POROČILO s predlogom priporočila Evropskega parlamenta Svetu o strateškem partnerstvu med Evropsko unijo in Mehiko

27.1.2009 - (2008/2289(INI))

Odbor za zunanje zadeve
Poročevalec: José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra

PREDLOG PRIPOROČILA EVROPSKEGA PARLAMENTA SVETU

o strateškem partnerstvu med EU in Mehiko

(2008/2289(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga priporočila Svetu o strateškem partnerstvu med EU in Mehiko, ki ga je v imenu skupine PPE-DE predložil José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra (B6-0437/2008),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu „Na poti k strateškemu partnerstvu med EU in Mehiko“ (KOM(2008)0447),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. oktobra 2007 o umorih žensk v Mehiki in Srednji Ameriki ter vlogi Evropske unije v boju proti temu pojavu[1],

–   ob upoštevanju sporazuma o gospodarskem partnerstvu, političnem usklajevanju in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Združenimi mehiškimi državami na drugi[2],

–   ob upoštevanju deklaracij s petih srečanj voditeljev vlad in držav Latinske Amerike, Karibov in Evropske unije (EU–LAK), ki so doslej potekala v Riu de Janeiru (28. in 29. junija 1999), v Madridu (17. in 18. maja 2002), v Guadalajari (28. in 29. maja 2004), na Dunaju (12. in 13. maja 2006) in v Limi (16. in 17. maja 2008),

–   ob upoštevanju skupnega sporočila s četrtega vrhunskega srečanja Mehike in Evropske unije, ki je potekalo v Limi 17. maja 2008,

–   ob upoštevanju skupnega sporočila z osmega srečanja skupnega odbora EU-Mehika, ki je potekalo v Ciudadu de Mexicu 13. in 14. oktobra 2008,

–   ob upoštevanju skupne deklaracije s srečanja skupnega parlamentarnega odbora EU-Mehika, ki je potekalo v Ciudadu de Mexicu 28. in 29. oktobra 2008,

–   ob upoštevanju sklepov s srečanja Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose 13. oktobra 2008,

–   ob upoštevanju sporočila parlamentarne skupščine EU in Latinske Amerike (EUROLAT) s petega vrhunskega srečanja EU–LAK z dne 1. maja 2008,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. aprila 2008 o petem vrhunskem srečanju EU–LAK v Limi[3],

–   ob upoštevanju deklaracije iz San Salvadorja, ki je bila sprejeta na 17. vrhunskem srečanju držav Iberskega polotoka in Latinske Amerike, ki je potekalo 29. in 31 oktobra 2008,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. januarja 2006 o klavzuli o človekovih pravicah in demokraciji v sporazumih Evropske unije[4],

–   ob upoštevanju členov 114(3) in 83(5) svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve in mnenja Odbora za mednarodno trgovino (A6‑0028/2009),

A. ker si Mehika in EU delita številne temeljne vrednote, skupna stališča ter zgodovinske in kulturne povezave,

B.  ker je spoštovanje demokratičnih načel in človekovih pravic, kot je določeno v klavzuli o demokraciji, bistveni element strateškega partnerstva in splošnega sporazuma, ki ga morata upoštevati obe strani,

C. ker Mehika vse bolj utrjuje svojo politično težo na mednarodnem prizorišču, kar na svetovni ravni potrjuje njeno nedavno imenovanje za nestalno članico varnostnega sveta ZN (od 2009 do 2010), na regionalni ravni pa njeno predsedovanje začasnemu sekretariatu skupine Rio (od 2008 do 2010),

D. ker je pomembno, da EU prizna prispevek Mehike k večstranskemu sistemu, saj je večstranskost eno od osnovnih načel, ki ga obe strani, Mehika in EU, spodbujata v mednarodnem okolju,

E.  ker je Mehika začela s sistemom strukturnih reform v strateških sektorjih in postala gospodarsko deseta najmočnejša država na svetu, članica skupin G-20 in G-5 (Brazilija, Kitajska, Indija, Južna Afrika in Mehika) poleg tega pa edina država Latinske Amerike, ki je članica Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj,

F.  ker ima Mehika več kot 100 milijonov prebivalcev, med katerimi prevladujejo predvsem mladi, saj je 45 % Mehičanov starih manj kot 20 let, kot most med Severno in Južno Ameriko ter Karibi in Pacifikom pa ima pomembno geostrateško lego,

