POROČILO o boljših poklicnih možnostih in večji mobilnosti: evropsko partnerstvo za raziskovalce

18.2.2009 - (2008/2213(INI))

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko
Poročevalka: Pia Elda Locatelli
Poročevalka za mnenje (*): Biljana Ilieva Raeva, Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve
(*) Pridruženi odbor – člen 47 Poslovnika

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o boljših poklicnih možnostih in večji mobilnosti: evropsko partnerstvo za raziskovalce

(2008/2213(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije s 23. maja 2008 z naslovom Boljše poklicne možnosti in večja mobilnost: Evropsko partnerstvo za raziskovalce[1] in priloženi delovni dokumenti služb Komisije, in sicer ocene učinka (SEC(2008)1911) in povzetek o tem (SEC(2008)1912),

–   ob upoštevanju Odločbe Sveta 2006/973/ES z 19. decembra 2006 o posebnem programu „Ljudje“ za izvajanje Sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013)[2],

–   ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 3. decembra 2008[3],

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z 20. junija 2001 z naslovom Strategija mobilnosti raziskovalcev v evropskem raziskovalnem prostoru (KOM(2001)0331), sporočila Komisije z 18. julija 2003 z naslovom Raziskovalci v evropskem raziskovalnem prostoru: en poklic, več poklicnih poti[4] ter priporočila Komisije z 11. marca 2005 o evropski listini za raziskovalce ter kodeksu ravnanja pri zaposlovanju raziskovalcev[5],

–   ob upoštevanju člena 45 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve in Odbora za kulturo in izobraževanje (A6-0067/2009),

A.  ker Evropa potrebuje več raziskovalcev, ki imajo med drugim zmožnost razvijanja pionirskih raziskav, saj so nujno potrebni za povečanje njene produktivnosti in konkurenčnosti, poleg tega pa prispevajo k doseganju ciljev lizbonske strategije,

B.  ker je za pokritje primanjkljaja raziskovalcev treba spodbuditi vrnitev evropskih znanstvenikov, ki delajo izven Evropske unije, ter olajšati vstop znanstvenikom iz tretjih držav, ki želijo delati v Evropski uniji,

C. ker je nadvse pomembno, da se raziskovalcem v Evropski uniji ponudijo privlačne poklicne poti, da bi dobili visoko usposobljene človeške vire ter jih privabili iz tretjih držav,

D. ker se mora Evropska unija z osredotočenjem na izobraževanje in raziskave boriti proti negativnim gospodarskim trendom in ker je treba na vsak način zagotoviti zaposlenost, varnost in mobilnost raziskovalcev, zato da ostanejo v EU,

E.  ker je mobilnost raziskovalcev eden glavnih dejavnikov za zagotovitev celovitega izvajanja evropskega raziskovalnega prostora,

F. ker je za to, da bi Evropa lahko dosegla zadovoljiv razvoj raziskovalnega sektorja, treba zagotoviti prost pretok raziskovalcev; ker je posledično za ta namen bistveno usklajeno sodelovanje med državami članicami ter med javnim in zasebnim sektorjem,

G. ker je pogosto na voljo malo informacij o zaposlitvenih priložnostih za raziskovalce, saj številni razpisi v raziskovalnih inštitutih potekajo interno,

H. ker se raziskovalci kot delovna sila v Evropi starajo in so nujno potrebne pobude, s katerimi bi mladim, zlasti ženskam, omogočili poklic na področju raziskovanja ter bi ta postal zanje privlačnejši,

I.   ker je v številnih raziskovalnih inštitutih sistem napredovanja na področju znanosti še vedno tog in temelji na delovni dobi, ne pa na dosežkih raziskovalcev,

J.   ker zapleteni postopki za prijavo ter pomanjkanje upravnih sposobnosti pri izpolnjevanju obrazcev v tujem jeziku ter prijavo patenta raziskovalce odvračajo od udeležbe v projektih mobilnosti,

K. ker se številne univerze še ne zavedajo, da je pomembno deliti znanje z gospodarstvom, poslovno skupnostjo in družbo, zaradi česar ni povezav s poslovnim svetom, konkurenčnost v Evropski uniji pa je oslabljena,

L.  ker ima znanje jezikov pomembno vlogo pri mobilnosti raziskovalcev, saj spodbuja mobilnost v smeri držav z bolj razširjenimi jeziki, zaradi česar imajo druge države manj možnosti, da bi izkoristile prednosti njihovega dela,

