoniti priseljenci lahko upravičeni do dovoljenja za začasno prebivanje.

Člen 15 – Predlog Komisije zahteva, da države članice zagotovijo pregled evidenc o zaposlenih v vsaj 10 % podjetij, ki imajo sedež na njihovem ozemlju. Trenutno je ta zahteva po nacionalnih državah v povprečju 2 %.

Poročevalec odobrava zamisel o povečanju števila inšpekcij, saj bi s tem izboljšali izvrševanje in jasno sporočili delodajalcem, da je verjetnost, da bodo zaloteni pri kršitvi, resnična in vse večja.

Poročevalec pa se tudi zaveda, da bo predlog povečal upravno breme držav članic, saj bo spoštovanje tega predpisa zahtevalo bistveno povečanje finančnih in človeških virov v državah članicah. Zato predlaga, da se 10 odstotkov nadomesti s 5 odstotki.

Zaključek

Boj proti nezakonitemu priseljevanju je bistvena sestavina strategije EU o priseljevanju. Na tem področju bi moral biti glavni namen direktive ustavitev izkoriščanja nezakonitih migrantov, kar pa ne bi smelo imeti stranskega učinka, da bi se zmanjšale možnosti državljanov tretjih držav, da dobijo delo. V tem smislu bi bila ta direktiva zelo koristna. Zdi se nam tudi potrebno, da v tem okviru uvedemo ukrepe, namenjene varovanju pravic delavcev migrantov, tudi nezakonitih migrantov, ki jih njihovi delodajalci izkoriščajo.

(1)

Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o sankcijah zoper delodajalce državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU

(2)

Direktiva Sveta 2004/81/ES z dne 29. aprila 2004 o dovoljenju za prebivanje, izdanem prebivalcem tretjih držav, ki so žrtve nedovoljene trgovine z ljudmi ali so bili predmet dejanj omogočanja nezakonitega priseljevanja, ki sodelujejo s pristojnimi organi


MANJŠINSKO MNENJE (Učinkovitost je v tem pogledu odvisna predvsem od izvrševanja, za katero so odgovorne države članice, za njegovo spremljanje pa je in bo zadolžena Komisija.23.1.2009)

v skladu s členom 48(3) Poslovnika

vlaga Giusto Catania

Predlagani pristop – ki sledi logiki direktive o vračanju, ki ji trdno nasprotujemo – je napačen in kontraproduktiven, ker:

– tlači najšibkejši člen verige, se pravi migrante;

– ne rešuje težave, se pravi dejstva, da je med 4,5 in 8 milijoni delavcev migrantov v Evropi prisiljenih delati nezakonito zaradi svojega statusa;

– temelji na pravni podlagi, ki je v zvezi z bojem proti nezakonitemu priseljevanju, ne pa v zvezi z zaposlovanjem na črno kot takim.

Doseženi kompromis bo državam članicam omogočil strogo kaznovanje migrantov, ne da bi jih zavaroval pred izgonom in ne da bi dosegel regularizacijo statusa oseb, ki prijavljajo primere izkoriščanja, na splošno. Na drugi strani bodo po dogovorjenih predpisih izkoriščevalci kaznovani le v izjemno resnih primerih, tudi te določbe pa so zelo meglene (kar vzbuja dvome o njihovi skladnosti s temeljnimi načeli kazenskega prava).

Edini pozitivni vidik kompromisa je določba, da se delodajalce, ki izkoriščajo migrante, izključi iz javnih subvencij.

Menimo, da predlog škodi migrantom in da je kontraproduktiven, kar zadeva potrebo po skupnih ukrepih za spodbujanje zakonitih vstopov in bivanja.


MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (15.9.2008)

za Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o sankcijah zoper delodajalce državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU

(KOM(2007)0249 – C6‑0143/2007 – 2007/0094(COD))

Pripravljavka mnenja (*): Edit Bauer

Postopek s pridruženimi odbori - člen 47 poslovnika

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o sankcijah zoper delodajalce državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU, je del svežnja ukrepov na področju migracijske politike, kot je bil predviden v načrtu politike zakonitega priseljevanja(1)in prednostnih nalogah politike v boju proti nezakonitemu priseljevanju državljanov tretjih držav iz leta 2006(2). Predlogu so v letu 2007 sledili naslednji dokumenti:

- sporočilo Komisije o krožni migraciji in partnerstvih za mobilnost med Evropsko unijo in tretjimi državami(3),

- predlog direktive Sveta o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav zaradi zaposlitve za visokokvalificirane delavce(4),

- predlog direktive Sveta o enotnem postopku obravnavanja vlog za enotno dovoljenje za državljane tretjih držav, da lahko prebivajo in delajo na ozemlju države članice ter o skupnih pravicah za delavce iz tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državi članici(5),

- sporočilo Komisije o krepitvi boja proti neprijavljenemu delu(6).

Cilj predloga je zmanjšanje nezakonitega priseljevanja, medtem ko zakonito priseljevanje obravnavajo drugi predlogi zakonodaje. Predlogi o pravni ureditvi migracijske politike jasno razlikujejo med zakonitim in nezakonitim priseljevanjem, ta predlog pa obravnava izključno nezakonito priseljevanje. Izkušnje kažejo, da je eden od dejavnikov, ki najbolj spodbujajo priseljevanje, možnost zaposlitve v EU.

Pravna podlaga za predlog je člen 63(3)(b) Pogodbe ES.

Ocena števila državljanov tretjih držav v EU se giblje od 4,5 milijona do 8 milijonov. Nezakonito zaposlovanje zadeva določene sektorje: gradbeništvo, kmetijstvo, čiščenje ter hotelirstvo/priprava in dostava hrane.

Evropski parlament je v resoluciji o boju proti nezakonitemu priseljevanju državljanov tretjih držav pozval Unijo in države članice, da sprejmejo odločne ukrepe za boj proti nezakonitemu zaposlovanju priseljencev, sprejmejo vrsto kazni za delodajalce, spodbujajo inšpekcijske preglede delovnih mest na osnovi človeških in materialnih virov, ki so potrebni za boj proti nezakonitemu zaposlovanju, ter pospešijo ukrepe za zaščito priseljencev.

Predlog zagovarja dve poglavitni načeli:

- kazni za zaposlovanje nezakonitih priseljencev morajo biti sorazmerne, odvračilne in učinkovite,

- pri izvajanju je treba upoštevati načelo subsidiarnosti.

Temelj skupne evropske migracijske politike so zagotovo skupne opredelitve, pristopi in minimalni standardi za boj proti nezakonitemu priseljevanju.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1

Predlog direktive

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4) Določbe ne smejo zajemati državljanov tretjih držav, ki v EU ne prebivajo nezakonito. Pri tem so izvzeti državljani tretjih držav, ki so družinski člani državljanov Unije in uveljavljajo svojo pravico prostega gibanja znotraj Skupnosti, ter tisti, ki imajo v okviru sporazumov med Skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter državami, katerih državljani so, na drugi, pravice prostega gibanja, ki so enake pravicam, ki jih imajo državljani Unije. Pri tem so izvzeti tudi državljani tretjih držav, ki so v razmerah, zajetih v pravo Skupnosti, na primer tisti, ki so zakonito zaposleni v eni državi članici in jih ponudnik storitev v okviru opravljanja storitev pošlje v drugo državo članico.

(4) Določbe ne smejo zajemati državljanov tretjih držav, ki v EU ne prebivajo nezakonito. Pri tem so izvzeti državljani tretjih držav, ki zakonito bivajo v državi članici, vendar nimajo dovoljenja za delo na njenem ozemlju, in državljani tretjih držav, ki so družinski člani državljanov Unije in uveljavljajo svojo pravico prostega gibanja znotraj Skupnosti, ter tisti, ki imajo v okviru sporazumov med Skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter državami, katerih državljani so, na drugi, pravice prostega gibanja, ki so enake pravicam, ki jih imajo državljani Unije. Pri tem so izvzeti tudi državljani tretjih držav, ki so v razmerah, zajetih v pravo Skupnosti, na primer tisti, ki so zakonito zaposleni v eni državi članici.

Obrazložitev

Prvi del predloga spremembe je le jezikovni popravek v slovaškem jeziku (zamenjava besede "neoprávnene" z "oprávnene") in ne zadeva drugih jezikov. Direktiva bi se morala uporabljati tudi za napotene delavce.

Predlog spremembe  2

Predlog direktive

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7) Za izvrševanje splošne prepovedi in odvračanje od kršitev morajo države članice zagotoviti ustrezne sankcije. Te morajo vključevati denarne kazni in prispevke za stroške vrnitve državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU.

(7) Za izvrševanje splošne prepovedi in odvračanje od kršitev morajo države članice zagotoviti ustrezne sankcije. Te morajo vključevati denarne kazni, treba pa je predpisati tudi zmernejše denarne kazni za posebne in omejene primere, ko so zadevni delavci zaposleni kot pomoč na domu. Pri določanju višine denarnih kazni lahko države članice upoštevajo potrebo po nadomestilu bremena, ki izhaja iz njihove dolžnosti, da delodajalec plača vsa neporavnana plačila nezakonito zaposlenemu državljanu tretje države in po potrebi stroške za pošiljanje plačil v državo, kjer se je nezakonito zaposlen državljan tretje države vrnil, so ga v to državo vrnili ali izgnali.