G. ker sporazum o gospodarskem partnerstvu, političnem usklajevanju in sodelovanju med Mehiko in Evropsko unijo (splošni sporazum), ki je bil podpisan 8. decembra 1997, temelji na treh stebrih: političnem dialogu, postopni vzpostavitvi območja proste trgovine in sodelovanju; ker so se poleg tega od začetka njegove veljavnosti leta 2000 odnosi med obema stranema poglobili in utrdili tako na političnem področju kakor tudi na področju trgovinske izmenjave in sodelovanja,

H. ker sta na vrhu v Limi maja 2008 Evropska unija in Mehika poudarili pozitiven razvoj trgovinskih tokov in naložb v okviru pridružitvenega sporazuma,

I.   ker sta EU in Mehika, dvostransko, pa tudi v okviru splošnega sporazuma, okrepili svoje vezi na vseh ravneh in v okviru vseh institucij, zlasti parlamentarnih, ter v okviru skupnega parlamentarnega odbora EU-Mehika in evro-latinskoameriške parlamentarne skupščine,

J.   ker se predlog za strateško partnerstvo pojavlja v času mednarodne finančne in gospodarske krize in obstaja nevarnost, da bi kriza vplivala na gospodarsko in družbeno ravnotežje dvostranskega odnosa,

K. ker lahko poglabljanje odnosov med Mehiko in Evropsko unijo pomaga doseči soglasje med Evropsko unijo in latinskoameriškimi partnerji glede regionalnih in splošnih vprašanj, s čimer bi lahko bolje uveljavljale skupne interese in vrednote na mednarodnih in regionalnih forumih,

L.  ker je treba to strateško partnerstvo obravnavati kot pomemben korak naprej v odnosih med Evropsko unijo in Mehiko na dveh različnih ravneh: na večstranski ravni z medsebojnim sodelovanjem glede vprašanj svetovnega pomena; na dvostranski pa z razvojem njunih odnosov in posebnih pobud;

M. ker so se zaradi procesov političnega in ekonomskega povezovanja ter vse večjega razmaha gospodarske globalizacije in pomena razprav o vprašanjih, kot so demokracija, človekove pravice in okolje, zamenjale prednostne naloge na dnevnem redu v obeh regijah,

N.  ker ima Mehika zaradi svojega strateškega položaja in svoje mreže trgovinskih sporazumov velik strateški pomen za evropski izvoz, pri čemer je Evropska unija njen drugi največji vir tujih naložb,

O.  ker ima območje proste trgovine Mehika-EU pomembno vlogo v dvostranskih odnosih EU, saj je v svojem obsegu zelo izčrpno (pokriva blago, storitve, javna naročila, konkurenco, pravice intelektualne lastnine, vlaganja in povezana plačila),

P.   ker je izseljevanje Mehičanov v Evropsko unijo med drugim eno od najpomembnejših in najobčutljivejših vprašanj za Mehiko, saj je v Evropski uniji zelo veliko mehiških priseljencev, med katerimi so številni visoko usposobljeni,

1.  naslavlja naslednja priporočila na Svet:

     (a) upa, da bo strateško partnerstvo pomenilo korak naprej v odnosih med EU in Mehiko, tako večstransko glede vprašanj svetovnega pomena, kakor tudi s krepitvijo razvoja dvostranskih odnosov;

     (b) daje prednost institucializaciji letnih vrhunskih srečanj EU in Mehike v okviru strateškega partnerstva, kot že velja za srečanja z Združenimi državami Amerike, Rusije, Kitajske in Brazilije;

  (c)  trdno upa, da bo strateško partnerstvo dalo nov zagon splošnemu sporazumu med EU in Mehiko na različnih področjih: politike (vključno s človekovimi pravicami), varnosti, boja proti prometu s prepovedanimi drogami, okolja, sodelovanja (tehničnega in kulturnega) ter na družbeno-gospodarskem področju;

     (d) izraža željo, da bi trgovinsko poglavje temeljilo na enakopravni obravnavi, solidarnosti, dialogu in spoštovanju posebnih značilnosti Mehike in Evropske unije;

     (e) ponovno izraža svojo podporo mehiški vladi in predsedniku Calderónu pri izredno pomembni nalogi, ki jo opravljata glede saniranja določenih državnih institucij; meni, da je ta kampanja zelo pomembna, da bi preprečili korupcijo in zagotovili, da družba ne bi ostala nezaščitena;

