POROČILO s predlogom priporočila Evropskega parlamenta Svetu o strateškem partnerstvu med Evropsko unijo in Brazilijo
25.2.2009 - (2008/2288(INI))
Odbor za zunanje zadeve
Poročevalka: Maria Eleni Koppa
PREDLOG PRIPOROČILA EVROPSKEGA PARLAMENTA SVETU
o strateškem partnerstvu med Evropsko unijo in Brazilijo
Evropski parlament,
– ob upoštevanju predloga priporočila Svetu, ki ga je vložila Véronique De Keyser v imenu skupine PSE o strateškem partnerstvu med Evropsko unijo in Brazilijo (B6-0449/2008),
– ob upoštevanju naslova V Pogodbe o Evropski uniji;
– ob upoštevanju okvirnega sporazuma o sodelovanju med Evropsko skupnostjo in Federativno republiko Brazilijo[1],
– ob upoštevanju okvirnega sporazuma o medregionalnem sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Južnim skupnim trgom in njegovimi državami članicami na drugi strani[2],
– ob upoštevanju resolucije o vsestranskem partnerstvu in skupni strategiji odnosov med Evropsko unijo in Latinsko Ameriko[3],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. aprila 2006 o okrepljenem partnerstvu med Evropsko unijo in Latinsko Ameriko[4],
– ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Strateškemu partnerstvu med EU in Brazilijo naproti" (KOM(2007)0281),
– ob upoštevanju skupne izjave s prvega vrha EU–Brazilija v Lizboni 4. julija 2007,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. aprila 2008 o petem vrhunskem srečanju latinskoameriških in karibskih držav in Evropske unije v Limi[5],
– ob upoštevanju deklaracije iz Lime s petega vrhunskega srečanja latinskoameriških in karibskih držav in Evropske unije v Limi, Peru, 16. maja 2008,
– ob upoštevanju skupne izjave z drugega vrha EU–Brazilija v Riu de Janeiru 22. decembra 2008,
– ob upoštevanju člena 114(3) svojega poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve in mnenja Odbora za razvoj (A6-0062/2009),
A. ker Brazilija postaja vse pomembnejši regionalni in svetovni subjekt in se je izkazala za ključnega sogovornika Evropski uniji,
B. ker sta Brazilija in Evropska unija partnerici z enako vizijo sveta in lahko spodbujata spremembe in iščeta rešitve po svetu,
C. ker je prvo vrhunsko srečanje EU-Brazilija sprožilo strateško partnerstvo med EU in Brazilijo na podlagi njunih tesnih zgodovinskih, kulturnih in gospodarskih povezav in je bil na drugem vrhu EU–Brazilija sprejet skupni akcijski načrt, ki bo okvir za dejavnosti njunega strateškega partnerstva v triletnem obdobju,
D. ker imata partnerici skupne temeljne vrednote in načela, kot so demokracija, pravna država, spodbujanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, tržno gospodarstvo in družbena povezanost, ki so osnovni pogoji za razvoj strateškega partnerstva,
E. ker so med drugim procesi političnega in gospodarskega povezovanja, vse višja stopnja gospodarske globalizacije in pomembnost razprav o demokraciji, človekovih pravicah in okolju spremenili prednostne naloge v programih obeh regij,
F. ker je bila Brazilija v ospredju južnoameriškega povezovanja v času ustanovitve Zveze južnoameriških držav (UNASUR),
G. ker bo strateško partnerstvo pomenilo močno spodbudo za ustanovitev evro-latinskoameriškega območja vsestranskega medregionalnega partnerstva do leta 2012, ki ga je Parlament predlagal v resoluciji z dne 27. aprila 2006,
H. ker je bila ustanovitev Evro-latinskoameriške parlamentarne skupščine (EuroLat) odločilni korak v smer krepitve demokratične legitimnosti in politične razsežnosti odnosov med EU in Latinsko Ameriko in ker bo prihodnja pridružitev parlamenta Mercosurja k tej skupščini okrepila njeno vlogo, ki jo ima kot stalni forum za politični dialog med obema regijama,
1. na Svet naslavlja naslednja priporočila:
(a) strateško partnerstvo bi moralo biti osrednji del dvoregionalnega pristopa in splošnega pregleda odnosov med Evropsko unijo, Latinsko Ameriko in Karibi, kar je osnova dvoregionalnega strateškega partnerstva, o katerem se je odločalo na vrhunskih srečanjih EU ter latinskoameriških in karibskih držav;
(b) posebni mehanizmi za politični dialog, ki izhajajo iz strateškega partnerstva, bi morali resnično spodbuditi odnose z in med različnimi procesi regionalnega vključevanja, da bi zaščitili vrednote strateškega partnerstva ter okrepili večstranskost v mednarodnih odnosih;
(c) strateško partnerstvo bi moralo dati novo spodbudo sklenitvi pridružitvenega sporazuma med EU in Mercosurjem, ki je strateški cilj EU za poglobitev gospodarskih in trgovinskih odnosov, pa tudi za razširitev političnega dialoga in sodelovanja med obema regijama;
(d) strateško partnerstvo bi moralo pomeniti resnično dodano vrednost glede na obstoječi okvirni sporazum o sodelovanju z Brazilijo, obstoječi okvirni sporazum o sodelovanju z Mercosurjem in prihodnji pridružitveni sporazum z Mercosurjem;
(e) politični program partnerstva bi se moral osredotočati zlasti na spodbujanje skupnih strategij za soočenje s svetovnimi izzivi, vključno s tistimi na področju miru in varnosti, demokracije in človekovih pravic, podnebnih sprememb, finančne krize, biotske raznovrstnosti, zanesljivosti oskrbe z energijo in trajnostnega razvoja, boja proti revščini in izključenosti;