Predlog spremembe  3

Predlog direktive

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8) Delodajalec mora v vsakem primeru državljanom tretjih držav plačati vsa morebitna še neporavnana plačila za delo, ki so ga opravili, ter vse neplačane davke in prispevke za socialno varnost.

(8) Delodajalec mora v vsakem primeru državljanom tretjih držav plačati vsa morebitna še neporavnana plačila za delo, ki so ga opravili. Če ni mogoče določiti višine zneska takšnih plačil, je treba privzeti znesek minimalne plače ali, če ta ni določena v okviru nacionalnega prava, znesek, enakovreden minimalnemu plačilu, ki državljanom zadevne države članice zagotavlja pravice iz naslova socialne pomoči v tej državi članici, ali določiti znesek na podlagi kolektivnih pogodb ali praks v zadevnem sektorju države članice, v kateri ima delodajalec sedež. Od delodajalca bi prav tako morali zahtevati, da po potrebi plača vse stroške pošiljanja neporavnanih plačil v državo, kjer se je nezakonito zaposleni državljan tretje države vrnil, so ga v to državo vrnili ali izgnali.

Predlog spremembe  4

Predlog direktive

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice morajo domnevati, da delovno razmerje traja vsaj šest mesecev, tako da dokazno breme vsaj za določeno obdobje nosi delodajalec.

Države članice morajo domnevati, da delovno razmerje traja vsaj šest mesecev, tako da dokazno breme vsaj za določeno obdobje nosi delodajalec, poleg tega morajo zaposlenemu omogočiti tudi, da dokaže obstoj in trajanje delovnega razmerja. Za izračun neporavnanih plačil se šteje, da je bilo delovno razmerje sklenjeno v skladu z zakonodajo, predpisi, upravnimi določbami, in/ali kolektivnimi pogodbami, ki veljajo za primerljiva delovna razmerja.

Predlog spremembe  5

Predlog direktive

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13) Glede na razširjenost sklepanja pogodb s podizvajalci v določenih prizadetih sektorjih je treba zagotoviti, da so vsa podjetja v podizvajalski verigi solidarno odgovorna za plačilo finančnih sankcij zoper delodajalca na koncu verige, ki zaposluje državljane tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU.

 

(13) Glede na razširjenost sklepanja pogodb s podizvajalci v določenih prizadetih sektorjih je treba zagotoviti, da so vsa podjetja v podizvajalski verigi, vključno z agencijami za začasno zaposlovanje, ki posredujejo začasno osebje podjetjem, ki uporabljajo njihove storitve, solidarno odgovorna za plačilo finančnih sankcij zoper delodajalca na koncu verige, ki zaposluje državljane tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU.

Obrazložitev

Agencije za začasno zaposlovanje bi morale biti vključene v „podizvajalsko verigo“.

Predlog spremembe  6

Predlog direktive

Uvodna izjava 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(17) Kaznivo dejanje je treba kaznovati z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kazenskimi sankcijami, ki morajo veljati tudi za pravne osebe v celotni Skupnosti, saj so mnogi delodajalci pravne osebe.

(17) Kaznivo dejanje je treba kaznovati z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kazenskimi sankcijami, ki morajo veljati za delodajalce v celotni Skupnosti, ne glede na to, ali so fizične ali pravne osebe, vključno s pravnimi zastopniki pravnih oseb.

Predlog spremembe  7

Predlog direktive

Uvodna izjava 18 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(18a) Za učinkovito zaščito pred izkoriščevalskimi delovnimi pogoji bi morali biti pravni subjekti, združenja za pomoč žrtvam, nevladne organizacije in drugi organi, kot so sindikati, pooblaščeni, da v postopkih zastopajo ali podpirajo katero koli žrtev, ne glede na nacionalna pravila v zvezi z zastopanjem in zagovarjanjem pred sodišči. Da bi žrtve spodbudili k vlaganju pritožb, bi moralo biti pooblaščenim tretjim stranem dovoljeno, da ne razkrijejo informacij o identiteti in prebivališču pritožnikov.

Predlog spremembe  8

Predlog direktive

Uvodna izjava 20

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(20) Da se zagotovi zadostna raven izvrševanja in da se preprečijo znatne razlike glede ravni izvrševanja v državah članicah, je treba v vsaki državi članici izvršiti inšpekcijske preglede določenega deleža podjetij.

(20) Da se zagotovi zadovoljiva raven izvrševanja te direktive in čim bolj zmanjšajo razlike glede ravni izvrševanja v državah članicah, je treba v vsaki državi članici izvršiti inšpekcijske preglede določenega deleža podjetij. Takšni inšpekcijski pregledi se lahko izvedejo v okviru drugih inšpekcijskih dejavnosti, kot je spremljanje spoštovanja zdravstvenih in varnostnih določb na delovnem mestu. Treba je jasno razlikovati med delovnimi inšpekcijskimi pregledi, katerih namen je preverjati, ali se delovno pravo pravilno uporablja, in inšpekcijskimi pregledi v zvezi s priseljevanjem, ki imajo drugačen namen ali etiko. Države članice za izvajanje te direktive zlasti ne bi smele prerazporediti sredstev, namenjenih organom za delovno pravo, za inšpekcijske preglede v zvezi s priseljevanjem.

Predlog spremembe  9

Predlog direktive

Uvodna izjava 21 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(21a) Ta direktiva ne preprečuje državam članicam, da sprejmejo ukrepe za preoblikovanje neprijavljenih delovnih razmerij v prijavljena delovna razmerja ali da uredijo situacijo neprijavljenih delavcev.

Obrazložitev

Ta določba je potrebna za opredelitev področja uporabe te direktive v zvezi z nacionalnimi ukrepi, ki jih države članice sprejemajo na lastno pobudo, za boj proti neprijavljenemu delu in za ureditev situacije neprijavljenih delavcev.

Predlog spremembe  10

Predlog direktive

Člen 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) „zaposlitev“ pomeni izvajanje plačanih dejavnosti za drugo osebo in po navodilih te druge osebe;

(b) „zaposlitev“ pomeni izvajanje dejavnosti, ki so ali bi morale biti plačane v okviru veljavnega nacionalnega prava in se opravljajo za delodajalca ali po njegovih navodilih in/ali pod njegovim nadzorstvom;

Predlog spremembe  11

Predlog direktive

Člen 2 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e) „delodajalec“ pomeni vsako osebo, vključno s pravnimi osebami, za katero in po navodilih katere državljan tretje države izvaja plačane dejavnosti;

(e) „delodajalec“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, za katero ali po navodilih in/ali pod nadzorstvom katere državljan tretje države izvaja dejavnosti, ki so ali bi morale biti plačane v okviru veljavnega nacionalnega prava, vključno z agencijami za začasno zaposlovanje;

Obrazložitev

Kot delodajalce je treba opredeliti fizične ali pravne osebe, vključno z agencijami za začasno zaposlovanje.

Predlog spremembe  12

Predlog direktive

Člen 2 – točka e a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ea) „fizična oseba, ki nastopa kot delodajalec“ pomeni vsako osebo, za katero državljan tretje države izvaja plačane dejavnosti kot pomoč na domu;

Obrazložitev

Situacija fizičnih oseb, ki nastopajo kot delodajalci delavcem, ki so zaposleni kot pomoč na domu, mora biti opredeljena v zvezi s členom 4 zavoljo vzpostavitve poenostavljenega sistema obveznosti delodajalcev in s členom 6 za zagotovitev večje ustreznosti finančnih kazni za to posebno obliko delovnega razmerja.

Predlog spremembe  13

Predlog direktive

Člen 2 – točka e b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(eb) „pravna oseba“ pomeni kateri koli pravni subjekt, ki ima v skladu z veljavnim nacionalnim pravom status pravne osebe;

Predlog spremembe  14

Predlog direktive

Člen 2 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(f) „podizvajalec“ pomeni fizično ali pravno osebo, kateri je dodeljena izvedba vseh ali dela obveznosti iz že sklenjene pogodbe.

(f) „podizvajalec“ pomeni fizično ali pravno osebo, kateri je dodeljena izvedba vseh ali dela obveznosti iz že sklenjene pogodbe, vključno z agencijami za začasno zaposlovanje in vsemi drugimi posredniki;

Obrazložitev

Agencije za začasno zaposlovanje bi morale biti vključene v opredelitev podizvajalcev, glede na čedalje pomembnejšo vlogo, ki jo imajo med podizvajalci in pri zaposlovanju državljanov tretjih držav.

Predlog spremembe  15

Predlog direktive

Člen 2 – točka f a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(fa) „plačilo“ pomeni vse neto plače kot tudi vse finančne pravice na podlagi dela ter pravice v naravi, ki so enakovredne tistim, ki bi jih uživali primerljivi delavci v prijavljenih delovnih razmerjih;

Predlog spremembe  16

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Kršitve te prepovedi se kaznujejo s sankcijami in ukrepi, določenimi v tej direktivi.