     (f) meni, da v področje dejavnosti spada boj proti umorom žensk v obeh regijah na osnovi dialoga, sodelovanja in izmenjave najboljše prakse;

     (g) trdno upa, da bo strateško partnerstvo na osnovi skupnih interesov in težav vodilo k boljšemu usklajevanju stališč glede kriznih razmer in vprašanj svetovnega pomena;

     (h) si v skladu z limsko deklaracijo želi jasnih smernic o tem, kako najbolje zagotoviti tesnejše medsebojno sodelovanje za spodbujanje učinkovite večstranskosti in krepitev zmožnosti Združenih narodov, da ohranijo in utrdijo mir ter zagotovijo spoštovanje človekovih pravic, ter da bi se v okviru mednarodnega prava zoperstavili skupnim grožnjam miru in varnosti, kot so preprodaja drog in orožja, organizirani kriminal, terorizem in trgovina z ljudmi;

     (i)  poziva, naj bo strateško partnerstvo priložnost za razpravo o tem, kako izboljšati delovanje v zvezi s klavzulo o človekovih pravicah in demokraciji ter oceniti skladnost z njo, vključno z razvijanjem njene pozitivne razsežnosti, saj gre v vseh sporazumih za temeljne vrednote za obe strani;

     (j) v zvezi s tem izraža podporo mehiški vladi za njen prispevek v Združenih narodih in njenemu boju proti trgovini z drogami, mednarodnemu terorizmu ter organiziranemu kriminalu, zlasti z ozirom na naraščajoče število žrtev trgovanja z drogami in njihovega uživanja;

     (k)            trdno upa, da bodo prednostni mehanizmi političnega dialoga, ki izhajajo iz strateškega partnerstva med Evropsko unijo in Mehiko, dejansko spodbujali povezave znotraj različnih procesov regionalnega vključevanja in med njimi, varovanje vrednot in interesov strateškega partnerstva ter krepitev večstranskosti na področju mednarodnih odnosov;

     (l)  predlaga, se uradno prizna forum civilne družbe Mehike-EU in da se upoštevajo njegova priporočila, kadar je le mogoče;

     (m)            poudarja vlogo strateškega partnerstva kot instrumenta, ki lahko pomaga okrepiti sodelovanje obeh strani na mednarodnih forumih, kot so Svetovna banka, Mednarodni denarni sklad, Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj, skupine G-20, G-8+G-5, da se v skladu z deklaracijo iz San Salvadorja poiščejo rešitve za svetovno finančno krizo in sproži skupni odgovor, namenjen za ponovno vzpostavitev zaupanja v finančne ustanove;

     (n) poudarja, da je zlasti zaradi svetovne finančne krize treba spodbujati razvoj malih in srednjih podjetij, saj imajo odločilo vlogo pri krepitvi gospodarskih in socialnih mrež ter ustvarjanju možnosti za dostojno zaposlovanje;

     (o) poudarja pomen vseh dvostranskih sporazumov, sklenjenih med EU in Mehiko, zlasti splošnega sporazuma, ki vključuje območje proste trgovine, in strateškega partnerstva;

     (p) poudarja pozitivne učinke izvajanja splošnega sporazuma za obe strani, saj se je dvostransko trgovanje povečalo za več kot 100 %;

     (q) poudarja, da bo strateško partnerstvo EU-Mehika dalo nov zagon dvostranskemu odnosu in prispevalo k razširitvi in izboljšanju programov sodelovanja, kot je Celostni program za podporo malim in srednjim podjetjem (PIAPYME), katerih rezultati bodo koristni za obe strani; v tem smislu poziva k izvedbi kampanje za razširjanje informacij o vseh programih, ki jih bosta lahko koristili obe strani v okviru poglabljanja svojih odnosov; poudarja, da se bo s strateškim partnerstvom še bolj utrdilo usklajevanje med obema stranema v najpomembnejših večstranskih forumih in institucijah;

     (r) priporoča, naj Mehika postane stalna članica nove mednarodne finančne in gospodarske sestave G-20, saj bo v tem okviru dvostransko strateško partnerstvo z EU postalo še bolj pomembno;