(f) dejanska večstranskost, osredotočena na sistem Združenih narodov, je najučinkovitejši način za spopad s svetovnimi izzivi; obe partnerici bi si morali prizadevati za uskladitev svojih stališč s pomočjo tesnega sodelovanja in s sistematičnim posvetovanjem pred srečanji v okviru Združenih narodov in drugih mednarodnih organov (npr. Svetovne trgovinske organizacije - STO) in forumov (npr. G20);
(g) strateško partnerstvo bi moralo poudariti pomen izvajanja procesa reforme, sprejetega na vrhunskem srečanju Združenih narodov leta 2005, vključno z reformo glavnih organov organizacije;
(h) partnerici bi si morali prizadevati za okrepitev zmožnosti za preprečevanje konfliktov in za obvladovanje kriznih razmer v okviru Združenih narodov, v regionalnih organizacijah in na dvostranski ravni, pa tudi za usklajevanje prizadevanj v mirovnih in stabilizacijskih operacijah Združenih narodov;
(i) strateško partnerstvo bi moralo biti sredstvo za spodbujanje demokracije in človekovih pravic, pravne države in dobrega upravljanja na svetovni ravni. Partnerici bi morali sodelovati tudi v svetu ZN za človekove pravice in tretjemu odboru generalne skupščine Združenih narodov za spodbujanje človekovih pravic na svetovni ravni;
(j) partnerici bi si morali še naprej prizadevati za krepitev večstranskega trgovinskega sistema na ravno STO; glede na sedanjo svetovno finančno krizo in tesno povezavo med financami in trgovino, bi se bilo treba izogniti protekcionizmu; partnerici bi morali sodelovati z namenom, da prispevata k uspešnemu zaključku pogajanj o razvojni agendi iz Dohe;
(k) strateško partnerstvo bi bilo treba izkoristiti za spodbujanje sodelovanja med partnericama v drugih mednarodnih forumih, kot je Svetovna banka, Mednarodni denarni sklad in G20, da se najdejo rešitve za sedanjo svetovno finančno krizo, ki je pokazala potrebo po nujni reformi mednarodne finančne zgradbe;
(l) morali bi podpreti stališče, izraženo v sporočilu Komisije z dne 18. septembra 2008 z naslovom „Večjezičnost: prednost Evrope in skupna zaveza“ (KOM(2008)0566), ki poudarja strateško vrednost „zunanje razsežnosti večjezičnosti“ za Evropsko unijo v današnjem globaliziranem svetu; morali bi potrditi dejstvo, da „se nekateri jeziki EU govorijo tudi na različnih celinah v številnih državah, ki niso članice EU“, da „ustvarjajo pomembno vez med ljudmi in narodi“ ter dragoceno orodje za sporazumevanje pri poslovanju, in sicer v „razvijajočih se gospodarstvih, kot je Brazilija“, poleg tega pa so tudi ustrezno sredstvo sodelovanja in razvoja;
(m) partnerici bi se morali s skupnimi močmi spopasti z najbolj perečimi svetovnimi izzivi na področju miru in varnosti, med drugim glede vprašanj, kot so razoroževanje, neširjenje in nadzor orožja, zlasti jedrskega, kemičnega in biološkega orožja ter njegovih nosilcev, korupcija, mednarodno organizirani kriminal, zlasti prekupčevanje z mamili, pranje denarja, preprodaja orožja malega kalibra, lahkega strelnega orožja in streliva, trgovina z ljudmi in terorizem; morali bi pokazati svojo popolno zavezanost k mehanizmu na področju drog med EU in Latinsko Ameriko ter karibskimi državami;
(n) partnerici bi morali tesno sodelovati za spodbujanje in izvrševanje razvojnih ciljev tisočletja ter s tem boja proti revščini ter gospodarskim in družbenim neenakostim na svetovni ravni; morali bi okrepiti sodelovanje na področju razvojne pomoči, vključno s tristranskim sodelovanjem, in sodelovati tudi pri boju proti mednarodnemu terorizmu, prekupčevanju z mamili in kriminalu;
(o) morali bi pozdraviti prizadevanja Brazilije, da bi dosegla razvojne cilje tisočletja, in ji čestitati za pozitiven razvoj na področjih, kot so odpravljanje revščine, zmanjševanje podhranjenosti otrok in osnovno izobraževanje; morali bi poudariti, da mora Brazilija še vedno vlagati veliko truda v doseganje vseh razvojnih ciljev tisočletja do leta 2015, na primer tako, da zagotovi zadostno kakovost osnovnega izobraževanja za vse deklice in dečke ter nadaljuje z zmanjševanjem umrljivosti otrok starosti do pet let; treba bi bilo opozoriti, da je spodbujanje enakopravnosti spolov temeljna človekova pravica in orodje za doseganje razvojnih ciljev tisočletja, ki mora biti vključeno tudi v strateško partnerstvo med EU in Brazilijo;
(p) morali bi opozoriti, da je v Braziliji kljub gospodarskemu razvoju in nakopičenemu bogastvu še vedno veliko revnih ljudi; morali bi poudariti, da je treba podpirati brazilsko vlado v njenih prizadevanjih pri spopadanju z revščino v najrevnejših regijah in med najrevnejšimi sloji družbe, pri čemer je treba upoštevati, da je 65 % najrevnejših Brazilcev temnopoltih ali mešanega porekla, medtem ko je 86 % pripadnikov privilegiranega razreda belcev;
(q) strateško partnerstvo bi moralo vključevati forum za razpravo in izmenjavo najboljših praks o družbeni in regionalni koheziji med partnericami. V zvezi s tem je treba priznati zelo pozitiven učinek brazilskega programa "Bolsa Familia" pri zmanjševanju revščine v državi in povečanju njenih kazalnikov človeškega razvoja;
(r) treba bi bilo vzpostaviti širok dialog o preseljevanju, v okviru katerega morajo imeti prednost vprašanja v zvezi z zakonitim in nezakonitim priseljevanjem, pa tudi varstvo človekovih pravic migrantov in olajšanje vračanja;
(s) partnerici bi morali sodelovati za spodbuditev take razprave v mednarodnih forumih, ki bi v letu 2009 privedla do sklenitve svetovnega izčrpnega sporazuma o podnebnih spremembah po letu 2012, ki bi temeljil na načelu skupnih, a različnih odgovornostih;