Delodajalci, ki kršijo te prepovedi, se kaznujejo s sankcijami in ukrepi, določenimi v tej direktivi.

Obrazložitev

Predlog spremembe skuša pojasniti besedilo.

Predlog spremembe  17

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) od državljanov tretjih držav zahtevajo predložitev dovoljenja za prebivanje ali druge odobritve bivanja, veljavne v obdobju zadevne zaposlitve;

(a) od državljanov tretjih držav pred začetkom zaposlitve zahtevajo predložitev veljavnega dovoljenja za prebivanje ali druge odobritve bivanja;

 

Kjer trajanje pogodbe o zaposlitvi presega obdobje veljavnosti veljavnega dovoljenja za prebivanje ali druge odobritve za bivanje, države članice obvežejo delodajalce, da od zaposlenega državljana tretje države zahtevajo, da na dan poteka dovoljenja za bivanje ali druge odobritve za bivanje, predložene pred začetkom zaposlitve, predloži novo veljavno dovoljenje za prebivanje ali drugo odobritev za bivanje. Če zaposleni državljan tretje države ne predloži novega veljavnega dovoljenja za prebivanje ali druge odobritve za bivanje, ima delodajalec pravico odpovedati delovno razmerje od datuma prenehanja veljavnosti dovoljenja za prebivanje ali druge odobritve za bivanje.

Predlog spremembe  18

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) pred začetkom zaposlitve kopirajo dovoljenje za prebivanje ali katero drugo odobritev bivanja ali si zabeležijo njegovo vsebino;

(b) vključijo kopijo dovoljenja za prebivanje ali druge odobritve bivanja v potrebno dokumentacijo v zvezi s postopki države članice ob zaposlitvi delavcev, ter obvestijo pristojne organe države članice o začetku in koncu zaposlitve državljanov tretjih držav;

Obrazložitev

V izogib birokratskemu bremenu delodajalcev bi bilo treba podatke in obvestila o zaposlovanju državljanov tretjih držav vključiti v običajne postopke glede zaposlitve delavcev, ki že veljajo v nacionalnih sistemih.

Predlog spremembe  19

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Države članice od delodajalcev, ki delujejo v okviru poslovne dejavnosti ali so pravne osebe, zahtevajo, da pristojne organe, ki jih določijo države članice, najpozneje v enem tednu obvestijo o začetku in koncu zaposlitve državljana tretje države.

črtano

Predlog spremembe  20

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a. Države članice lahko vzpostavijo poenostavljen sistem obveznosti delodajalcev za fizične osebe, ki nastopajo kot delodajalci.

Predlog spremembe  21

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 2 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2b. Države članice lahko dovolijo delodajalcem in delavcem primerno časovno obdobje za ureditev nezakonite zaposlitve v skladu z nacionalno zakonodajo.

Obrazložitev

Primerno bi bilo državam članicami omogočiti, da delodajalcem in delavcem nudijo časovno obdobje, v katerem lahko uredijo zaposlitveni status delavca (kar bi bilo koristno tudi v primeru podaljšanih upravnih postopkov).

Predlog spremembe  22

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Države članice zagotovijo, da se šteje, da so delodajalci izpolnili svoje obveznosti iz odstavka 1(a), če dokument, predložen kot dovoljenje za prebivanje ali katera druga odobritev bivanja, ni očitno spremenjen.

3. Države članice zagotovijo, da se šteje, da so delodajalci izpolnili svoje obveznosti iz odstavka 1(a), razen če ima dokument, predložen kot veljavno dovoljenje za prebivanje ali druga odobritev bivanja, takšne pomanjkljivosti, ki jih ustrezno pozoren delodajalec ni mogel spregledati, ali če se oceni, da ni mogoče, da ustrezno pozoren delodajalec ni vedel, da je bil zadevni dokument ponarejen.

Predlog spremembe  23

Predlog direktive

Člen 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 5

črtano

Posledice izpolnjevanja dolžnosti delodajalcev

 

Države članice zagotovijo, da delodajalci niso odgovorni za kršitev člena 3, če lahko dokažejo, da so izpolnili dolžnosti iz člena 4.

 

Obrazložitev

Člen ni potreben.

Predlog spremembe  24

Predlog direktive

Člen 6 – odstavek 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Sankcije v zvezi z vsako kršitvijo člena 3 vključujejo:

Sankcije, ki se izvajajo ob kršitvah člena 3, vključujejo:

Obrazložitev

Člen 3 ne opredeljuje kršitev, ampak obravnava prepoved zaposlovanja državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo, saj je kršitev teh določb prekršek zaradi nevarnosti, ki zaradi tega nastane v družbenem smislu.

Predlog spremembe  25

Predlog direktive

Člen 6 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) plačilo stroškov za vrnitev vsakega nezakonito zaposlenega državljana tretje države v primerih, kadar se izvedejo postopki vrnitve.

črtano

Obrazložitev

Delodajalci ne morejo biti odgovorni za vračanje nezakonitih priseljencev. Direktiva ne bi smela obremeniti delodajalcev s stroški za vrnitev vsakega nezakonito zaposlenega državljana tretje države v primerih, kadar se izvedejo postopki vrnitve. Vendar je dopustno, da se denarno kaznujejo delodajalci, ki zaposlujejo državljane tretjih držav brez dovoljenja za bivanje, kar vključuje tudi stroške za vrnitev.

Predlog spremembe  26

Predlog direktive

Člen 6 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a. Države članice lahko zmanjšajo finančne kazni, če je delodajalec fizična oseba, ki nastopa kot delodajalec;

Predlog spremembe  27

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice v zvezi z vsako kršitvijo člena 3 zagotovijo, da delodajalec plača:

1. Brez poseganja v člen 4(2b) države članice v zvezi s kršitvami člena 3 zagotovijo, da delodajalec plača:

Predlog spremembe  28

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) nezakonito zaposlenemu državljanu tretje države vsa morebitna še neporavnana plačila;

(a) nezakonito zaposlenemu državljanu tretje države vsa morebitna še neporavnana plačila; kadar se o višini plačila ni mogoče dogovoriti, ta ustreza minimalni plači, določeni z nacionalno zakonodajo. V državah članicah, kjer minimalna plača ni določena, se dogovorjena višina plačila določi glede na minimalni dohodek, ki državljanom določene države članice zagotavlja pravice iz naslova socialne pomoči, ali v skladu s kolektivnimi pogodbami ali praksami v določenem sektorju;

Predlog spremembe  29

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) vse neplačane davke in prispevke za socialno varnost, vključno z zadevnimi upravnimi denarnimi kaznimi.

(b) znesek, ki je enak vsem davkom in prispevkom za socialno varnost, ki bi jih delodajalec moral plačati, če bi bil državljan tretje države zakonito zaposlen, vključno z denarnimi kaznimi za zamudo in zadevnimi upravnimi denarnimi kaznimi;

Predlog spremembe  30

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 1 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ba) po potrebi vse stroške za pošiljanje plačil v državo, kamor se je državljan tretje države vrnil oziroma kamor so ga vrnili ali izgnali.

Predlog spremembe  31

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Za uporabo odstavka 1(a) države članice:

2. Za uporabo odstavka 1(a) države članice sprejmejo mehanizme za zagotovitev, da se potrebni postopki za izterjavo neporavnanih plačil sprožijo samodejno, ne da bi moral državljan tretje države vložiti zahtevek za izterjavo.

(a) sprejmejo mehanizme za zagotovitev, da se potrebni postopki za izterjavo neporavnanih plačil sprožijo samodejno, ne da bi moral državljan tretje države vložiti zahtevek za izterjavo;

 

(b) omogočiti, da se domneva, da delovno razmerje traja vsaj 6 mesecev, če delodajalec ne dokaže drugače.

2a. Za uporabo odstavka 1(a) in (b) države članice omogočijo, da se domneva, da delovno razmerje traja vsaj 6 mesecev, če delodajalec ali zaposleni ne dokaže drugače.

Predlog spremembe  32

Predlog direktive

Člen 8 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da za delodajalca, ki delujejo v okviru poslovne dejavnosti, veljajo naslednji ukrepi:

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da za delodajalce, ki kršijo člen 3 in delujejo v okviru poslovne dejavnosti, veljajo po potrebi naslednji ukrepi:

Predlog spremembe  33

Predlog direktive

Člen 8 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) izključitev iz upravičenosti do javnih ugodnosti, pomoči ali subvencij za obdobje do pet let;

(a) izključitev iz upravičenosti do javnih ugodnosti, pomoči ali subvencij, vključno s financiranjem Skupnosti, ki ga upravljajo države članice, za obdobje do pet let;

Predlog spremembe  34

Predlog direktive

Člen 8 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d) začasno ali trajno zaprtje obratov, v katerih je bila storjena kršitev.

(d) začasno ali trajno zaprtje obratov, v katerih je bila storjena kršitev, ali začasen ali trajen odvzem dovoljenja za opravljanje zadevne poslovne dejavnosti, če te ukrepe opravičuje zlasti resnost kršitve ali delež nezakonito zaposlenih državljanov tretjih držav s strani zadevnega delodajalca.