     (s)  poudarja, da je za konferenco Združenih narodov o podnebnih spremembah, ki bo leta 2009 v Köbenhavnu, in s ciljem doseči splošni sporazum treba vzpostaviti skupno podlago za oblikovanje ambiciozne strategije za boj proti podnebnim spremembam;

     (t) poziva k bolj usklajenim prizadevanjem za spodbujanje znanstvenega in tehnološkega prenosa, z namenom okrepiti resnično sodelovanje v boju proti podnebnim spremembam in izboljšati zaščito okolja;

     (u) si želi nadaljnjega napredka pri razvoju poglobljenega in strukturiranega dialoga o legalnem in nelegalnem priseljevanju ter povezavah med migracijami in razvojem glede na izkušnje Mehike in EU na tem področju in v skladu z limsko deklaracijo;

     (v) na podlagi evolutivne klavzule iz člena 43 splošnega sporazuma poziva Skupni svet, naj razmisli o pravočasnem sprejetju, med drugim, sporazuma o politiki priseljevanja med stranema, zlasti kar zadeva postopke načina 4,

     (w) poziva k ponovni potrditvi zavez o uresničitvi razvojnih ciljev tisočletja in ozaveščanju o potrebi po tesnem sodelovanju na področju socialne kohezije, enakosti spolov, podnebnih sprememb, trajnostnega razvoja, boja proti mednarodnemu terorizmu, trgovini z drogami in organiziranemu kriminalu, varne preskrbe s hrano in boja proti revščini;

     (x) meni, da si morajo institucije EU in mehiška vlada z Evropskim parlamentom, skupščino EUROLAT in skupnim parlamentarnim odborom EU-Mehika nenehno izmenjavati informacije o stanju strateškega partnerstva in o spremljanju ukrepov, ki so bili sprejeti v njegovem okviru;

2.  poziva svojega predsednika, naj to priporočilo posreduje Svetu ter v vednost Komisiji, vladam in parlamentom držav članic Evropske unije ter mehiškemu kongresu.

• [1]  UL C 227 E, 4.9.2008, str. 140.
• [2]  UL L 276, 28.10.2000, str. 45.
• [3]  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0177.
• [4]  UL C 290 E, 29.11.2006, str. 107.

OBRAZLOŽITEV

Uvod

Odnosi med EU in Mehiko so zgrajeni na trdnih temeljih. Obe strani namreč družijo zgodovinske in kulturne vezi ter skupne temeljne vrednote in načela, ki so osnovana na spoštovanju demokratičnih vrednot, načela pravne države in človekovih pravic.

Mehika in EU vzdržujeta vzajemno sodelovanje od 70-ih let prejšnjega stoletja in sta že leta 1997 podpisali sporazum o partnerstvu, ki je postavil v prihodnost usmerjen institucionaliziran okvir za medsebojne odnose. Ta sporazum (ki se navadno omenja kot "splošni sporazum") sloni na treh stebrih: gospodarskem partnerstvu, političnem usklajevanju in sodelovanju.

Uspeh splošnega sporazuma, odkar je oktobra 2000 začel veljati, in spletanje vse tesnejših vezi na vseh ravneh v zadnjih nekaj letih sta pokazala potrebo po kakovostnem preskoku v obliki strateškega partnerstva med Mehiko in EU.

Mehika v globalnem kontekstu

Z več kot 100 milijoni prebivalcev, od katerih jih je 45% mlajših od 20 let, je Mehika demografsko med najmočnejšimi državami Latinske Amerike.

Zaradi svoje lege ima država geostrateško vlogo mostu med Severno in Južno Ameriko ter med Karibi in Pacifikom, kar je še podkrepljeno z več kot 40 trgovinskimi sporazumi, ki jih je Mehika sklenila z različnimi državami in regijami, vključujejo pa zlasti sporazum NAFTA (z ZDA in Kanado), sporazume z Japonsko in Avstralijo ter široko zastavljen sporazum o partnerstvu z Evropsko unijo. Mehika se je gospodarsko razvila v eno vodilnih držav v svetovnem merilu, EU pa je v zadnjih letih postala njena druga največja partnerica, za ZDA.