M. ker je mobilnost pomemben del doktorskega izobraževanja, saj omogoča obsežnejše raziskovalne izkušnje ter priložnosti za razvoj poklicne poti,

N. ker je mobilnost ključnega pomena, da bi nekaterim državam članicam omogočili premagovanje težav pri usposabljanju mladih raziskovalcev na področjih, na katerih ni kritične mase študentov doktorskega študija ali ustrezne raziskovalne infrastrukture,

O. ker bi bilo treba izboljšati sodelovanje med raziskovalnimi inštituti, podjetji in gospodarstvom, da bi zagotovili izmenjavo znanja, izboljšali inovacije ter dosegli učinkovitejšo uporabo finančnih sredstev,

P.  ker je sodelovanje v raziskovalnih programih EU odličen način za spodbujanje poklicne poti raziskovalcev, saj omogoča konkurenčnost na mednarodni ravni, dostop do večnacionalnih raziskovalnih omrežij ter povečanje finančnih sredstev za izboljšanje lastnih raziskovalnih zmogljivosti,

Q. ker so ženske na večini znanstvenih in tehničnih področij ter na vodstvenih mestih še vedno podpovprečno zastopane,

Odprti postopki zaposlovanja in prenosljivost nepovratnih sredstev

1.  pozdravlja in podpira pobudo Komisije o vzpostavitvi evropskega partnerstva za raziskovalce ter meni, da bi morali biti predlagani ukrepi učinkoviti pri odpravljanju največjih ovir glede oblikovanja evropskega raziskovalnega prostora;

2.   poudarja, da bodo morali k vzpostavitvi evropskega raziskovalnega sistema na svetovni ravni z vzajemnim partnerstvom med Komisijo in državami članicami polno prispevati vsi partnerji na regionalni, nacionalni in evropski ravni;

3.  poudarja, da je treba s sprejetjem konkretnih predlogov prevzeti obveznosti za predlagano pobudo ter zagotoviti hitro uresničevanje ciljev posebnega programa Ljudje;

4.  poziva k večji razpoložljivosti in preglednosti informacij o zaposlitvenih priložnostih za raziskovalce ter večji odprtosti postopkov zaposlovanja v javnih ustanovah; meni, da bi morale biti informacije o postopkih zaposlovanja objavljene na spletnih straneh posameznih raziskovalnih inštitutov ter na spletni strani EURAXESS;

5.  poudarja, da je treba opredeliti in vzpostaviti enotni model evropske poklicne poti na področju raziskav ter uvesti celosten sistem informiranja o ponudbi zaposlitev in pogodb o usposabljanju na področju raziskav v Evropski uniji, saj je to ključno za oblikovanje enotnega trga dela za raziskovalce;

6.   v zvezi z nujnostjo prispevanja vseh partnerjev poudarja tudi, da sta pri tem pomembni tako odločenost držav članic za sodelovanje kot odgovornost Komisije, da z zagotavljanjem in razširjanjem podpornega gradiva ter natančnih informacij in omogočanjem izmenjave najboljših praks podpira postopke in dejavnosti med partnerji;

7.  poziva Komisijo in države članice, naj pripravijo standarde za vzajemno priznavanje raziskovalnih kvalifikacij, zlasti neformalnih;

8.   ponovno poudarja pomembnost priporočila Evropskega parlamenta in Sveta s 23. aprila 2008 o uvedbi evropskega okvira kvalifikacij za vseživljenjsko učenje[6] in poziva Komisijo, naj spodbuja države članice in jim pomaga sestaviti lastne nacionalne okvire kvalifikacij, da bi se lahko priključile evropskemu do leta 2010;

9.  poziva države članice, naj obnovijo prizadevanja za izvajanje načel, določenih v evropski listini za raziskovalce ter v kodeksu ravnanja pri zaposlovanju raziskovalcev;

10. spodbuja države članice in javne raziskovalne ustanove, naj zagotovijo potrebne podporne storitve za raziskovalce, in sicer tako, da poenostavijo postopke za prijavo ter jim omogočijo dostop do financiranja, med drugim s posameznimi nepovratnimi sredstvi, ki spodbujajo svobodo izbire raziskovalnih tematik; v zvezi s tem poziva države članice in Komisijo, naj zagotovijo enotne obrazce za prijavo v zvezi z mobilnostjo raziskovalcev;