Predlog spremembe  35

Predlog direktive

Člen 10 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Vsaka država članica zagotovi, da je kršitev iz člena 3 kaznivo dejanje, če je bila storjena namenoma, in sicer v naslednjih okoliščinah:

1. Vsaka država članica zagotovi, da je kršitev člena 3 prekršek, če je bil storjen namenoma, in sicer v naslednjih okoliščinah:

Obrazložitev

Sprememba poudarja resnost kršitev določb člena 3, ki v nekaterih okoliščinah predstavljajo večjo nevarnost v družbenem smislu in jih je zato treba ustrezno kaznovati.

Predlog spremembe  36

Predlog direktive

Člen 10 – odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d) kršitev je storil delodajalec, ki izkorišča delo ali storitve osebe, za katero ve, da je žrtev trgovine z ljudmi.

(d) kršitev je storil delodajalec, ki izkorišča delo ali storitve osebe, za katero ve, da je žrtev trgovine z ljudmi ali da je mladoletna.

Obrazložitev

Delodajalcem, ki vede zaposlujejo mladoletnike, ki nezakonito prebivajo, je treba izreči stroge kazni. Mladoletniki so zelo ranljiva družbena kategorija, ki potrebuje socialno zaščito.

Predlog spremembe  37

Predlog direktive

Člen 10 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Države članice zagotovijo, da je sodelovanje v ravnanjih iz člena 1 ali napeljevanje k njim kaznivo dejanje.

2. Države članice zagotovijo, da je sodelovanje ali sokrivda v ravnanjih iz člena 1 ali napeljevanje k njim ali njihovo prikrivanje kaznivo dejanje.

Predlog spremembe  38

Predlog direktive

Člen 11 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice zagotovijo, da se izvršitev kaznivega dejanja iz člena 10 lahko kaznuje z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kazenskimi sankcijami.

1. Države članice zagotovijo, da se izvršitev kaznivega dejanja iz člena 10 kaznuje z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kazenskimi sankcijami.

Predlog spremembe  39

Predlog direktive

Člen 11 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Kazenske sankcije, ki jih predvideva ta člen, lahko spremljajo druge sankcije in ukrepi, zlasti tisti iz členov 6, 7 in 8, ter objava sodne odločbe v zvezi obsodbo ali uvedenimi sankcijami ali ukrepi.

2. Kazenske sankcije, ki jih predvideva ta člen, lahko spremljajo druge sankcije in ukrepi, na primer tisti iz členov 6, 7 in 8, ter objava sodne odločbe v zvezi obsodbo ali odločitev o uporabi sankcij ali drugi ukrepi.

Obrazložitev

Po veljavni zakonodaji sta resnost dejanja in nevarnost, ki jo predstavlja v družbenem pogledu tista, ki odločita, ali naj se dejanje razvrsti med kazniva dejanja. Ukrepe proti delodajalcem, ki kršijo določbe člena 3, ureja izključno ta člen. Zato je formulacija z „zlasti“ neprimerna.

Predlog spremembe  40

Predlog direktive

Člen 13 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) izključitev iz upravičenosti do javnih ugodnosti ali pomoči;

(a) izključitev iz upravičenosti do javnih ugodnosti, pomoči ali subvencij, vključno s financiranjem Skupnosti, ki ga upravljajo države članice;

Predlog spremembe  41

Predlog direktive

Člen 14 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice zagotovijo učinkovite mehanizme, preko katerih lahko nezakonito zaposleni državljani tretjih držav vložijo pritožbe zoper svoje delodajalce, in sicer neposredno ali preko pooblaščenih tretjih strani.

1. Države članice zagotovijo učinkovite mehanizme, preko katerih lahko nezakonito zaposleni državljani tretjih držav vložijo pritožbe zoper svoje delodajalce, in sicer neposredno ali preko pooblaščenih tretjih strani, v skladu s členom 14a.

Predlog spremembe  42

Predlog direktive

Člen 14 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3a. Glede kaznivih dejanj iz člena 10(1)(d) države članice v skladu s pogoji iz členov 4 do 15 direktive 2004/81/ES državljanom tretjih držav, ki so žrtve trgovanja z ljudmi in sodelujejo v kazenskih postopkih zoper delodajalca, dodelijo dovoljenje za prebivanje s časovnimi omejitvami, povezanimi s trajanjem zadevnih nacionalnih postopkov.

Predlog spremembe  43

Predlog direktive

Člen 14 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 14a

 

Pooblaščene tretje strani

 

Države članice zagotovijo, da pravni subjekti, združenja, nevladne organizacije, lokalni in drugi organi, kot so sindikati, ki imajo v skladu z merili, določenimi v ustrezni nacionalni zakonodaji, legitimen interes pri zagotavljanju tega, da se upoštevajo določbe te direktive, lahko zastopajo ali podpirajo nezakonito zaposlenega državljana tretje države v vseh sodnih, upravnih in/ali kazenskih postopkih, ki se lahko uporabljajo za izvajanje te direktive.

Predlog spremembe  44

Predlog direktive

Člen 15 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice zagotovijo, da se letno v vsaj 10 % podjetij na njihovem ozemlju izvedejo inšpekcijski pregledi in s tem preveri zaposlitev državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU.

1. Države članice zagotovijo, da se na njihovem ozemlju izvedejo učinkoviti in ustrezni inšpekcijski pregledi in s tem preveri zaposlitev državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU.

Predlog spremembe  45

Predlog direktive

Člen 15 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Izbor podjetij, v katerih se izvedejo inšpekcijski pregledi, temelji na oceni tveganja, ki jo izvedejo pristojni organi v državah članicah ob upoštevanju dejavnikov, kot sta sektor, v katerem podjetje deluje, in morebitna kršitev v preteklosti.

2. Države članice na podlagi ocen tveganja redno opredeljujejo sektorje dejavnosti, v katerih na njihovem ozemlju prevladuje zaposlovanje državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU. Države članice objavijo sektorje, ki so bili opredeljeni na podlagi ocen tveganja.

Obrazložitev

Države članice bi morale ocenjevati tveganje glede koncentracije zaposlovanja nezakonitih priseljencev v različnih sektorjih. To bi povečalo pogostost inšpekcijskih pregledov v sektorjih, kjer je tveganje večje, kar bi zmanjšalo zahtevan delež teh pregledov. To bi lahko prispevalo k zmanjšanju stroškov za izvajanje ukrepov, predvidenih s to direktivo.

Predlog spremembe  46

Predlog direktive

Člen 15 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a. Države članice zagotovijo, da se inšpekcijski pregledi iz odstavkov 1 in 2 ne glede na delovne inšpekcijske preglede izvajajo tudi za oceno delovnih pogojev.

Predlog spremembe  47

Predlog direktive

Člen 15 – odstavek 2 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2b. V primeru napotenih delavcev, ki so državljani tretjih držav, lahko države članice uporabijo možnost sodelovanja in izmenjave informacij iz direktive 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1996* o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev, da se preveri, ali so zadevni državljani tretjih držav zakonito zaposleni v matični državi članici.

 

*UL L 18, 21.1.1997, str. 1.

Predlog spremembe  48

Predlog direktive

Člen 15 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 15 a

 

Povezava z nacionalnimi ukrepi

 

Ta direktiva ne vpliva na nacionalne ukrepe za spodbujanje preoblikovanja neprijavljenega dela v prijavljena delovna razmerja in za pomoč neprijavljenim delavcem, da uredijo svoj status.

Obrazložitev

Ta določba je potrebna za opredelitev razmerja med področjem uporabe te direktive in nacionalnimi ukrepi, ki jih države članice sprejemajo na lastno pobudo, za boj proti neprijavljenemu delu in za ureditev situacije neprijavljenih delavcev.

Predlog spremembe  49

Predlog direktive

Člen 16 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice najpozneje do [tri leta po datumu iz člena 17] in vsaka tri leta za tem Komisiji posredujejo informacije o izvajanju te direktive v obliki poročila, ki vključuje število in rezultate inšpekcijskih pregledov, izvedenih na podlagi člena 15, ter podrobnosti o ukrepih, ki se uporabljajo na podlagi člena 8.

Države članice najpozneje do [tri leta po datumu iz člena 17] in vsaka tri leta za tem Komisiji posredujejo informacije o izvajanju te direktive v obliki poročila, ki vključuje sektorje, opredeljene v skladu s členom 15(2), število in rezultate inšpekcijskih pregledov, izvedenih na podlagi člena 15(3), ter podrobnosti o ukrepih, ki se uporabljajo na podlagi člena 8.

Predlog spremembe  50

Predlog direktive

Člen 16 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Države članice lahko v času prvega poročila predstavijo tudi oceno kakršnih koli učinkov, ki jih je izvajanje te direktive imelo na zaposlovanje državljanov tretjih držav, ki zakonito prebivajo.

Predlog spremembe  51

Predlog direktive

Člen 16 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija na podlagi teh poročil predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu.

Komisija na podlagi teh poročil v dvanajstih mesecih po prejemu poročil, ki jih predstavijo države članice, predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu. To poročilo lahko vsebuje predloge za spremembo te direktive.