Tako kot EU je tudi Mehika povsem zavezana Združenim narodom kot okviru, ki ima najboljše možnosti za zagotavljanje miru in varnosti na svetu. Ta zavezanost se kaže v četrti nominaciji Mehike za nestalno članico Varnostnega sveta Združenih narodov v letih 2009–2010 ter v različnih prispevkih države k delu Združenih narodov, vključno z:

· mirnim reševanjem konfliktov in kriz,

· bojem proti apartheidu,

· spodbujanjem razoroževanja, predvsem s pogodbo iz Tlatelolca,

· sprejetjem listine o gospodarskih pravicah in dolžnostih držav,

· podpiranjem izrednega zasedanja generalne skupščine Združenih narodov o drogah, ki je osvetlilo skupno odgovornost mednarodne skupnosti,

· pripravo in promoviranjem mednarodne konvencije o zaščiti pravic delavcev priseljencev in njihovih sorodnikov,

· mednarodno konferenco o financiranju razvoja,

· konvencijo o pravicah invalidov.

Poleg tega znaša finančni prispevek Mehike k splošnemu proračunu Združenih narodov več kot polovico celotnega prispevka Latinske Amerike, kar jo po prispevku uvršča na deseto mesto na svetu[1].

Mehika ima kot članica številnih mednarodnih in regionalnih teles vodilno vlogo v političnih in gospodarskih krogih. Je zelo dejavna članica Združenih narodov in članica najpomembnejših forumov za politični dialog v Latinski Ameriki, vključno s skupino Rio, ki ji v tem obdobju tudi predseduje (2008–2010). Kot gospodarsko deseta najmočnejša država na svetu je Mehika članica skupin G-20 in G-8+G-5, Svetovne trgovinske organizacije in Mednarodnega denarnega sklada. Je tudi edina država Latinske Amerike, ki je članica Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj.

Na področju okoljske politike je Mehika podpisala glavne mednarodne konvencije, kot so okvirna konvencija Združenih narodov o podnebnih spremembah, kjotski protokol in akcijski načrt z Balija. Strinja se z EU, da se je treba s podnebnimi spremembami spopadati na podlagi deljene a razlikovalne odgovornosti.

Od splošnega sporazuma do strateškega partnerstva

Mehika in EU sodelujeta že od 70-ih let prejšnjega stoletja, ko je bil podpisan okvirni sporazum o sodelovanju med Mehiko in takratno Evropsko gospodarsko skupnostjo. Ti odnosi so bili institucionalizirani in razširjeni s sporazumom o gospodarskem partnerstvu, političnem usklajevanju in sodelovanju (splošni sporazum), ki sta ga strani podpisali 8. decembra 1997 in je začel veljati 1. oktobra 2000. Sestavljen je iz treh stebrov medsebojnega sodelovanja:

1.        gospodarsko partnerstvo (vzpostavitev območja proste trgovine materialnih dobrin in storitev);

2.        politično usklajevanje (institucionalizacija političnega dialoga);

3.        sodelovanje (osredotočeno na najpomembnejša področja za razvoj Mehike in zagotavljanje kar najboljšega izkoriščanja splošnega sporazuma).

Zaradi splošnega sporazuma sta EU in Mehika povečali medsebojno trgovanje in se politično še bolj približali. Politični dialog se je okrepil na vseh ravneh. V obeh smereh so se že zvrstili številni obiski pomembnih predstavnikov, vključno z obiskom mehiškega predsednika Felipeja Calderóna Hinojose v ustanovah in prestolnicah Evropske unije leta 2007 ter srečanjem med mehiško zunanjo ministrico Patricio Espinosa in komisarko EU za zunanje odnose in sosedsko politiko Benito Ferrero-Waldner. Mehiko pa so med drugim obiskale naslednje vodilne osebnosti EU: visoki predstavnik za skupno zunanjo in varnostno politiko ter generalni sekretar Sveta Javier Solana, komisar za trgovino Peter Mandelson, komisar za raziskave in znanost Janez Potočnik, komisar za zaposlovanje, socialne zadeve in enake možnosti Vladimir Špidla in predsednik Komisije José Manuel Barroso. Redni stiki med poslanci prek skupnega parlamentarnega odbora EU-Mehika in skupščine EUROLAT so bili izredno plodni in so pripomogli k razvoju političnega dialoga na parlamentarni ravni.