(t) partnerici bi si morali skupaj prizadevati tudi za izvrševanje konvencije o biotski raznovrstnosti in za izpolnitev cilja biološke raznovrstnosti za leto 2010;
(u) partnerici bi morali okrepiti mednarodno sodelovanje za ohranitev in trajnostno upravljanje vseh vrst gozdov, vključno z amazonskih deževnih gozdom; morali bi izmenjati najboljše prakse o trajnostnem upravljanju z gozdovi in o izvrševanju predpisov o gozdovih;
(v) partnerici bi morali razviti energetske tehnologije z nizko vsebnostjo ogljika in zagotoviti trajnostno proizvodnjo in uporabo obnovljivih virov energije, vključno s trajnostnimi biogorivi, ki je vplivajo na proizvodnjo hrane in biološko raznovrstnost. Morali bi povečati odstotek obnovljivih virov energije v svetovnem naboru energetskih virov, spodbujati energetsko učinkovitost in dostop do energije ter izboljšati zanesljivost oskrbe z energijo;
(w) moralo bi se okrepiti sodelovanje pri jedrskih raziskavah, tako da bi bila Brazilija lahko udeležena v projektu za proizvajanje termonuklearne energije ITER (mednarodni termonuklearni poskusni reaktor);
(x) morali bi podpirati prizadevanja Brazilije v boju proti aidsu s poceni zdravili in EU bi morala dodatno preučiti obvezno licenciranje zdravil, ki so namenjena zdravljenju zanemarjenih pandemičnih bolezni, za katerimi obolevajo revni ljudje;
(y) razpoložljiva sredstva v okviru instrumenta razvojnega sodelovanja za Brazilijo bi morali nameniti za ukrepe, pri katerih bi Brazilijo podprli pri boju zoper revščino in za doseganje razvojnih ciljev tisočletja, ter za druge ukrepe, ki bi jih bilo mogoče šteti za resnično razvojno pomoč, na primer v okoljskem sektorju;
(z) morali bi okrepiti obstoječi dialog in začeti z novim sektorskim dialogom, in sicer na področjih okolja in trajnostnega razvoja, energije, prometa, zanesljivosti preskrbe s hrano, znanosti in tehnologije, informacijske družbe, zaposlovanja in socialnih vprašanj, regionalnega razvoja, kulture in izobraževanja;
(aa) strateško partnerstvo bi moralo spodbuditi stike med forumi organizacij civilne družbe, podjetij in socialnih partnerjev ter spodbuditi izmenjave na ravni kulture in izobraževanja;
(ab) ukrepi bi morali biti v korist političnemu partnerstvu EU-Brazilija, medsebojni ozaveščenosti in razumevanju ter programom izmenjave financirani iz drugega instrumenta in ne iz instrumenta razvojnega sodelovanja;
(ac) strateško partnerstvo bi moralo predvidevati vzpostavitev rednega strukturiranega dialoga med poslanci brazilskega nacionalnega kongresa in poslanci Evropskega parlamenta;
(ad) treba bi bilo predvideti, da institucije EU in vlada Brazilije Evropskemu parlamentu in EuroLatu redno posredujejo podrobne informacije o stanju strateškega partnerstva;
2. naroči svojemu predsedniku, naj to priporočilo posreduje Svetu ter v vednost Komisiji in vladam ter parlamentom držav članic Evropske unije, pa tudi predsedniku in nacionalnemu kongresu Federativne republike Brazilije.
OBRAZLOŽITEV
1. Dialog med EU in Brazilijo se je odvijal večinoma znotraj okvirnega sporazuma o sodelovanju z Brazilijo, okvirnega sporazuma o sodelovanju z Mercosurjem in pogajanji med EU in Mercosurjem. Brazilija je bila zadnja država skupine BRIC, ki je sodelovala na vrhovnem srečanju z EU.
2. Kot posledica krepitve in diverzifikacije njunih odnosov, pa tudi ob upoštevanju vse večje gospodarske in politične vloge Brazilije na regionalni in svetovni ravni, sta se na I. vrhunskem srečanju med EU in Brazilijo v Lizboni 4. julija 2007 obe strani sporazumeli, da bosta še okrepili svoje dolgotrajne dvostranske odnose z vzpostavitvijo obsežnega strateškega partnerstva.
Ta nov korak k tesnejšim odnosom med EU in Brazilijo temelji na njunih zgodovinskih, kulturnih in gospodarskih vezeh ter skupnih vrednotah in načelih, kot so demokracija, pravna država, spodbujanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, tržno gospodarstvo in družbena povezanost, skrb glede podnebnih sprememb in prizadevanje za trajnostni razvoj in družbeno pravičnost.
Strateško partnerstvo bi moralo imeti celovit namen in bi moralo biti usmerjeno v prihodnost ter s tem pomeniti resnično dodano vrednost glede na obstoječi okvirni sporazum o sodelovanju z Brazilijo, obstoječi okvirni sporazum o sodelovanju z Mercosurjem in prihodnji pridružitveni sporazum z Mercosurjem.
Zato tako strateško partnerstvo pomeni vse širši politični dialog, ki bo vključeval vsa svetovna vprašanja v skupnem interesu, krepitev dvostranskega sodelovanja in prispevek k regionalnemu vključevanju s pospeševanjem sklenitve pridružitvenega sporazuma med EU in Mercosurjem.
3. Strateško partnerstvo med EU in Brazilijo bi se moralo posvečati krepitvi odnosov med EU in Mercosurjem ter med EU in LAC v okviru dvoregionalnega strateškega združenja, ustanovljenega na vrhunskih srečanjih med EU in LAC.
Ob upoštevanju osrednje vloge, ki jo imajo postopki povezovanja Brazilije in Latinske Amerike ter interesa EU za krepitev dialoga s to regijo, EU pozdravlja pobudo Brazilije za spodbuditev politične in gospodarskega povezovanja med državami Latinske Amerike. Braziliji je treba nedvomno priznati ključno vlogo glavnega pobudnika nedavno ustanovljene Unije južnoameriških narodov (UNASUR).