POSTOPEK

Naslov

Sankcije za delodajalce, ki zaposlujejo nezakonite priseljence iz tretjih držav

Referenčni dokumenti

KOM(2007)0249 – C6-0143/2007 – 2007/0094(COD)

Pristojni odbor

LIBE

Mnenje pripravil

       Datum razglasitve na zasedanju

EMPL

19.6.2007

 

 

 

Pridruženi odbori - datum razglasitve na zasedanju

12.7.2007

 

 

 

Pripravljavec/-ka mnenja

       Datum imenovanja

Edit Bauer

5.6.2007

 

 

Obravnava v odboru

25.6.2008

9.9.2008

 

 

Datum sprejetja

10.9.2008

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

24

6

13

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Jan Andersson, Edit Bauer, Iles Braghetto, Philip Bushill-Matthews, Milan Cabrnoch, Alejandro Cercas, Ole Christensen, Derek Roland Clark, Jean Louis Cottigny, Proinsias De Rossa, Carlo Fatuzzo, Ilda Figueiredo, Roger Helmer, Stephen Hughes, Karin Jöns, Ona Juknevičienė, Jean Lambert, Bernard Lehideux, Elizabeth Lynne, Thomas Mann, Maria Matsouka, Mary Lou McDonald, Elisabeth Morin, Juan Andrés Naranjo Escobar, Csaba Őry, Siiri Oviir, Pier Antonio Panzeri, Rovana Plumb, Jacek Protasiewicz, Bilyana Ilieva Raeva, Elisabeth Schroedter, José Albino Silva Peneda, Jean Spautz, Gabriele Stauner, Ewa Tomaszewska, Anne Van Lancker, Gabriele Zimmer

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Petru Filip, Donata Gottardi, Rumiana Jeleva, Sepp Kusstatscher, Claude Moraes, Csaba Sógor

(1)

1 KOM(2005)0669.

(2)

1 KOM(2006)0402.

(3)

1 KOM(2007)0248.

(4)

1 KOM(2007)0637.

(5)

1 KOM(2007)0638.

(6)

1 KOM(2007)0628.


MNENJE Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (25.6.2008)

za Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o sankcijah zoper delodajalce državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU

(KOM(2007)0249 – C6‑0143/2007 – 2007/0094(COD))

Pripravljavec mnenja: Giuseppe Castiglione

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Poročevalec se strinja s pričujočim predlogom direktive in v celoti podpira njegove cilje. Uvedba ukrepov in sankcij, tudi kazenskega značaja, ki bi delodajalce odvračali od zaposlovanja državljanov, ki nezakonito prebivajo v Evropski uniji, ni le orodje za boj proti nezakonitem priseljevanju, ampak tudi sredstvo za zagotovitev razvoja poštene konkurence na trgu ter posredno za podkrepitev pravice vsakega delavca do primernih in dostojnih delovnih razmer.

Prav kmetijski sektor je eno od glavnih področij, kjer se zaposlujejo nezakoniti priseljenci, ki se odzivajo na povpraševanje po delovni sili, zlasti sezonski, za dejavnosti, ki jih evropski državljani pogosto niso pripravljeni opravljati (na primer pobiranje paradižnikov v Italiji). Značilnost modela uporabe delovne sile iz držav nečlanic v kmetijskem sektorju so torej kratke ali zelo kratke, vendar zelo intenzivne zaposlitve (večje število kratkih delovnih razmerij v enem podjetju).

Upoštevajoč veliko število nezakonitih delavcev in kratkega trajanja delovnih razmerij so po mnenju pripravljavca tega osnutka poleg nekaterih sprememb splošnega značaja, katerih namen je predvsem preprečiti povečanje upravne obremenitve delodajalcev, potrebne še nekatere druge spremembe predloga Komisije.

Pripravljavec mnenja se kot prvo v celoti strinja z načelom, da mora delodajalec delavcu izplačati plače ter socialne in davčne prispevke, ki niso bili vplačani. Meni pa, da bi predvidena avtomatična sprožitev postopka izterjave neizplačanih plač, ki jo predlaga Komisija, uvedla razlikovanje pri obravnavi nezakonito priseljenih delavcev in delavcev Evropske unije, kar se ne zdi upravičeno. Ni namreč jasno, zakaj naj bi upravljanje obligacij, ki izhajajo iz delovnega razmerja, pri nezakonitih priseljencih urejala drugačna pravila od tistih, ki se uporabljajo v delovnem pravu, kjer velja splošno predlagalno načelo, po katerem mora delavec sam prek uporabe pravnega sredstva določiti znesek, do katerega je upravičen.

Na podoben način bi domneva o delovnem razmerju, ki traja najmanj 6 mesecev, ustvarila neupravičeno neenakost pri obravnavanju, tokrat v primerjavi z delavci v Evropski uniji, ki so zaposleni na črno. Na osnovi te domneve breme dokazovanja, da je delovno razmerje dejansko trajalo manj kot šest mesecev, nosi delodajalec. Gre za dokazovanje nasprotnega, ki je zelo težavno za delodajalca (laže je dokazati, da se je nekaj zgodilo, kot da se nekaj ni zgodilo), saj pomeni dodatno in popolnoma nesorazmerno sankcijo, če upoštevamo, da trajajo po nekaterih ugotovitvah delovna razmerja v kmetijskem sektorju približno 40 dni. Omenjena domneva bi lahko celo imela nesrečen učinek, saj bi spodbujala nezakonito priseljevanje državljanov iz držav zunaj Evropske unije, ki bi jih privabil obet, da bodo v vsakem primeru prejeli vsaj šestmesečno plačo, tudi če bodo delali le nekaj dni.

Glede ukrepov prepovedi opravljanja pa poročevalec meni, da je treba državam članicam pustiti več manevrskega prostora, da se lahko bolje upošteva posebnosti posameznih sektorjev in nenazadnje tudi socialne posledice izvajanja teh ukrepov.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja poziva Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe  1

Predlog direktive

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4) Določbe ne smejo zajemati državljanov tretjih držav, ki v EU ne prebivajo nezakonito. Pri tem so izvzeti državljani tretjih držav, ki so družinski člani državljanov Unije in uveljavljajo svojo pravico prostega gibanja znotraj Skupnosti, ter tisti, ki imajo v okviru sporazumov med Skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter državami, katerih državljani so, na drugi, pravice prostega gibanja, ki so enake pravicam, ki jih imajo državljani Unije. Pri tem so izvzeti tudi državljani tretjih držav, ki so v razmerah, zajetih v pravo Skupnosti, na primer tisti, ki so zakonito zaposleni v eni državi članici in jih ponudnik storitev v okviru opravljanja storitev pošlje v drugo državo članico.

(4) Določbe ne smejo zajemati državljanov tretjih držav, ki v EU ne prebivajo nezakonito. Pri tem so izvzeti državljani tretjih držav, ki so družinski člani državljanov Unije in uveljavljajo svojo pravico prostega gibanja znotraj Skupnosti, ter tisti, ki imajo v okviru sporazumov med Skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter državami, katerih državljani so, na drugi, pravice prostega gibanja, ki so enake pravicam, ki jih imajo državljani Unije. Pri tem so izvzeti tudi državljani tretjih držav, ki so v razmerah, zajetih v pravo Skupnosti, na primer tisti, ki so zakonito zaposleni v eni državi članici in jih ponudnik storitev v okviru opravljanja storitev pošlje v drugo državo članico, ali tisti, za katere velja odločba o azilu ali imajo status begunca.

Predlog spremembe  2

Predlog direktive

Uvodna izjava 8 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(8a) Da se zagotovi učinkovitost te direktive, bi bilo treba vrniti vsak dobiček, neupravičeno pridobljen iz nezakonitega zaposlovanja državljanov tretjih držav. Neporavnana plačila in druge finančne pravice na podlagi dela, ki jih je treba vrniti, morajo zato biti enake tistim, ki bi jih imeli primerljivi delavci v prijavljenih delovnih razmerjih.

Predlog spremembe  3

Predlog direktive

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13) Glede na razširjenost sklepanja pogodb s podizvajalci v določenih prizadetih sektorjih je treba zagotoviti, da so vsa podjetja v podizvajalski verigi solidarno odgovorna za plačilo finančnih sankcij zoper delodajalca na koncu verige, ki zaposluje državljane tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU.

(13) Glede na razširjenost sklepanja pogodb s podizvajalci v določenih prizadetih sektorjih je treba zagotoviti, da so vsa podjetja v podizvajalski verigi solidarno odgovorna za plačilo finančnih sankcij zoper delodajalca na koncu verige, ki zaposluje državljane tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU, če je dokazano, da niso ravnala v dobri veri in so bila seznanjena z nezakonitim zaposlovanjem delodajalca na koncu verige.

Obrazložitev

Ohraniti je treba domnevo nedolžnosti.