Pri tem je bila še posebej poudarjena želja, da se z učinkovitim instrumentom, ki bi omogočal usklajevanje stališč tako na svetovni ravni kot tudi v različnih večstranskih forumih in mednarodnih telesih, ustvari še bolj daljnosežen politični okvir za podporo političnemu dialogu. Predlagano strateško partnerstvo bo zato zajemalo dve ravni: usklajevanje med EU in Mehiko na večstranski ravni in nadaljnji razvoj dvostranskih vezi.

Na večstranski ravni je cilj partnerstva vzpostaviti posvetovanje in usklajevanje med obema stranema, ki bi odsevala skupne interese in omogočala sprejetje stališč glede konkretnih vprašanj globalnega pomena. Usklajevanja bodo potekala predvsem na političnem, varnostnem, okoljskem in družbeno-gospodarskem področju.

Dvostransko naj bi strateško partnerstvo dalo medsebojnim odnosom nov zagon tako v političnem dialogu kot v drugih pogledih ter s tem okrepilo vezi, ki so bile vzpostavljene s splošnim sporazumom.

Sklepi

Vodilna vloga Mehike v Latinski Ameriki in mednarodnih forumih ter njeno sodelovanje v najpomembnejših večstranskih forumih in mednarodnih organizacijah ponujata izjemne možnosti za nadaljnji razvoj odnosov med EU in Mehiko, še posebej na področju usklajevanja in predstavljanje skupnih pobud na mednarodni ravni.

Predlagano strateško partnerstvo je pomemben korak naprej in bo ključnega pomena za utrditev obstoječih odnosov z Mehiko ter razvoja usklajevanja glede pomembnih svetovnih vprašanj. Pri tem je posebej poudarjeno, da naj bi novo partnerstvo institucionaliziralo letna srečanja na vrhu med EU in Mehiko na podoben način, ko ta že potekajo z ZDA, Kitajsko, Rusijo in Brazilijo, pri čemer pa naj ne bi bili spodkopani mehanizmi dialoga, ki jih je vzpostavil splošni sporazum. Parlamentarni dialog prek parlamentarnega odbora EU-Mehika in skupščine EUROLAT pa je odločilno dodatno sredstvo za razvijanje odnosov med obema stranema.

Priporočilo Sveta opredeljuje glavne vidike in področja, kjer bi bilo potrebno boljše usklajevanje in tesnejše sodelovanje, ter poziva, naj se podajo jasne smernice glede najboljših načinov za tesno sodelovanje pri spodbujanju učinkovite večstranskosti in spopadanja s skupnimi grožnjami in novimi izzivi.

Le tako bo namreč novo strateško partnerstvo omogočalo premostitev sedanjih razlik in uskladitev naših stališč glede vprašanj svetovnega pomena ter s tem okrepilo dvostranske odnose med EU in Mehiko.

• [1]  Nacionalni razvojni program – uradna stran predsedstva, Mehika 2008.

PREDLOG PRIPOROČILA SVETU (B6‑0437/2008) (15.9.2008  )

ki ga je v skladu s členom 114(1) Poslovnika vložil

by José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra

v imenu skupine PPE-DE

o strateškem partnerstvu med Evropsko unijo in Mehiko

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu „Na poti k strateškemu partnerstvu med EU in Mehiko“ (KOM(2008)0447),

–   ob upoštevanju sporazuma o gospodarskem partnerstvu, političnem usklajevanju in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Združenimi mehiškimi državami na drugi[1],

–   ob upoštevanju deklaracije petega vrhunskega srečanja Latinske Amerike in Karibov ter Evropske unije (EU-LAK), ki je potekala v perujski prestolnici Limi 16. in 17. maja 2008,

–   ob upoštevanju skupnega sporočila s četrtega vrhunskega srečanja Mehike in Evropske unije, ki je potekalo v Limi 17. maja 2008,

–   ob upoštevanju sporočila parlamentarne skupščine EU in Latinske Amerike (EUROLAT) s petega vrhunskega srečanja EU–LAK,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. aprila 2008 o petem vrhunskem srečanju EU–LAK v Limi[2],

–   ob upoštevanju člena 114(1) svojega poslovnika,

A. ker sporazum o gospodarskem partnerstvu, političnem usklajevanju in sodelovanju med Mehiko in Evropsko unijo (splošni sporazum), ki je bil podpisan leta 1997 in velja od leta 2000, temelji na treh stebrih: političnem dialogu, postopni vzpostavitvi območja proste trgovine in sodelovanju; ker so se od začetka njegove veljavnosti leta 2000 odnosi med obema stranema poglobili in utrdili tako na političnem področju kakor tudi na področju trgovinske izmenjave in sodelovanja,