11. poziva Svet, Komisijo in države članice, naj v okviru potreb po mobilnosti in poklicne interakcije med vsemi udeleženimi raziskovalci upoštevajo programe mobilnosti in partnerstva s tretjimi državami, kot je Erasmus Mundus;

12. spodbuja države članice in Komisijo, naj pregledajo potrebne pogoje za uvedbo prenosljivosti nepovratnih sredstev, kadar to financerjem omogoča, da bolje izpolnijo potrebe glede raziskav, raziskovalcem pa daje dostop do raziskovalnih zmogljivosti, ki jih ni v njihovih domačih ustanovah; meni, da bi pregled moral zlasti obravnavati posledice prenosljivosti za raziskovalne ustanove v državah članicah ter grožnjo „neenake porazdelitve raziskovalcev“ v EU ter v tretje države in iz njih;

13. meni, da bo povečanje mobilnosti raziskovalcev in povečanje sredstev institucij, ki privabljajo raziskovalce iz drugih držav članic, spodbudilo centre odličnosti in tudi razširilo to odličnost po Evropski uniji.

14. poudarja, da bi morali postopki izbire in napredovanja raziskovalcev in raziskovalk postati povsem odprti in pregledni; poziva države članice, naj zagotovijo večjo uravnoteženost med moškimi in ženskami v komisijah, odgovornih za zaposlovanje in napredovanje raziskovalcev;

15. meni, da je treba dati prednost mobilnosti raziskovalcev v Evropi, da se zagotovi razširjanje znanja in da bodo inovativne pionirske raziskave v različnih disciplinah privabile predane in sposobne raziskovalce ter večja finančna sredstva;

16. poziva k lajšanju izmenjave z znanstveniki in raziskovalci iz tretjih držav z uvedbo mehanizmov, kot so posebni vizumi za raziskovalce;

17. meni, da je treba povečano mobilnost doseči z okrepitvijo interesov in koristi gostovanja raziskovalcev iz drugih držav članic za raziskovalne ustanove in univerze s sistemom „raziskovalnih bonov“. Raziskovalni boni morajo zagotoviti prenos sredstev za raziskovalce in spremljati tiste, ki sodelujejo v raziskovalnih ustanovah v državi članici, ki ni njihova lastna. Ta dodatna podpora mobilnosti raziskovalcev bi morala obstajati poleg sedanjih shem financiranja; meni tudi, da bodo raziskovalni boni spodbuda za države članice in raziskovalne ustanove, da tekmujejo v tem, katera bo pritegnila najbolj nadarjene znanstvenike.

Izpolnjevanje potreb mobilnih raziskovalcev glede socialne varnosti in dodatnega pokojninskega zavarovanja

18. poziva Komisijo in države članice, naj preučijo možnost ustanovitve evropskega pokojninskega sklada za raziskovalce ne glede na trajanje raziskovalne pogodbe;

19. opozarja, da lahko država članica celovit nacionalni akcijski načrt, ki vodi v celovito evropsko partnerstvo, sestavi le z upoštevanjem stališč raziskovalcev, državnih raziskovalnih ustanov in zainteresiranih strani v svoji raziskovalni politiki;

Privlačni pogoji zaposlovanja in delovni pogoji

20. poziva države članice in javne raziskovalne ustanove, naj raziskovalcem iz drugih držav omogočijo potrebne podporne storitve, vključno z dostopom do nastanitve, šol in varstva otrok; meni, da bi bilo treba te storitve oglaševati na vseh spletnih straneh za zaposlovanje raziskovalcev;

21. poziva k bolj prilagodljivim delovnim pogojem tako za raziskovalke kot raziskovalce, da bi lahko uskladili delo z družinskim življenjem, ter k odpravi razlik med raziskovalci na podlagi spola;

22. poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe za lajšanje združitve družin v primerih, ko sta oba zakonca raziskovalca;

23. poziva države članice, naj bolje izkoristijo priložnosti, ki jih ponujajo načrti financiranja iz posebnega programa Ljudje, da bi preprečili beg možganov v Evropi; poziva države članice, naj z višjimi plačami ali dodatnimi ugodnostmi zagotovijo, da bo vrnitev v domačo ustanovo privlačnejša za raziskovalce, saj bodo ekonomski pogoji primerljivi s tistimi iz časa mobilnosti;