Predlog spremembe  4

Predlog direktive

Uvodna izjava 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(18) Za olajševanje izvrševanja morajo obstajati učinkoviti mehanizmi pritožb, preko katerih lahko zadevni državljani tretjih držav vložijo pritožbe neposredno ali preko pooblaščenih tretjih strani, kot so sindikati ali druga združenja. Pooblaščene tretje strani morajo biti pri nudenju pomoči pri vložitvi pritožb zavarovane pred morebitnimi sankcijami v okviru predpisov, ki prepovedujejo omogočanje nepooblaščenega prebivanja.

(18) Za olajševanje izvrševanja morajo obstajati učinkoviti mehanizmi pritožb, preko katerih lahko zadevni državljani tretjih držav vložijo pritožbe neposredno ali preko pooblaščenih tretjih strani, kot so sindikati ali druga združenja. Pooblaščene tretje strani morajo biti pri nudenju pomoči pri vložitvi pritožb zavarovane pred morebitnimi sankcijami v okviru predpisov, ki prepovedujejo omogočanje nepooblaščenega prebivanja. Spodbujati je treba posredovalno vlogo sektorskih organizacij, ki so zelo prisotne na lokalni ravni.

Obrazložitev

Primer organizacij kmetovalcev, ki zaradi stalnega stika z vsemi vpletenimi stranmi lahko veliko pripomorejo k reševanju sporov.

Predlog spremembe  5

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Države članice od delodajalcev, ki delujejo v okviru poslovne dejavnosti ali so pravne osebe, zahtevajo, da pristojne organe, ki jih določijo države članice, najpozneje v enem tednu obvestijo o začetku in koncu zaposlitve državljana tretje države.

2. Države članice od delodajalcev, ki delujejo v okviru poslovne dejavnosti ali so pravne osebe, zahtevajo, da pristojne organe, ki jih določijo države članice, najpozneje v enem tednu obvestijo o začetku in koncu zaposlitve državljana tretje države. Če ureditev države članice že določa, da je delodajalec dolžan obvestiti pristojni nacionalni organ o sklenitvi delovnega razmerja in/ali o nadaljnjem razvoju dogodkov v zvezi s tem, je treba obveznost obveščanja o zaposlitvi državljana tretje države izpolniti pri istem organu.

Predlog spremembe  6

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a. Države članice v vsakem primeru sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo primerno raven sodelovanja in ustrezno izmenjavo informacij med posameznimi zadevnimi nacionalnimi organi.

Predlog spremembe  7

Predlog direktive

Člen 6 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da za vse kršitve člena 3 veljajo učinkovite, sorazmerne in odvračilne sankcije zoper delodajalca.

1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da za vse kršitve člena 3, za katere so delodajalci odgovorni v skladu s členom 5, veljajo učinkovite, sorazmerne in odvračilne sankcije zoper delodajalca.

Predlog spremembe  8

Predlog direktive

Člen 6 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) plačilo stroškov za vrnitev vsakega nezakonito zaposlenega državljana tretje države v primerih, kadar se izvedejo postopki vrnitve.

črtano

Predlog spremembe  9

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) sprejmejo mehanizme za zagotovitev, da se potrebni postopki za izterjavo neporavnanih plačil sprožijo samodejno, ne da bi moral državljan tretje države vložiti zahtevek za izterjavo;

(a) sprejmejo potrebne ukrepe, da delavec, ki prebiva nezakonito, lahko zaprosi za izterjavo neporavnanih plačil v skladu z nacionalnimi postopki, ki so predvideni v ta namen;

Predlog spremembe  10

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) omogočiti, da se domneva, da delovno razmerje traja vsaj 6 mesecev, če delodajalec ne dokaže drugače.

črtano

Predlog spremembe  11

Predlog direktive

Člen 7 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Glede kaznivih dejanj iz člena 10(1)(c) države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da se izvršitev vseh odločitev o vrnitvi odloži, dokler državljan tretje države ne prejme vseh neporavnanih plačil iz odstavka 1(a).

črtano

Predlog spremembe  12

Predlog direktive

Člen 8 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da za delodajalce, ki delujejo v okviru poslovne dejavnosti, veljajo naslednji ukrepi:

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da za delodajalce, ki delujejo v okviru poslovne dejavnosti, v najbolj ali posebej resnih primerih lahko velja vsaj eden od naslednjih ukrepov:

Predlog spremembe  13

Predlog direktive

Člen 8 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) vračilo javnih ugodnosti, pomoči ali subvencij, vključno s sredstvi EU, ki jih upravljajo države članice, dodeljenih delodajalcu v 12 mesecih pred odkritjem nezakonitega zaposlovanja;

(c) vračilo javnih ugodnosti, pomoči ali subvencij, vključno s sredstvi EU, ki jih upravljajo države članice, dodeljenih delodajalcu za čas trajanja nezakonitega zaposlovanja; kadar dejanskega trajanja nezakonitega zaposlovanja ni mogoče določiti, se domneva, da je delovno razmerje trajalo vsaj tri mesece;

Obrazložitev

Obdobje 12 mesecev je predolgo in bi povzročilo preveliko škodo, ki bi pomenila kršitev načela sorazmernosti.

Predlog spremembe  14

Predlog direktive

Člen 14 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Države članice pooblaščenim tretjim stranem, ki državljanom tretjih držav nudijo pomoč pri vložitvi pritožb, ne naložijo sankcij zaradi omogočanja nepooblaščenega prebivanja.

2. Države članice pooblaščenim tretjim stranem, ki državljanom tretjih držav nudijo pomoč pri vložitvi pritožb, zlasti v primeru reprezentativnih organizacij v vsakem sektorju, ne naložijo sankcij zaradi omogočanja nepooblaščenega prebivanja.

Obrazložitev

Primer organizacij kmetovalcev, ki zaradi stalnega stika z vsemi vpletenimi stranmi lahko veliko pripomorejo k reševanju sporov.

Predlog spremembe  15

Predlog direktive

Člen 15 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Izbor podjetij, v katerih se izvedejo inšpekcijski pregledi, temelji na oceni tveganja, ki jo izvedejo pristojni organi v državah članicah ob upoštevanju dejavnikov, kot sta sektor, v katerem podjetje deluje, in morebitna kršitev v preteklosti.

2. Kadar izbor podjetij, v katerih se izvedejo inšpekcijski pregledi, temelji na oceni tveganja, ki jo izvedejo pristojni organi v državah članicah ob upoštevanju dejavnikov, kot sta sektor, v katerem podjetje deluje, in morebitna kršitev v preteklosti, lahko države članice dobijo pooblastilo za odstopanje od obveznosti iz odstavka 1, če o tem predhodno obvestijo Komisijo.

Predlog spremembe  16

Predlog direktive

Člen 15 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 15 b

 

Ohranitev ravni zaščite

 

Nič v tej direktivi ne sme biti podlaga za zmanjšanje stopnje zaščite ranljivih državljanov tretjih držav, ki jo že nudijo države članice na področjih, ki jih ureja ta direktiva.

Predlog spremembe  17

Predlog direktive

Člen 16 – prvi odstavek

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice najpozneje do [tri leta po datumu iz člena 17] in vsaka tri leta za tem Komisiji posredujejo informacije o izvajanju te direktive v obliki poročila, ki vključuje število in rezultate inšpekcijskih pregledov, izvedenih na podlagi člena 15, ter podrobnosti o ukrepih, ki se uporabljajo na podlagi člena 8.

Države članice najpozneje do [tri leta po datumu iz člena 17] in vsaka tri leta za tem Komisiji posredujejo informacije o izvajanju te direktive v obliki poročila, ki vključuje število in rezultate inšpekcijskih pregledov, izvedenih na podlagi člena 15, ter podrobnosti o ukrepih, ki se uporabljajo na podlagi člena 8 ali člena 13.

POSTOPEK

Naslov

Sankcije za delodajalce, ki zaposlujejo nezakonite priseljence iz tretjih držav

Referenčni dokumenti

KOM(2007)0249 – C6-0143/2007 – 2007/0094(COD)

Pristojni odbor

LIBE

Mnenje pripravil

 Datum razglasitve na zasedanju

AGRI

27.9.2007

 

 

 

Pripravljavec/-ka mnenja

 Datum imenovanja

Giuseppe Castiglione

8.10.2007

 

 

Obravnava v odboru

25.6.2008

 

 

 

Datum sprejetja

25.6.2008

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

34

1

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Vincenzo Aita, Bernadette Bourzai, Niels Busk, Luis Manuel Capoulas Santos, Giuseppe Castiglione, Albert Deß, Gintaras Didžiokas, Michl Ebner, Carmen Fraga Estévez, Ioannis Gklavakis, Lutz Goepel, Friedrich-Wilhelm Graefe zu Baringdorf, Esther Herranz García, Lily Jacobs, Elisabeth Jeggle, Heinz Kindermann, Stéphane Le Foll, James Nicholson, Neil Parish, María Isabel Salinas García, Agnes Schierhuber, Willem Schuth, Czesław Adam Siekierski, Alyn Smith, Petya Stavreva, Witold Tomczak, Donato Tommaso Veraldi, Janusz Wojciechowski, Andrzej Tomasz Zapałowski

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Katerina Batzeli, Ilda Figueiredo, Wiesław Stefan Kuc, Astrid Lulling, Maria Petre, Brian Simpson

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Paulo Casaca


MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov (22.11.2007)

za Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o sankcijah zoper delodajalce državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU

(KOM(2007)0249 – C6‑0143/2007 – 2007/0094(COD))

Pripravljavec mnenja: Esther De Lange

KRATKA OBRAZLOŽITEV

16. maja 2007 je Komisija izdala predlog direktive Sveta, ki določa sankcije zoper delodajalce državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU. Predlog je del obširne evropske migracijske politike, njegov cilj pa je zmanjšati dejavnike, ki spodbujajo nezakonito priseljevanje z ukrepi, ki se osredotočajo na zaposlovanje državljanov tretjih držav, ki so nezakoniti priseljenci v EU. Cilj tega ukrepa je vzpostaviti evropski okvir za nalaganje sankcij delodajalcem državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU. Ključni dejavniki tega okvira so:

- splošna prepoved zaposlovanja državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU;

- obveznost delodajalcev, da opravijo preverjanja pred zaposlitvijo državljanov tretjih držav in povečanje števila inšpekcij, ki jih opravijo države članice;

- sankcije in drugi ukrepi v primeru nespoštovanja, kadar gre za resne kršitve, kot so izkoriščevalski delovni pogoji ali seznanjenost s trgovino z ljudmi, pa kazenske sankcije.