B.  ker so se v okviru dvostranskega sodelovanja in splošnega sporazuma stiki na visoki ravni med institucijami Evropske unije in Mehike od leta 2004 okrepili,

C.  ker bi lahko poglobitev odnosov med Mehiko in Evropsko unijo spodbudila dosego soglasja med Evropsko unijo in latinskoameriškimi partnerji glede regionalnih in splošnih vprašanj,

D. ker to strateško partnerstvo krepi odnose med Evropsko unijo in Mehiko na dveh ravneh: na večstranski ravni z medsebojnim sodelovanjem glede vprašanj svetovnega pomena; na dvostranski pa z razvojem njunih odnosov in posebnih pobud,

E.  ker morajo tovrstna strateška partnerstva prispevati tudi k povečevanju blaginje v evropskih in latinskoameriških državah partnericah, da bi se ustvarila bolj povezana in enotna družba, kjer bi v skladu s sklepi, sprejetimi v Limi, v solidarnosti in enakosti prevladalo spoštovanje pravne države, vrednot in načel demokracije ter človekovih pravic,

1.  naslavlja naslednja priporočila na Svet:

     a)  dvoregijsko strateško partnerstvo med Evropsko unijo in Mehiko mora nastati na podlagi dvoregijskega pristopa in celovitih odnosov med Evropsko unijo ter Latinsko Ameriko in Karibi, s čimer se oblikujejo temelji za dvoregijsko strateško partnerstvo, ki je bilo sklenjeno v okviru vrhunskih srečanjih Evropske unije ter Latinske Amerike in Karibov;

     b)  prednostni mehanizmi političnega dialoga, ki izhajajo iz strateškega partnerstva med Evropsko unijo in Mehiko, morajo dejansko spodbujati povezave znotraj različnih procesov regionalnega vključevanja in med njimi, varovanje vrednot in interesov strateškega partnerstva ter krepitev večstranskosti na področju mednarodnih odnosov;

     c)  strateško partnerstvo med Evropsko unijo in Mehiko mora zagotavljati pristno dodano vrednost k določbam sporazuma o partnerstvu med Mehiko in Evropsko unijo (splošni sporazum) ter dvostranskemu sodelovanju;

     d)  strateško partnerstvo mora omogočiti premostitev sedanjih vrzeli pri usklajevanju med partnerji na mednarodnih forumih in institucijah, tako da preseže zgolj pripravo skupnega programa in vključuje usklajevanje stališč na podlagi skupnih interesov in prizadevanj o vprašanjih svetovnega pomena;

     e)  v skladu z limsko deklaracijo mora vključevati jasne smernice o tem, kako najboljše zagotoviti tesnejše medsebojno sodelovanje za spodbujanje učinkovite večstranskosti in krepitve zmožnosti Združenih narodov, da ohranijo in utrdijo mir, ter da bi se v okviru mednarodnega prava zoperstavili skupnim grožnjam miru in varnosti, kot so preprodaja drog in orožja, organizirani kriminal, terorizem in mafijske združbe, ki izkoriščajo nezakonito priseljevanje;

     f)   zato si morajo institucije EU in mehiška vlada z Evropskim parlamentom in skupščino EUROLAT nenehno izmenjavati informacije o stanju strateškega partnerstva in o spremljanju ukrepov, ki so bili sprejeti v njegovem okviru;

2.  poziva svojega predsednika, naj to priporočilo posreduje Svetu in v vednost Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic Evropske unije.

• [1]  UL L 276, 28.10.2000, str. 45.
• [2]  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0177.