24. poziva države članice in javne raziskovalne ustanove, naj izboljšajo poklicno pot raziskovalcev s spodbujanjem reform, s katerimi bi postal trg dela raziskovalcev konkurenčnejši in manj omejen zaradi pripadnosti neki ustanovi; meni, da morajo imeti raziskovalci ob imenovanju možnost pridobiti potrdilo o obdobju raziskovanja na tuji izobraževalni ustanovi;

25. izraža zaskrbljenost zaradi pomanjkanja prožnosti v pogodbah za izkušene raziskovalce in tiste na koncu svoje poklicne poti, kar ovira njihovo mobilnost ter ustrezno izmenjavo znanja in izkušenj; obžaluje, da v zasebnem sektorju primanjkuje ureditev, podobnih tistim v javnem sektorju, za obravnavanje in vodenje osebja;

26. poziva države članice, naj z zagotovitvijo učinkovitih podpornih storitev, zlasti nacionalnih kontaktnih točk, omogočijo udeležbo v sedmem okvirnem programu za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013)[7], da bi bile možnosti sofinanciranja bolje izkoriščene;

27. poziva države članice in javne raziskovalne ustanove, naj zagotovijo spodbude za mobilnost, kot je obravnavanje mobilnosti kot močnega priporočila za imenovanje ter poklicno napredovanje za raziskovalce po vrnitvi iz drugih držav članic;

28. meni, da morajo države članice še naprej povečevati proračunska sredstva, namenjena raziskavam, s čimer bi se odpirala kakovostna delovna mesta, ki so v skladu z osnovnimi etičnimi načeli in Listino Evropske unije o temeljnih pravicah;

Izboljšanje usposabljanja, znanj in spretnosti ter izkušenj evropskih raziskovalcev

29. spodbuja države članice, naj priznajo dragocenost izkušenj raziskovalcev v gospodarstvu za njihovo poklicno napredovanje, da bi izboljšale mobilnost med zasebnim in javnim sektorjem;

30. poziva države članice, naj vlagajo v aplikativne raziskave na tak način, da se zagotovi tesnejše sodelovanje med univerzami, raziskovalnimi ustanovami in zasebnim sektorjem;

31. poziva države članice, naj izboljšajo zaposlitvene priložnosti mladih raziskovalcev, na primer z večjim financiranjem in omogočanjem poklicnega napredovanja na podlagi dosežkov, kot so sposobnost za inovacije, staži v podjetjih itd., ne pa delovne dobe;

32. poziva Komisijo in države članice, naj pregledajo pravni položaj študentov doktorskega študija v državah članicah, da bi preučile možnost uvedbe enotnega statusa študenta doktorskega študija v okviru delovne zakonodaje držav članic;

33. poziva države članice, naj se zavzemajo za večje možnosti napredovanja mladih raziskovalcev, med drugim s podpiranjem interdisciplinarnega usposabljanja ter priznavanjem vrednosti interdisciplinarne mobilnosti;

34. poziva države članice, naj pospešujejo inovacije s spodbujanjem interdisciplinarne, multidisciplinarne in mednarodne mobilnosti višjih raziskovalcev, med drugim kot načina prispevanja k napredku pri poučevanju mladih raziskovalcev;

35. močno priporoča boljše usposabljanje raziskovalcev čez celotno poklicno pot, s čimer si bodo izboljšali zaposljivost in možnosti za napredovanje;

36. poudarja, da se temelji za odlične raziskave v družbi, ki temelji na znanju, postavljajo v šoli; zato poziva države članice, da na področju izobraževanja izpolnijo proračunske obljube;

37. poziva Svet, Komisijo in države članice, naj v proračunu povečajo pomen znanstvenega raziskovanja v skladu s sprejeto obvezo, da se do leta 2010 delež proračuna za raziskave poveča na 3 % in da se bo število raziskovalcev v povprečju povečalo za 600 000.

38. poudarja, da je treba posebno pozornost posvetiti študentom doktorskega študija, saj ta v splošnem predstavlja pričetek raziskovalne kariere; meni, da bi mobilnost mladih raziskovalcev, zlasti v okviru mrež odličnosti, povečala njihove možnosti prispevanja k razvoju evropskih raziskav;

39. poziva države članice, naj podprejo boljšo mobilnost raziskovalcev in vodilnih delavcev ter boljše povezave med akademsko skupnostjo in gospodarstvom s spodbujanjem posebnih shem, kot je CIFRE (fr. Conventions Industrielles de Formation par la Recherche) v Franciji;

40. meni, da se bodo s krepitvijo izmenjav v okviru visokošolskih programov EU s poudarkom na raziskavah izoblikovale generacije bodočih evropskih raziskovalcev, področje raziskav pa bo postalo bolj dinamično;

o

o   o

41. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

• [1]  OJ C 10, 15.1.2009, str. 17.
• [2]  UL L 400, 30.12.2006, str. 272.
• [3]  INT/435 - CESE 1908/2008.
• [4] OJ C 96, 21.4.04, str. 9.
• [5]  UL L 75, 22.3.2005, str. 67.
• [6]  OJ C 111, 6.5.08, str. 1.
• [7]  UL L 412, 30.12.2006, str. 1.

OBRAZLOŽITEV

Komisija v svojem sporočilu podpira cilj, da bi Evropska unija z večjo mobilnostjo raziskovalcev postala najkonkurenčnejše na znanju temelječe gospodarstvo, pri čemer priznava, da so raziskovalci glavni ustvarjalci znanja in strokovnega znanja v času, ko se Evropa vedno bolj sooča z globalnimi izzivi na področju energetike, okolja, telekomunikacij itd.

Poročevalka pozdravlja rezultate dosedanjih pobud Komisije v zvezi s potrebo po ustreznih človeških virih za raziskave in razvoj, zlasti raziskovalcev, ter vsemi ukrepi glede mobilnosti raziskovalcev in njihovega poklicnega napredovanja. Čeprav so bile te pobude v glavnem uspešne, še vedno ostajajo številni izzivi, da bi zagotovili potrebno dolgoročno zmogljivost na področju raziskav in razvoja v Evropi.

Za dosego ciljev, zastavljenih v lizbonski strategiji, Evropa potrebuje več raziskovalcev za boljšo produktivnost in konkurenčnost, zlasti v smislu konkurenčnosti z drugimi velikimi svetovnimi gospodarskimi silami, kot so ZDA in Japonska, pa tudi hitro razvijajoča se gospodarstva, kot sta Indija in Kitajska. Komisija predlaga razvoj partnerstva med Komisijo in državami članicami, da bi do konca leta 2010 dosegli izmerljiv napredek na naslednjih področjih:

· odprti postopki zaposlovanja;

· izpolnjevanje potreb mobilnih raziskovalcev glede socialne varnosti in pokojninskega zavarovanja;

· zagotavljanje privlačnih pogojev zaposlovanja in delovnih pogojev;

· izboljšanje usposabljanja, znanj in spretnosti ter izkušenj raziskovalcev.

Povzetek prednostnih ukrepov, ki jih predlaga Komisija

Ankete so pokazale, da se številni raziskovalci pritožujejo zaradi premajhne odprtosti in preglednosti pri obveščanju in zaposlovanju (npr. številni razpisi v javnih raziskovalnih ustanovah in na univerzah potekajo interno, kar preprečuje izbiro najboljših kandidatov). Komisija predlaga ukrepe, kot so boljše in bolj odprto oglaševanje prostih delovnih mest (na spletnih straneh EURAXESS in EURES) ter prenosljivost nepovratnih sredstev („denar sledi raziskovalcu“). Poročevalka želi poudariti pomen večje mobilnosti, da bi k različnim projektom privabili več raziskovalcev ter povečali njihove možnosti izbire, pri katerem projektu in v kateri državi bodo delali. Pomembno je tudi vzajemno priznavanje kvalifikacij med raziskovalnimi inštituti.

V zvezi s socialno varnostjo mobilnih raziskovalcev so potrebni prilagodljivi pokojninski sistemi. Vseevropski pokojninski sistem bi bil na primer bolj smiseln kot prenašanje pokojninskih pravic, kot ga imamo sedaj. V dobro raziskovalcev bi bilo treba pravila na tem področju posodobiti in prilagoditi na ravni Skupnosti.

V sporočilu je naštetih več ukrepov v zvezi s pomanjkanjem raziskovalcev in staranjem raziskovalne delovne sile. Te težave bi odpravili z boljšo mobilnostjo, večjim številom žensk na raziskovalnih delovnih mestih ter raziskovalnim okoljem, ki bi bilo privlačnejše za mlade in tuje raziskovalce (nekatere države članice še vedno niso začele izvajati direktive o znanstvenem vizumu), pa tudi za družine, s čimer bi dosegli boljše delovne razmere in uravnoteženost družinskega in poklicnega življenja (kar bi zlasti pritegnilo več žensk).

Oblikovanje privlačnih poklicnih poti v raziskovanju pomeni zagotavljanje zgodnjih in boljših priložnosti za mlade – boljši so pogoji za mlade raziskovalce, več jih je. Evropska unija mora postati privlačnejša tudi za najboljše raziskovalce iz tretjih držav. Da bi privabili več mladih, je treba večji poudarek nameniti poklicnemu napredovanju na podlagi uspeha in znanstvenih dosežkov, ne pa delovne dobe.

Za učinkovito in uspešno delo raziskovalcev v sodobni družbi znanja je nujno treba izboljšati njihovo usposabljanje in sposobnosti ter preiti s tradicionalnega akademskega na bolj interdisciplinarno in poslovno naravnano usposabljanje. Komisija poziva države članice, naj razvijejo nacionalne načrte za usposabljanje, da bi se raziskovalci naučili sodobnejših spretnosti, obenem pa bi bila zagotovljena boljša povezava med akademskim svetom in gospodarstvom.

Če želijo Komisija, Svet in države članice uresničiti partnerstvo, morajo sodelovati in čim bolj izkoristiti obstoječi pravni okvir Skupnosti v dobro raziskovalcev. Za dosego ciljev tega partnerstva naj bi države članice svoje nacionalne akcijske načrte sprejele do začetka leta 2009.

Poleg tega je zelo pomembno, da se ocenijo rezultati in napredek ukrepov partnerstva na področju mobilnosti raziskovalcev. Komisija predlaga splošno oceno po prvi stopnji partnerstva (2010), pri čemer bi bilo treba upoštevati tudi mnenje raziskovalcev.

Mnenje poročevalke

Odprti postopki zaposlovanja

Poročevalka se strinja, da bi morale države članice zagotavljati odprto, pregledno, na razpisih temelječe zaposlovanje raziskovalcev na podlagi znanstvenih dosežkov. Informacije o postopkih zaposlovanja bi morale biti kandidatom lahko dostopne na spletnih straneh inštitutov.

Dosežke bi bilo treba ocenjevati na podlagi znanstvene odličnosti in znanstvenih objav. Poleg tega bi morali za dosežke na poklicni poti raziskovalca veljati tudi drugi pomembni vidiki: sposobnost za inovacije, sposobnosti vodenja na področju raziskav, sposobnosti za usposabljanje in nadzor, sodelovanje z gospodarstvom itd.

Prenosljivost nepovratnih sredstev

Poročevalka je zaskrbljena zaradi posledic za inštitute z manj sredstvi, če bi bila dovoljena popolna prenosljivost nepovratnih sredstev. Izkušnje so pokazale, da se raziskovalci vedno gibljejo od finančno manj podprtih inštitutov k boljšim, saj jih očitno privabljajo boljše zmogljivosti in večje priložnosti za delo z najboljšimi raziskovalci na danem področju. Zaradi tega bi ena od posledic prenosljivosti lahko bila poslabšanje pretoka raziskovalcev od inštitutov/držav z omejenimi možnostmi k boljšim inštitutom, s čimer bi se položaj prvih še poslabšal. Treba je poiskati pravo ravnovesje med pravico raziskovalca do prehoda k najboljšemu možnemu inštitutu, da bi sledil svoji poklicni poti, ter posledicami za raziskovalno politiko inštitutov in držav, ki bi ga izgubile.

Da ne bi posegali v nacionalno politiko za raziskovanje, bi bilo po mnenju poročevalke primerno sprejeti ukrepe, da bi se raziskovalci po nekaj letih v novem inštitutu vrnili v svojo državo.

Boljše sodelovanje med univerzami, raziskovalnimi inštituti in zasebnim sektorjem

Poročevalka poudarja, da so raziskave in znanje v Evropski uniji visoko cenjene, ampak evropske raziskovalne organizacije in podjetja niso dovolj uspešne pri uresničevanju dobrih zamisli ter analiz in jih ne znajo spremeniti v dobičkonosne pobude, s katerimi bi ustvarile nova delovna mesta. Stanje je mogoče izboljšati s pripravo raziskovalnih načrtov, da bi rešili socialna vprašanja in zadostili potrebi po tehnoloških inovacijah, kar je zelo pomembno za doseganje lizbonskih ciljev.

Poročevalka priporoča krepitev povezav med raziskovalno sfero in gospodarstvom, še posebej malimi in srednje velikimi podjetji, zlasti z zagotavljanjem boljših povezav med poslovno skupnostjo in akademskimi organizacijami na lokalni ravni. Z večjo mobilnostjo z univerz v gospodarstvo bi preprečili beg možganov iz manjših držav ter javnih ustanov z manjšimi možnostmi financiranja.

Predlog poročevalke je zato dati prednost mobilnosti med univerzami in gospodarstvom in obratno.

Priznavanje diplom

Poročevalka podpira vzajemno priznavanje doktorskih nalog iz držav članic, da bi odpravili ovire za mobilnost raziskovalcev in znanstvenikov ter utrdili enotni evropski raziskovalni prostor v Evropski uniji. Treba bi bilo določiti jasne skupne standarde na ravni EU za dostop do akademske poklicne poti, zato da bi raziskovalce lahko najeli raziskovalni centri in univerze v državah članicah.

Boljše usposabljanje raziskovalcev

Študije kažejo, da raziskovalci pogosto niso dovolj obveščeni o razpoložljivih projektih mobilnosti, o praktičnih vidikih v zvezi s prijavami, financiranju, socialni varnosti, nepovratnih sredstvih itd. za projekte, poleg tega pa nimajo dovolj upravnih sposobnosti, kot je upravljanje intelektualne lastnine, prijava patenta itd. V ta namen poročevalka predlaga, da bi države članice primerno poskrbele za ustrezno usposabljanje raziskovalcev v zvezi z upravnimi vidiki njihovega dela v praksi, ter podpira oblikovanje nacionalnih podatkovnih baz o usposabljanju, kot je predlagala Komisija.

Jezikovne ovire

Jezikovne ovire so pomemben dejavnik, ki bi ga bilo treba upoštevati pri politiki mobilnosti. Obstaja velika nevarnost, da bodo države z bolj razširjenimi jeziki privabile več raziskovalcev kot države, katerih jeziki so manj priljubljeni. Jezikovne ovire bi lahko raziskovalce odvračale od tega, da bi izkoristili prednosti mobilnosti.

Države članice naj pripravijo mehanizme, da bi z boljšim razširjanjem informacij dosegle najboljše raziskovalce tako v Evropski uniji kot v tretjih državah. Poročevalka predlaga, da bi ti mehanizmi vključevali boljše usklajevanje v dobro raziskovalcev, zato da bi dobili vse informacije o svojih možnostih in pravicah, ko sodelujejo v projektih mobilnosti.

Okrepljeno sodelovanje z odborom EMPL

Poročevalka meni, da je v izključni pristojnosti odbora EMPL naslednji vidik sporočila Komisije:

· izpolnjevanje potreb mobilnih raziskovalcev glede socialne varnosti in dodatnega pokojninskega zavarovanja,

z odborom ITRE pa si deli pristojnost v zvezi s temo:

· Privlačni pogoji zaposlovanja in delovni pogoji

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	12.2.2009
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	42 0 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Šarūnas Birutis, Jan Březina, Jerzy Buzek, Jorgo Chatzimarkakis, Giles Chichester, Dragoş Florin David, Pilar del Castillo Vera, Den Dover, Lena Ek, Nicole Fontaine, Adam Gierek, Norbert Glante, András Gyürk, Fiona Hall, David Hammerstein, Rebecca Harms, Ján Hudacký, Romana Jordan Cizelj, Pia Elda Locatelli, Eluned Morgan, Antonio Mussa, Angelika Niebler, Reino Paasilinna, Anni Podimata, Miloslav Ransdorf, Herbert Reul, Teresa Riera Madurell, Paul Rübig, Andres Tarand, Britta Thomsen, Patrizia Toia, Catherine Trautmann, Claude Turmes, Nikolaos Vakalis, Alejo Vidal-Quadras, Dominique Vlasto
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Alexander Alvaro, Juan Fraile Cantón, Cristina Gutiérrez-Cortines, Eija-Riitta Korhola, John Purvis, Vladimir Urutchev