Pomembno je poudariti, da predlog temelji na merilu nezakonitega prebivanja in ne na nezakoniti zaposlitvi kot taki. V skladu s členom 63(3)(b) PES zajema le državljane tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU in so zaposleni. Ne zajema denimo ukrepov v zvezi z državljani tretjih držav, ki zakonito prebivajo v EU, vendar z delom kršijo svoj status prebivanja, denimo študenti iz tretjih držav, ki delajo več ur, kot je dovoljeno. Po podatkih Evropske komisije se ocene števila državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU, gibljejo od 4,5 milijona do 8 milijonov. Žal te ocene niso ločene po spolu, zato težave, s katerimi se spopadajo migranti in ki so vezane na spol, niso opredeljene.

Predlog mnenja spreminja predlog le z vidika spolov. Pripravljavka mnenja meni, da so nezakonite priseljenke še posebej ranljive in da so pogosto žrtve prisilnega dela, trgovine in nasilja. Torej je v predlog nujno vključiti nekaj določb, ki so vezane na spol, kot je denimo: usposabljanje pristojnih organov za prepoznavanje težav, ki so vezane na spol in za njihovo reševanje; obveščanje državljanov tretjih držav o možnostih pritožbe zoper svoje delodajalce; vključitev statističnih podatkov, ločenih po spolu, in podatkov, vezanih na spol, v nacionalna poročila itd.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za pravice žensk in enakost spolov poziva Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Besedilo, ki ga predlaga Komisija(1)  Predlogi sprememb Parlamenta

Predlog spremembe 1

Uvodna izjava 15 a (novo)

 

(15a) Glede na to, da so ženske pogosto žrtve prisilnega dela, trgovine z ljudmi, spolnega nasilja ali drugih oblik nasilja, bi bilo treba posebno pozornost posvetiti nezakonitim priseljenkam in njihovim specifičnim težavam.

Predlog spremembe 2

Uvodna izjava 15 b (novo)

 

(15b) V poslovnem in storitvenem sektorju, v katerih se najpogosteje zaposlujejo državljani tretjih držav, ki so nezakoniti priseljenci, je velik delež zaposlenih žensk. Ker je veliko nezakonitih priseljenk zaposlenih v sektorju gospodinjskih storitev, bi morale države članice družinam, ki zaposlujejo te ženske, dati na voljo pravna sredstva, s katerimi bi jim zagotovile socialno varstvo.

Obrazložitev

V zvezi z nezakonitim priseljevanjem je treba poudariti, da so ženske žrtve dvojne diskriminacije in bolj ranljive, da bi zagotovili ustrezno obravnavo za ženske in moške glede na njihove različne potrebe.

Predlog spremembe 3

Uvodna izjava 18 a (novo)

 

(18a) Države članice bi morale vlagati v ukrepe za povečanje ozaveščenosti, da bi tako državljane tretjih držav in uradno imenovane tretje stranke, ki jim nudijo pomoč, seznanile o možnostih vložitve uradne pritožbe. Pritožbeni postopki v sektorjih, v katerih je zaposlenih veliko žensk, bi morali biti zasnovani tako, da bi upoštevali vprašanja, vezana na spol, in da bi nudili ženskam zadostno zaščito.

Predlog spremembe 4

Uvodna izjava 19

(19) Za dopolnitev mehanizmov pritožb morajo države članice državljanom tretjih držav, ki so delali v posebej izkoriščevalskih delovnih pogojih in sodelujejo v kazenskih postopkih zoper delodajalca, dodeliti dovoljenja za prebivanje s časovnimi omejitvami, povezanimi s trajanjem zadevnih nacionalnih postopkov. Ta dovoljenja se dodelijo pod enakimi pogoji kot tista, dodeljena na podlagi Direktive 2004/81/ES z dne 29. aprila 2004 o dovoljenju za prebivanje, izdanem prebivalcem tretjih držav, ki so žrtve nedovoljene trgovine z ljudmi ali so bili predmet dejanj omogočanja nezakonitega priseljevanja, ki sodelujejo s pristojnimi organi.

(19) Za dopolnitev mehanizmov pritožb morajo države članice državljanom tretjih držav – mladoletnikom, nosečnicam in materam otrok, starih do tri mesece, ali tistim, ki so delali v posebej izkoriščevalskih delovnih pogojih in sodelujejo v kazenskih postopkih zoper delodajalca , dodeliti dovoljenja za prebivanje s časovnimi omejitvami, povezanimi s trajanjem zadevnih nacionalnih postopkov. Ta dovoljenja se dodelijo pod enakimi pogoji kot tista, dodeljena na podlagi Direktive 2004/81/ES z dne 29. aprila 2004 o dovoljenju za prebivanje, izdanem prebivalcem tretjih držav, ki so žrtve nedovoljene trgovine z ljudmi ali so bili predmet dejanj omogočanja nezakonitega priseljevanja, ki sodelujejo s pristojnimi organi.

Obrazložitev

Nosečnice in mladoletniki potrebujejo posebno zaščito.

Predlog spremembe 5

Uvodna izjava 19 a (novo)

 

(19a) Države članice bi morale zagotoviti, da se pristojni organi, socialni partnerji in združenja, ki zastopajo priseljence, udeležijo usposabljanja in prejmejo informacije o enakih možnostih, nediskriminaciji, vprašanjih, povezanih s spolom, in večplastni diskriminaciji, da se jim zagotovijo instrumenti in kvalifikacije, potrebni za prepoznavanje težav, vezanih na spol, in njihovo reševanje.

Predlog spremembe 6

Člen 3, odstavek 1

Države članice prepovejo zaposlovanje državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU.

Države članice prepovejo zaposlovanje državljanov tretjih držav, ki po uradnih podatkih nezakonito prebivajo v EU.

Obrazložitev

Dejstvo, da državljan tretje države nezakonito prebiva v EU, mora biti pravno potrjeno z odločbo sodišča.

Predlog spremembe 7

Člen 7, odstavek 1, točka (b)

(b) vse neplačane davke in prispevke za socialno varnost, vključno z zadevnimi upravnimi denarnimi kaznimi.

(b) vse neplačane davke in prispevke za socialno varnost, vključno z družinskimi dodatki in zadevnimi upravnimi denarnimi kaznimi.

Predlog spremembe 8

Člen 7, odstavek 1 a (novo)

 

1a. V primeru kršitve tretjega člena države članice zagotovijo, da pri nosečih delavkah in delavkah, ki so matere otrok, starih do tri mesece, delodajalec spoštuje določbe člena 7(1)(a) in (b) ter vse ostale predpise nacionalne zakonodaje, ki ureja to specifično situacijo.

Obrazložitev

Treba je zaščititi nezakonito zaposlene nosečnice ter jim zagotoviti pravico do varstva in pomoči, pa tudi do plačila za delo in plačila socialnih prispevkov.

Predlog spremembe 9

Člen 7, odstavek 4

4. Glede kaznivih dejanj iz člena 10(1)(c) države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da se izvršitev vseh odločitev o vrnitvi odloži, dokler državljan tretje države ne prejme vseh neporavnanih plačil iz odstavka 1(a).

4. Glede kaznivih dejanj iz člena 10(1)(c) države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da se izvršitev vseh odločitev o vrnitvi odloži, dokler državljan tretje države ne prejme vseh neporavnanih plačil iz odstavka 1(a). vrnitev v nobenem primeru ne sme ogroziti temeljnih pravic nezakonito zaposlene osebe, njenega življenja ali zdravja.

Obrazložitev

Državljanov tretjih držav se ne sme vračati v države, kjer poteka vojna ali kjer bi postali žrtve represivnih dejanj ali šli v zapor zaradi njihove dejavnosti v EU.