Ob upoštevanju tega bi strateško partnerstvo moralo izboljšati dialog o regionalnih vprašanjih, vključno z dialogom o dejanskih in morebitnih virih nemirov v regiji LAC, in bi lahko imelo zanimivo vlogo pri prispevanju k preprečevanju in reševanju regionalnih konfliktov. Treba je priznati, da Brazilija uspešno igra vlogo mediatorja pri reševanju regionalnih konfliktov na območju LAC na podlagi spoštovanja načel nacionalne suverenosti, nevmešavanja in nevtralnosti, kar ima pozitiven učinek na politično stabilnost v regiji.
Brazilija je tudi ključni dejavnik uspeha pogajanj med EU in Mercosurjem, če upoštevamo strateški cilj EU, in sicer sklenitev celovitega pridružitvenega sporazuma z doslej najuspešnejšo pobudo regionalnega povezovanja v Latinski Ameriki. Strateško partnerstvo bi moralo temu dati novega zagona, kot orodje za nadaljnjo poglobitev medregijskih gospodarskih in trgovinskih odnosov, pa tudi znotraj regije same, ter tudi za razširitev političnega dialoga in sodelovanja med obema regijama.
Svetovni izzivi in večstranskost
4. EU in Brazilija bi morali politični program in dialog partnerstva osredotočiti na vzpostavitev skupnih strategij za soočenje z najnujnejšimi svetovnimi izzivi, to so mir in varnost, demokracija in človekove pravice, finančna kriza, podnebne spremembe, biotska raznovrstnost, zanesljivost oskrbe z energijo, trajnostni razvoj ter boj proti revščini in izključenosti.
5. Tako EU kot Brazilija sta prepričani, da bi bilo učinkovito večstransko ukrepanje, ki bi temeljilo na sistemu Združenih narodov, najboljši način za spopadanje s temi izzivi. Zato bi se bilo treba dogovoriti za uskladitev stališč in za medsebojno pomoč o nerešenih vprašanjih s pomočjo tesnega posvetovanja pred srečanji in sestanki v okviru Združenih narodov in drugih mednarodnih organov (npr. STO) in forumov (npr. G20).
6. Na ravni Združenih narodov (ZN) Brazilsko vodstvo operacije za ohranjanje miru na Haitiju (MINUSTAH), pa tudi njena vloga kot koordinatorka komisije ZN za vzpostavljanje miru v Gvineji-Bissau, dokazujejo vse večjo pripravljenost Brazilije za aktivno sodelovanje pri pobudah ZN. Glede na udeležbo EU v teh državah, obstajajo še možnosti za tesnejše sodelovanje in usklajevanje prizadevanj EU in Brazilije pri mirovnih in stabilizacijskih pobudah. EU in Brazilija bi se morali zavezati h krepitvi zmogljivosti za preprečevanje konfliktov in obvladovanje kriznih razmer pri ZN, regionalnih organizacijah in na dvostranski ravni.
7. EU in Brazilija sta odločno zavezani k spodbujanju in varovanju človekovih pravic in demokracije, pravne države ter dobrega upravljanja. Strateško partnerstvo bi bilo orodje za spodbujanje in varovanje teh temeljnih vrednost na mednarodni ravni. Partnerici bi morali sodelovati tudi v svetu ZN za človekove pravice in tretjemu odboru generalne skupščine Združenih narodov za spodbujanje človekovih pravic na svetovni ravni.
8. EU in Brazilija bi morali poudariti pomen izvajanja procesa reforme, sprejetega na vrhunskem srečanju Združenih narodov leta 2005, vključno z reformo glavnih organov organizacije. Ta reforma bi morala revitalizirati ZN, da se okrepi njihova demokratična narava, reprezentančnost, preglednost, odgovornost in učinkovitost.
9. EU in Brazilija si morata še naprej prizadevati za krepitev večstranskega trgovinskega sistema na ravni STO. Glede na sedanjo mednarodno finančno krizo in tesno povezavo med financami in trgovino, bi se bilo treba izogniti protekcionizmu; zato bi se partnerici zlasti sedaj morali zavezati k sodelovanju z namenom, da prispevata k uspešnemu zaključku pogajanj o razvojni agendi iz Dohe.
10. Strateško partnerstvo bi moralo biti izhodišče za spodbujanje sodelovanja med partnericami v drugih mednarodnih forumih, kot so Svetovna banka, Mednarodni denarni sklad in G20. Slednji (Brazilija mu je predsedovala v letu 2008) je forum, ki ima lahko zelo pomembno vlogo pri iskanju rešitev za sedanjo svetovno finančno krizo, ki je pokazala potrebo po reformi mednarodne finančne zgradbe. Sedaj je pravi čas za ukrepanje na svetovni ravni za revizijo vloge mednarodnih institucij pri nadzorovanju in regulaciji finančnih trgov in za prenovitev svetovnih struktur upravljanja, da se preprečijo morebitne prihodnje krize.
11. Svetovni mir in varnost sta med najbolj perečimi svetovnimi izzivi, ki zahtevata trud in kompromise vseh svetovnih regij. EU in Brazilija morata sodelovati za reševanje vprašanj razoroževanja, neširjenja in nadzora orožja, zlasti jedrskega, kemičnega in biološkega, ter njegove dostave. V okviru strateškega partnerstva bi bilo treba razpravljati tudi o korupciji, mednarodno organiziranem kriminal, zlasti prekupčevanju z mamili, pranju denarja, preprodaji orožja malega kalibra, lahkega strelnega orožja in streliva, trgovini z ljudmi in terorizmu. Dialog o vprašanju prepovedanih drog bi moral temeljiti na načelu skupne odgovornosti, njegov namen pa bi moral biti povečanje zmožnosti partneric, da se spopadejo s svetovno težavo prepovedanih drog. Obe partnerici bi morali izkazovati popolno zavezanost mehanizmu za usklajevanje in sodelovanje na področju drog med Evropsko unijo in Latinsko Ameriko.
Razvojni cilji tisočletja, izkoreninjenje revščine, družbeno in regionalno povezovanje
12. Izkoreninjenje revščine je poglaviten svetovni izziv. EU in Brazilija bi morali okrepiti sodelovanje, da dosežeta razvojne cilje tisočletja Združenih narodov pred letom 2015 in da izvršita akcijski načrt mednarodne konference o financiranju za razvoj v Monterreyu.
13. Medtem ko ima EU dolgotrajne izkušnje pri nudenju razvojne pomoči državam v razvoju, je Brazilija vse boj aktivna v sodelovanju jug-jug, zlasti kar zadeva njene sosednje države, portugalsko govoreče države v Afriki in Vzhodni Timor. Brazilija je prav tako dejavna pri sprožiti večstranskih pobud, kot je svetovna akcija proti lakoti in revščini Združenih narodov.
14. Strateško partnerstvo bi lahko spodbujalo skupne pobude v zvezi z razvojnim sodelovanjem, vključno s tristranskim sodelovanjem. Glede na njune tesne kulturne in zgodovinske vezi z Afriko, bi lahko EU in Brazilija preučila možnosti za tristransko sodelovanje, denimo z zainteresiranimi portugalsko govorečimi državami v razvoju ob uporabi memoranduma o soglasju, ki ga je Evropska komisija sklenila s skupnostjo portugalsko govorečih držav.
15. Strateško partnerstvo bi moralo tudi poudariti zavezanost partneric k družbenemu in regionalnemu povezovanju in ponovno poudariti, da ta cilj ni v neskladju s tržnim gospodarstvom in da se dejansko dopolnjujeta. Strateško partnerstvo moralo predvideti forum za razpravo in izmenjavo stališč o najboljših praksah o družbenem in regionalnem povezovanju med partnericami, kar bi koristilo obema regijama.
Preseljevanje, sporazum o odpravi vizumov za kratkoročno prebivanje
16. Preseljevanje je in bo ostalo glavna tema medregijske politične debate, ob upoštevanju razvoja in prihodnjih pobud evropske politike priseljevanja. Strateško partnerstvo bi moralo, ob upoštevanju deklaracije iz Lime, spodbujati širok dialog o preseljevanju, ki bi vključeval zakonito in nezakonito preseljevanje, olajšanje vrnitev, ter nenazadnje zaščito človekovih pravic migrantov.
17. Evropski parlament pozdravlja začetek pogajanj za sporazum o odpravi vizumov za kratkoročno prebivanje med Evropsko skupnostjo in Brazilijo ter nestrpno pričakuje njihov hiter zaključek. Tak sporazum bi moral zagotoviti enako obravnavanje vseh državljanov EU in popolno svobodo potovanja brez vizumov tako za brazilske kot tudi za evropske državljane. V skladu s protokolom 4, ki je priložen amsterdamski pogodbi, sporazum o odpravi vizumov za kratkoročno prebivanje ne bo zavezoval Združenega kraljestva in Irske. Na sklenitev sporazuma o odpravi vizumov za kratkoročno prebivanje je mogoče gledati kot na izhodišče za olajšanje gibanja oseb, da se tako doseže končni cilj, ki je sklenitev svetovnega medregijskega partnerskega sporazuma, ki bi predvideval svobodno gibanje oseb.
Trajnostni razvoj: okolje, podnebne spremembe, biotska raznovrstnost in energija
18. Strateško partnerstvo bi moralo povečati medregijsko sodelovanje za varovanje okolja. EU in Brazilija bi si morali skupaj prizadevati za večjo mednarodno aktivnost v boju proti podnebnim spremembam, izsekavanju gozda ter za varovanje biotske raznovrstnosti.
Glede podnebnih sprememb bi partnerici morali združiti moči za spodbuditev take razprave v mednarodnih forumih, ki bi v letu 2009 privedla do sklenitve svetovnega izčrpnega sporazuma za čas po letu 2012, ki bi temeljil na načelu skupnih, a različnih odgovornosti.
Partnerici bi si morali skupaj prizadevati tudi za izvrševanje konvencije o biotski raznovrstnosti in za izpolnitev cilja biološke raznovrstnosti za leto 2010; Poleg tega bi se morale zavezati k obravnavanju drugih svetovnih vprašanj, kot so denimo varovanje gozdov, zlasti Amazonskega gozda, vode (ob upoštevanju med drugim pobude EU za Latinsko Ameriko v zvezi z vodami), onesnaževanje z živim srebrom ter netrajnostni vzorci porabe in proizvodnje.
19. EU in Brazilija bi morali sodelovati za zagotovitev trajnostne proizvodnje in uporabe obnovljivih virov energije, vključno s trajnostnimi biogorivi, da se tako razvijejo energetske tehnologije z nizko vsebnostjo ogljika. Partnerici bi morali izboljšati svojo energetsko učinkovitost ter dostop do energije, pa tudi doseči večjo zanesljivost oskrbe z energijo. Morali bi povečati odstotek obnovljivih virov energije v svetovnem naboru energetskih virov.
Trgovinski in gospodarski odnosi
20. Trgovinski odnosi med partnericami so že intenzivni, saj je Brazilija glavni namembni kraj evropskega izvoza v Latinsko Ameriko, EU pa je za Brazilijo najpomembnejša trgovinska partnerica. Vseeno pa bi partnerici, ob upoštevanju sedanje dokaj visoke ravni zaščite brazilskega blaga in storitvenih trgov, morali nadalje preučiti možnosti za medregijsko trgovino tako prek razvojne agende iz Dohe kot tudi prek pogajanj med EU in Mercosurjem.
21. EU in Brazilija bi morali sprejeti ukrepe za zagotovitev, da bodo nadaljnja liberalizacija trgovine ter olajšave pri investicijah sprožile gospodarsko rast in blaginjo za ti dve regiji. Zato bi morali dejavno sodelovati za uspešen zaključek kroga pogajanj STO o razvojni agendi iz Dohe, da se tako povečajo trgovinski tokovi med razvitimi državami in državami v razvoju ter da se tako spodbudijo učinkoviti predpisi v zvezi s trgovanjem.
22. Partnerici menita, da so regionalni trgovinski sporazumi pomembna dopolnila večstranskemu trgovinskemu sistemu. Zato bi morali EU in Brazilija, da se povečajo medregionalni trgovinski in naložbeni tokovi, sodelovati za sklenitev kratkoročnega pridružitvenega sporazuma med EU in Mercosurjem; gre za strateški cilj, ki še ni bil dosežen zaradi pomanjkanja napredka pri pogajanjih o poglavju o trgovini.
23. Ob upoštevanju vse večjega pomena Brazilije v svetovnem gospodarstvu, osrednje vloge, ki jo ima v mednarodnih forumih, kot so G20 in dodatna skupina držav G8, ter sedanje svetovne finančne krize, bi moralo strateško partnerstvo predvideti možnost za dialog o finančnih in makroekonomskih vprašanjih. Tak dialog bi moral, poleg obravnavanja perečih finančnih in gospodarskih vprašanj, omogočati tudi debato o strukturnih reformah, katerih namen je trajnostna rast in družbeno povezovanje.
24. Partnerici bi morali spodbujati podporo Evropske investicijske banke (EIB) brazilskim načrtom za trajnostni razvoj ter sodelovanje EIB z brazilsko nacionalno banko za gospodarski in družbeni razvoj.
Sektorsko politično sodelovanje in dialogi
25. Strateško partnerstvo bi moralo spodbujati krepitev obstoječega dialoga in začetek novega dialoga na področju sektorskih politik, in sicer okolja in trajnostnega razvoja, energije, prometa, zanesljivosti preskrbe s hrano, znanosti in tehnologije, informacijske družbe, zaposlovanja in socialnih vprašanj, regionalnega razvoja, kulture in izobraževanja.
26. Kar zadeva znanost in tehnologijo, je treba poudariti zagon za poglobljeno sodelovanje, ki ga nudi ustrezen sporazum med EU in Brazilijo, ki velja od leta 2006. EU namerava tudi vzpostaviti partnerstvo z Brazilijo na področju raziskovanja fuzijske energije. Zato je julija 2008 Komisija od Sveta prejela dovoljenje za začetek pogajanj o sporazumu o sodelovanju med Evropsko skupnostjo za jedrsko energijo in Brazilijo.
Vključitev organizacij civilne družbe, poslovnih in socialnih partnerjev, izmenjave na področju izobraževanja in kulture
27. Povečanje zavesti in vzajemnega razumevanja obeh kultur in družbe je bistvenega pomena za krepitev odnosov med EU in Brazilijo. To pomeni spodbujanje stikov med forumi organizacij civilne družbe, združenj podjetij in socialnih partnerjev (vključno sindikatov) ter spodbujanje izmenjav na ravni kulture ter izobraževanja. Strateško partnerstvo bi moralo denimo podpirati širitev sodelovanja med EU in Brazilijo na področju visokega šolstva s povečanjem izmenjav med univerzami v okviru programa Erasmus Mundus in drugih dvostranskih in dvoregijskih programov, kot je denimo skupni prostor na področju visokega šolstva ALCUE. Nadalje bi bilo treba spodbujati sodelovanje v okviru Konvencije Unesca o zaščiti in spodbujanju raznolikosti kulturnega izražanja.
PREDLOG PRIPOROČILA SVETU (B6‑0449/2008) (18.9.2008)
v skladu s členom 114(1) poslovnika
Véronique De Keyser
v imenu skupine PSE
o strateškem partnerstvu med Evropsko unijo in Brazilijo
Evropski parlament,
– ob upoštevanju naslova V Pogodbe o Evropski uniji;
– ob upoštevanju okvirnega sporazuma o sodelovanju med Evropsko skupnostjo in Zvezno republiko Brazilijo[1],
– ob upoštevanju okvirnega sporazuma o medregionalnem sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Južnim skupnim trgom in njegovimi državami članicami na drugi strani[2],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. novembra 2001 o vsestranskem partnerstvu in skupni strategiji za odnose med Evropsko unijo in Latinsko Ameriko[3],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. aprila 2006 o okrepljenem partnerstvu med Evropsko unijo in Latinsko Ameriko[4],
– ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Strateškemu partnerstvu med EU in Brazilijo naproti“ (KOM(2007)0281 konč. z dne 30. maja),
– ob upoštevanju skupne izjave, sprejete na prvem vrhu EU–Brazilija v Lizboni, 4. julija 2007,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. aprila 2008 o petem vrhunskem srečanju latinskoameriških in karibskih držav in Evropske unije v Limi[5],
– ob upoštevanju deklaracije iz Lime, sprejete na petem vrhunskem srečanju latinskoameriških in karibskih držav in Evropske unije v Limi, Peru, 16. maja 2008,
– ob upoštevanju člena 114(1) svojega poslovnika,
A. ker je bilo 4. julija 2007 v Lizboni prvo vrhunsko srečanje Evropske unije in Brazilije, ki je uvedlo strateško partnerstvo med Evropsko unijo in Brazilijo na podlagi njunih zgodovinskih, kulturnih in gospodarskih povezav;
B. ker imata obe partnerici skupne temeljne vrednote in načela, kot so demokracija, pravna država, spodbujanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter tržno gospodarstvo, ki so osnovni pogoji za razvoj strateškega partnerstva,
C. ker bo uvedba strateškega partnerstva med EU in Brazilijo pomenila močno spodbudo za ustanovitev evro-latinskoameriškega območja vsestranskega medregionalnega partnerstva do leta 2012, ki ga je Parlament predlagal v resoluciji z dne 27. aprila 2006,
D. ker je bila ustanovitev Evro-latinskoameriške parlamentarne skupščine (EuroLat) odločilni korak v smer krepitve demokratične legitimnosti in politične razsežnosti odnosov med EU in Latinsko Ameriko in ker bo prihodnja pridružitev parlamenta Mercosurja k tej skupščini okrepila njeno vlogo, ki jo ima kot stalni forum za politični dialog med obema regijama,
1. na Svet naslavlja naslednja priporočila:
a) da bi moralo biti strateško partnerstvo med EU in Brazilijo osrednji del dvoregionalnega pristopa in splošnega pregleda odnosov med Evropsko unijo, Latinsko Ameriko in Karibi, kar je osnova dvoregionalnega strateškega partnerstva, o katerem se je odločalo na vrhunskih srečanjih EU ter latinskoameriških in karibskih držav;
b) da bi morali posebni mehanizmi za politični dialog, ki izhajajo iz strateškega partnerstva med EU in Brazilijo, resnično spodbuditi odnose z in med različnimi procesi regionalnega vključevanja, da bi zaščitili vrednote in interese strateškega partnerstva ter okrepili večstranskost na področju mednarodnih odnosov;
c) da bi moralo strateško partnerstvo pomeniti resnično dodano vrednost glede na obstoječi okvirni sporazum o sodelovanju z Brazilijo, obstoječi okvirni sporazum o sodelovanju z Mercosurjem in prihodnji pridružitveni sporazum z Mercosurjem;
d) da bi moralo strateško partnerstvo začeti delovati čim prej, zlasti s sprejetjem skupnega akcijskega načrta na naslednjem vrhu EU–Brazilija, ki bo decembra 2008;
e) da bi bilo treba določiti osrednje teme, na katere bosta osredotočena politični program in dialog partnerstva, vključno s spodbujanjem skupnih strategij za soočenje s svetovnimi izzivi, zlasti na področju miru in varnosti, demokracije in človekovih pravic, podnebnih sprememb, biotske raznovrstnosti, zanesljivosti oskrbe z energijo in trajnostnega razvoja, boja proti revščini in izključenosti;
f) da bi bilo treba poudariti, da je najboljši način za obravnavo svetovnih vprašanj učinkovita večstranskost, osredotočena na sistem Združenih narodov; obe partnerici bi si morali prizadevati za zbližanje svojih stališč s pomočjo tesnejšega sodelovanja in sistematičnim posvetovanjem pred srečanji v okviru Združenih narodov in drugih mednarodnih organov;
g) da se morata obe partnerici s skupnimi močmi spopasti z najbolj perečimi svetovnimi izzivi na področju miru in varnosti ter glede vprašanj, kot so razoroževanje, neširjenje in nadzor orožja, mednarodno organizirani kriminal, zlasti prekupčevanje z mamili, pranje denarja, preprodaja orožja malega kalibra, lahkega strelnega orožja in streliva, trgovina z ljudmi in terorizem; obe partnerici morata izkazovati popolno zavezanost mehanizmu za usklajevanje in sodelovanje na področju drog med Evropsko unijo in Latinsko Ameriko;
h) da bi bilo treba ponovno izraziti zavezanost tesnemu sodelovanju pri spodbujanju in izvajanju razvojnih ciljev tisočletja in okrepiti sodelovanje na področju razvojne pomoči, vključno s tristranskim sodelovanjem; obe partnerici se morata boriti proti revščini in doseči napredek pri razpravah o socialni koheziji v okviru odnosov med EU ter latinskoameriškimi in karibskimi državami;
i) da bi bilo treba vzpostaviti širok dialog o preseljevanju, v okviru katerega morajo imeti prednost vprašanja v zvezi z nezakonitim priseljevanjem in možnostmi za zakonito preseljevanje, pa tudi varstvo človekovih pravic delavcev migrantov;
j) da bi bilo treba okrepiti obstoječi dialog in začeti z novim dialogom na področju sektorskih politik, in sicer okolja in trajnostnega razvoja, energije, prometa, zanesljivosti preskrbe s hrano, znanosti in tehnologije, informacijske družbe, zaposlovanja in socialnih vprašanj, regionalnega razvoja, kulture in izobraževanja;
k) da bi bilo treba zagotoviti, da institucije Evropske unije in vlada Zvezne republike Brazilije redno in izčrpno obveščajo Evropski parlament in Evro-latinskoameriško parlamentarno skupščino o stanju strateškega partnerstva in razvoju dela, narejenega v njegovem okviru;
2. naroči svojemu predsedniku, naj to priporočilo posreduje Svetu ter v vednost Komisiji in vladam držav članic Evropske unije.
MNENJE Odbora za razvoj (22.1.2009)
za Odbor za zunanje zadeve
o predlogu priporočila Evropskega parlamenta Svetu o strateškem partnerstvu med Evropsko unijo in Brazilijo
(2008/2288(INI))
Poročevalec: Juan Fraile Cantón
POBUDE
Odbor za razvoj poziva Odbor za zunanje zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:
1. pozdravlja vse večjo vlogo Brazilije na mednarodni ravni, rast njenega gospodarstva ter močne gospodarske odnose med EU in Brazilijo;
2. meni, da je prvi vrh EU-Brazilija, ki je potekal 4. julija 2007 v Lizboni in na katerem sta se EU in Brazilija dogovorili, da bosta okrepili svoje dolgoletne dvostranske odnose in sklenili strateško partnerstvo, politični korak izjemnega pomena;
3. podpira stališče, izraženo v sporočilu Komisije z dne 18. septembra 2008 z naslovom „Večjezičnost: prednost Evrope in skupna zaveza“ (KOM(2008)0566), ki poudarja strateško vrednost „zunanje razsežnosti večjezičnosti“ za Evropsko unijo v današnjem globaliziranem svetu; ponovno potrjuje dejstvo, da „se nekateri jeziki EU govorijo tudi na različnih celinah v številnih državah, ki niso članice EU“, da „ustvarjajo pomembno vez med ljudmi in narodi“ ter dragoceno orodje za sporazumevanje pri poslovanju, in sicer v „razvijajočih se gospodarstvih, kot je Brazilija“, poleg tega pa so tudi ustrezno sredstvo sodelovanja in razvoja;
4. opozarja, da je v Braziliji kljub gospodarskemu razvoju in nakopičenemu bogastvu še vedno veliko revnih ljudi; poudarja, da je treba podpirati brazilsko vlado v njenih prizadevanjih pri spopadanju z revščino v najrevnejših regijah in med najrevnejšimi sloji družbe, pri čemer je treba upoštevati, da je 65 % najrevnejših Brazilcev temnopoltih ali mešanega porekla, medtem ko je 86 % pripadnikov privilegiranega razreda belcev;
5. pozdravlja prizadevanja Brazilije, da bi dosegla razvojne cilje tisočletja, in ji čestita za pozitiven razvoj na področjih, kot so odpravljanje revščine, zmanjševanje podhranjenosti otrok in osnovno izobraževanje; poudarja, da mora Brazilija še vedno vlagati veliko truda v doseganje vseh razvojnih ciljev tisočletja do leta 2015, na primer tako, da zagotovi zadostno kakovost osnovnega izobraževanja za vse deklice in dečke ter nadaljuje z zmanjševanjem umrljivosti otrok starosti do pet let; opozarja, da je spodbujanje enakopravnosti spolov temeljna človekova pravica in orodje za doseganje razvojnih ciljev tisočletja, ki mora biti vključeno tudi v strateško partnerstvo med EU in Brazilijo;
6. opozarja na nerešene težave glede človekovih pravic v Braziliji ter poziva brazilske oblasti in Evropsko unijo, naj okrepijo in uskladijo svoja prizadevanja za odpravljanje nezakonitih delovnih pogojev, zlasti v pridelavi sladkornega trsa, ter naj zaščitijo tiste, ki poskušajo preprečiti nezakonito sečnjo in druge grožnje skupnostim, ki živijo v deževnem pragozdu;
7. podpira prizadevanja Brazilije v boju proti aidsu s poceni zdravili in poziva EU, naj dodatno preuči obvezno licenciranje zdravil, ki so namenjena zdravljenju pandemičnih bolezni, za katerimi obolevajo revni ljudje;
8. poudarja dejstvo, da sta krčenje gozdov in širjenje kmetijstva v velikem obsegu privedla do izgube biotske raznovrstnosti na zelo velikih površinah; opozarja, da imajo lahko podnebne spremembe in krčenje gozdov uničujoče posledice za deževni gozd in celotno regijo, zato vztraja, da je pomembno v strategije sodelovanja vključiti globalne podnebne spremembe ter pri tem zagotavljati pravice in sodelovanje avtohtonega prebivalstva in drugih ljudi, odvisnih od gozda;
9. poziva brazilske organe, naj vzdržujejo ravnovesje med novimi obnovljivimi viri energije in svetovno varnostjo preskrbe s hrano; zato poudarja, da je bistvenega pomena vključiti državo v dolgoročno strategijo za trajnostni razvoj in proizvodnjo naprednih agrogoriv za lokalno porabo, da se preprečijo monokulture, ki imajo uničujoče vplive na okolje;
10. vztraja, da bi bilo treba razpoložljiva sredstva v okviru instrumenta razvojnega sodelovanja za Brazilijo nameniti za ukrepe, pri katerih bi Brazilijo podprli pri boju zoper revščino in za doseganje razvojnih ciljev tisočletja, ter za druge ukrepe, ki bi jih bilo mogoče šteti za resnično razvojno pomoč, na primer v okoljskem sektorju;
11. meni, da bi morali biti ukrepi v korist političnemu partnerstvu EU-Brazilija, medsebojni ozaveščenosti in razumevanju ter programom izmenjave financirani iz drugega instrumenta in ne iz instrumenta razvojnega sodelovanja.
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU
|
Datum sprejetja |
21.1.2009 |
|
|
|
||
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
28 0 0 |
||||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Margrete Auken, Thijs Berman, Josep Borrell Fontelles, Danutė Budreikaitė, Marie-Arlette Carlotti, Thierry Cornillet, Corina Creţu, Koenraad Dillen, Beniamino Donnici, Fernando Fernández Martín, Juan Fraile Cantón, Alain Hutchinson, Filip Kaczmarek, Maria Martens, Luisa Morgantini, José Ribeiro e Castro, Toomas Savi, Frithjof Schmidt, Jürgen Schröder, Feleknas Uca, Anna Záborská, Jan Zahradil, Mauro Zani |
|||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Maria Berger, Raymond Langendries, Miguel Angel Martínez Martínez, Manolis Mavrommatis, Anne Van Lancker |
|||||
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU
|
Datum sprejetja |
11.2.2009 |
|
|
|
||
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
56 4 3 |
||||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Sir Robert Atkins, Angelika Beer, Bastiaan Belder, André Brie, Colm Burke, Véronique De Keyser, Giorgos Dimitrakopoulos, Michael Gahler, Jas Gawronski, Georgios Georgiou, Alfred Gomolka, Richard Howitt, Jana Hybášková, Anna Ibrisagic, Ioannis Kasoulides, Metin Kazak, Maria Eleni Koppa, Helmut Kuhne, Joost Lagendijk, Willy Meyer Pleite, Francisco José Millán Mon, Pasqualina Napoletano, Annemie Neyts-Uyttebroeck, Vural Öger, Janusz Onyszkiewicz, Ria Oomen-Ruijten, Ioan Mircea Paşcu, João de Deus Pinheiro, Hubert Pirker, Samuli Pohjamo, Pierre Pribetich, Raül Romeva i Rueda, Libor Rouček, Christian Rovsing, Flaviu Călin Rus, Jacek Saryusz-Wolski, György Schöpflin, Marek Siwiec, Hannes Swoboda, Konrad Szymański, Charles Tannock, Inese Vaidere, Kristian Vigenin, Andrzej Wielowieyski, Jan Marinus Wiersma, Zbigniew Zaleski |
|||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Alexandra Dobolyi, Árpád Duka-Zólyomi, Martí Grau i Segú, Milan Horáček, Aurelio Juri, Alexander Graf Lambsdorff, Marios Matsakis, Yiannakis Matsis, Nickolay Mladenov, Alexandru Nazare, Doris Pack, Athanasios Pafilis, Jean Spautz |
|||||
|
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Emine Bozkurt, Ioannis Gklavakis, José Albino Silva Peneda, Antonios Trakatellis, Nikolaos Vakalis |
|||||