MNENJE Odbora za mednarodno trgovino (8.1.2009)

za Odbor za zunanje zadeve

o strateškem partnerstvu med Evropsko unijo in Mehiko
(2008/2289(INI))

Poročevalka: Erika Mann

POBUDE

Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za zunanje zadeve, kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.  ker je Mehika sodelovala na vrhu G-20 o finanènih trgih in svetovnem gospodarstvu v Washingtonu dne 15. novembra 2008,

B.   ker je Mehika začela s sistemom strukturnih reform v strateških sektorjih in postala deseta gospodarska sila na svetovni ravni,

C.  ker ima Mehika zaradi svojega strateškega položaja in svoje mreže trgovinskih sporazumov velik strateški pomen za evropski izvoz, pri čemer je Evropska unija njen drugi največji vir tujih naložb,

D.  ker EU in Mehiko povezuje sistem dvostranskih sporazumov, ki pokriva vse politične, gospodarske in trgovinske odnose, in ker je podlaga za odnose Sporazum o gospodarskem partnerstvu ter političnem usklajevanju in sodelovanju („globalni sporazum“),

E.   ker ima območje proste trgovine Mehika-EU pomembno vlogo v dvostranskih odnosih EU, saj je v svojem obsegu zelo izčrpno (pokriva blago, storitve, javna naročila, konkurenco, pravice intelektualne lastnine, vlaganja in povezana plačila),

F.   ker je izseljevanje Mehičanov v Evropsko unijo med drugim eno od najpomembnejših pa tudi najobčutljivejših vprašanj za Mehiko, saj je v Evropski uniji veliko število mehiških priseljencev, med katerimi so številni visoko usposobljeni,

daje Svetu naslednja priporočila:

(a)  poudarja pomen vseh dvostranskih sporazumov, sklenjenih med EU in Mehiko, zlasti globalnega sporazuma, ki vključuje območje proste trgovine, in njegovega strateškega partnerstva;

(b)  poudarja pozitivne učinke izvajanja globalnega sporazuma za obe strani, saj se je dvostransko trgovanje povečalo za več kot 100 %;

(c)  poudarja, da bo strateško partnerstvo EU-Mehika dalo nov zagon dvostranskemu odnosu in prispevalo k razširitvi in izboljšanju programov sodelovanja, kot je Celostni program za podporo malim in srednjim podjetjem (PIAPYME), katerih rezultati bodo koristni za obe strani; v tem smislu poziva k izvedbi kampanje za razširjanje informacij o vseh programih, ki jih bosta lahko koristili obe strani v okviru poglabljanja svojih odnosov; poudarja, da se bo s strateškim partnerstvom še bolj utrdilo usklajevanje med obema stranema v najpomembnejših večstranskih forumih in institucijah;

(d)  priporoča, naj Mehika postane stalna članica nove mednarodne finančne in gospodarske sestave G-20, saj bo v tem okviru dvostransko strateško partnerstvo z EU postalo še bolj pomembno;

(e)  na podlagi evolutivne klavzule iz člena 43 globalnega sporazuma poziva Skupni svet, naj razmisli o pravočasnem sprejetju, med drugim, sporazuma o politiki priseljevanja med stranema, zlasti kar zadeva postopke načina 4.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	8.1.2009
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	23 1 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Carlos Carnero González, Daniel Caspary, Christofer Fjellner, Glyn Ford, Jacky Hénin, Caroline Lucas, Marusya Ivanova Lyubcheva, Erika Mann, David Martin, Vural Öger, Georgios Papastamkos, Tokia Saïfi, Peter Šťastný, Robert Sturdy, Daniel Varela Suanzes-Carpegna, Iuliu Winkler, Corien Wortmann-Kool
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Jean-Pierre Audy, Ole Christensen, Pia Elda Locatelli, Eugenijus Maldeikis, Jan Tadeusz Masiel, Javier Moreno Sánchez, Zbigniew Zaleski

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	21.1.2009
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	32 0 3
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Elmar Brok, Giorgos Dimitrakopoulos, Michael Gahler, Alfred Gomolka, Anna Ibrisagic, Jelko Kacin, Ioannis Kasoulides, Maria Eleni Koppa, Joost Lagendijk, Vytautas Landsbergis, Johannes Lebech, Willy Meyer Pleite, Francisco José Millán Mon, Pasqualina Napoletano, Annemie Neyts-Uyttebroeck, Raimon Obiols i Germà, Justas Vincas Paleckis, Alojz Peterle, Tobias Pflüger, João de Deus Pinheiro, Raül Romeva i Rueda, Libor Rouček, Jacek Saryusz-Wolski, Hannes Swoboda, István Szent-Iványi, Ari Vatanen, Zbigniew Zaleski
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Andrew Duff, Aurelio Juri, Gisela Kallenbach, Erik Meijer, Nickolay Mladenov, Doris Pack, Jean Spautz
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Călin Cătălin Chiriţă