Predlog spremembe 10

Člen 7, odstavek 4 a (novo)

 

4a. Glede kaznivih dejanj iz člena 3 in zlasti iz člena 10(1)(c) ali (d) države članice sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se izvrševanje katere koli odločitve o vrnitvi odloži, kadar je državljan tretje države, ki nezakonito prebiva v EU, mladoleten, ali ko gre za nosečnico ali mater otroka, starega do tri mesece.

Obrazložitev

Treba je zagotoviti ustrezno obravnavo nosečnic in mladoletnikov.

Predlog spremembe 11

Člen 10, odstavek 1, točka (c)

(c) kršitev spremljajo posebej izkoriščevalski delovni pogoji, na primer, kadar se delovni pogoji bistveno razlikujejo od delovnih pogojev, ki jih imajo zakonito zaposleni delavci; ali

c) kršitev spremljajo zloraba, diskriminacija na osnovi spola ali posebej izkoriščevalski delovni pogoji, vključno z nasiljem, grožnjami, ustrahovanjem ali poniževalnim ravnanjem, ki se bistveno razlikujejo od delovnih pogojev, ki jih imajo zakonito zaposleni delavci; ali

Obrazložitev

Treba je pojasniti „posebej izkoriščevalske delovne pogoje“.

Predlog spremembe 12

Člen 14, odstavek 1

(1) Države članice zagotovijo učinkovite mehanizme, preko katerih lahko nezakonito zaposleni državljani tretjih držav vložijo pritožbe zoper svoje delodajalce, in sicer neposredno ali preko pooblaščenih tretjih strani.

(1) Države članice spodbujajo kampanje za povečanje osveščenosti in vzpostavijo učinkovite mehanizme, preko katerih lahko nezakonito zaposleni državljani tretjih držav vložijo pritožbe zoper svoje delodajalce, in sicer neposredno ali preko pooblaščenih tretjih strani ter po zaupnem postopku.

Predlog spremembe 13

Člen 14, odstavek 3

3. Glede kaznivih dejanj iz člena 10(1)(c) države članice skladno s pogoji iz členov 4 do 15 Direktive 2004/81/ES državljanom tretjih držav, ki delajo ali so delali v izkoriščevalskih delovnih pogojih in sodelujejo v kazenskih postopkih zoper delodajalca, dodelijo dovoljenja za prebivanje s časovnimi omejitvami, povezanimi s trajanjem zadevnih nacionalnih postopkov.

3. Glede kaznivih dejanj iz člena 10(1)(c) države članice skladno s pogoji iz členov 4 do 15 Direktive 2004/81/ES državljanom tretjih držav, ki delajo ali so delali v izkoriščevalskih delovnih pogojih in sodelujejo v kazenskih postopkih zoper delodajalca, dodelijo dovoljenja za prebivanje s časovnimi omejitvami in z omejeno zaščito med trajanjem zadevnih nacionalnih postopkov. Takšna dovoljenja se podelijo tudi otrokom, rojenim v tem obdobju bivanja. Nastanitev in hrano je treba zagotavljati na zahtevo.

Obrazložitev

Glede na veliko število žensk med nezakonito priseljenimi državljani tretjih držav je pomembno, da se zaščita razširi na otroke, rojene v obdobju bivanja v državi članici EU.

Predlog spremembe 14

Člen 14, odstavek 3 a (novo)

 

3a. Glede na veliko število nezakonitih priseljenk in posebne težave, s katerimi se srečujejo, države članice zagotovijo, da se pristojni organi, socialni partnerji in združenja, ki zastopajo priseljence, udeležijo usposabljanja in prejmejo informacije o vprašanjih, povezanih s spolom, enakimi možnostmi in nediskriminacijo na osnovi spola in rase, da se jim zagotovi instrumente in znanje, ki so potrebni za boljše prepoznavanje težav, vezanih na spol, in njihovo reševanje.

Predlog spremembe 15

Člen 14, odstavek 3 b (novo)

 

3b. Glede na prepovedi iz člena 3 države članice v skladu s pogoji iz členov 4–15 Direktive 2004/81/ES v skladu z ustreznimi nacionalnimi postopki dovoljenja za prebivanje s časovno omejitvijo izdajo državljanom tretjih držav, mlajšim od osemnajst let, nosečnicam ali materam otrok, starih do tri mesece.

Obrazložitev

Nosečnice in mladoletniki potrebujejo posebno zaščito, ki vključuje dovoljenje za prebivanje s časovno omejitvijo.

Predlog spremembe 16

Člen 16, odstavek 1

Države članice najpozneje do [tri leta po datumu iz člena 17] in vsaka tri leta za tem Komisiji posredujejo informacije o izvajanju te direktive v obliki poročila, ki vključuje število in rezultate inšpekcijskih pregledov, izvedenih na podlagi člena 15, ter podrobnosti o ukrepih, ki se uporabljajo na podlagi člena 8.

Države članice najpozneje do [tri leta po datumu iz člena 17] in vsaki dve leti za tem Komisiji posredujejo informacije o izvajanju te direktive v obliki poročila, ki vključuje število in rezultate inšpekcijskih pregledov, izvedenih na podlagi člena 15, ter podrobnosti o ukrepih, ki se uporabljajo na podlagi člena 8. Statistični podatki iz poročila so ločeni po spolu; opredeljene so težave, vezane na spol.

Predlog spremembe 17

Člen 16, odstavek 2

Komisija na podlagi teh poročil predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu.

 

Komisija na podlagi teh poročil predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu. Podatki iz poročila so ločeni po spolu; opredeljene so težave, vezane na spol.

POSTOPEK

Naslov

Sankcije za delodajalce, ki zaposlujejo nezakonite priseljence iz tretjih držav

Referenčni dokumenti

KOM(2007)0249 - C6-0143/2007 - 2007/0094(COD)

Pristojni odbor

LIBE

Mnenje pripravil

       Datum razglasitve na zasedanju

FEMM

19.6.2007

 

 

 

Pripravljavec/-ka mnenja

       Datum imenovanja

Esther De Lange

3.7.2007

 

 

Obravnava v odboru

2.10.2007

20.11.2007

 

 

Datum sprejetja

20.11.2007

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

22

0

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Edit Bauer, Hiltrud Breyer, Esther De Lange, Ilda Figueiredo, Věra Flasarová, Lívia Járóka, Piia-Noora Kauppi, Rodi Kratsa-Tsagaropoulou, Roselyne Lefrançois, Siiri Oviir, Marie Panayotopoulos-Cassiotou, Zita Pleštinská, Anni Podimata, Christa Prets, Teresa Riera Madurell, Eva-Britt Svensson, Anna Záborská

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Jill Evans, Iratxe García Pérez, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Donata Gottardi, Anna Hedh, Filiz Hakaeva Hyusmenova

(1)

UL C .., 17.7.2007, str. ....


POSTOPEK

Naslov

Sankcije za delodajalce, ki zaposlujejo nezakonite priseljence iz tretjih držav

Referenčni dokumenti

KOM(2007)0249 – C6-0143/2007 – 2007/0094(COD)

Datum predložitve EP

16.5.2007

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

LIBE

19.6.2007

Odbori, zaprošeni za mnenje

       Datum razglasitve na zasedanju

EMPL

19.6.2007

ITRE

19.6.2007

AGRI

27.9.2007

FEMM

19.6.2007

Odbori, ki niso podali mnenja

       Datum sklepa

ITRE

26.6.2007

 

 

 

Pridruženi odbori

       Datum razglasitve na zasedanju

EMPL

12.7.2007

 

 

 

Poročevalec/-ka

       Datum imenovanja

Claudio Fava

11.6.2007

 

 

Obravnava v odboru

11.9.2007

16.7.2008

8.9.2008

7.10.2008

 

21.1.2009

 

 

 

Datum sprejetja

21.1.2009

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

46

6

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Alexander Alvaro, Roberta Angelilli, Mario Borghezio, Catherine Boursier, Emine Bozkurt, Philip Bradbourn, Mihael Brejc, Kathalijne Maria Buitenweg, Maddalena Calia, Michael Cashman, Giusto Catania, Jean-Marie Cavada, Carlos Coelho, Elly de Groen-Kouwenhoven, Panayiotis Demetriou, Gérard Deprez, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Bárbara Dührkop Dührkop, Claudio Fava, Urszula Gacek, Kinga Gál, Patrick Gaubert, Roland Gewalt, Jeanine Hennis-Plasschaert, Ewa Klamt, Magda Kósáné Kovács, Stavros Lambrinidis, Henrik Lax, Roselyne Lefrançois, Baroness Sarah Ludford, Viktória Mohácsi, Claude Moraes, Javier Moreno Sánchez, Rareş-Lucian Niculescu, Martine Roure, Sebastiano Sanzarello, Inger Segelström, Csaba Sógor, Vladimir Urutchev, Ioannis Varvitsiotis, Manfred Weber, Tatjana Ždanoka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Edit Bauer, Simon Busuttil, Iratxe García Pérez, Elisabetta Gardini, Genowefa Grabowska, Ona Juknevičienė, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Antonio Masip Hidalgo, Nicolae Vlad Popa, Eva-Britt Svensson, Stefano Zappalà

Datum predložitve

27.1.2009

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov