POROČILO o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi usklajenih pogojev za trženje gradbenih proizvodov
13.3.2009 - (KOM(2008)0311 – C6‑0203/2008 – 2008/0098(COD)) - ***I
Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov
Poročevalka: Catherine Neris
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi usklajenih pogojev za trženje gradbenih proizvodov
(KOM(2008)0311 – C6‑0203/2008 – 2008/0098(COD))
(Postopek soodločanja: prva obravnava)
Evropski parlament,
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2008)0311),
– ob upoštevanju člena 251(2) in člena 95 Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6‑0203/2008),
– ob upoštevanju člena 51 svojega poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter mnenja Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A6‑0068/2009),
1. odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;
2. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;
3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.
Predlog spremembe 1 Predlog uredbe Uvodna izjava 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(1) Pravila držav članic zahtevajo, da so gradbeni objekti načrtovani in zgrajeni tako, da ne ogrožajo varnosti ljudi, domačih živali in imetja. |
(1) Pravila držav članic zahtevajo, da so gradbeni objekti načrtovani in zgrajeni tako, da ne ogrožajo varnosti ljudi, domačih živali in imetja ter ne škodujejo naravnemu okolju ali okolju, ki ga je ustvaril človek. |
Predlog spremembe 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 8 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(8a) Zmogljivost gradbenega proizvoda ni opredeljena le v smislu tehnične zmogljivosti in bistvenih značilnosti, ampak tudi v smislu zdravstvenega in varnostnega vidika v povezavi z uporabo proizvoda v njegovem celotnem življenjskem ciklu. |
Obrazložitev | |
Pomembno je, da se pri ocenjevanju gradbenega proizvoda zmogljivost ne meri le v smislu tehnične zmogljivosti, ampak tudi ob upoštevanju zdravja in varnosti delavca. | |
Predlog spremembe 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 10 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(10) Metode, ki jih države članice uporabljajo v svojih zahtevah za gradbene objekte, pa tudi druga nacionalna pravila v zvezi z bistvenimi značilnostmi gradbenih proizvodov bi morala biti v skladu z usklajenimi tehničnimi specifikacijami. |
(10) Metode, ki jih države članice uporabljajo v svojih zahtevah za gradbene objekte, pa tudi druga nacionalna pravila v zvezi z bistvenimi značilnostmi gradbenih proizvodov morajo biti v skladu z usklajenimi tehničnimi specifikacijami. |
Obrazložitev | |
Predlog Komisije za uvodno izjavo 10 državam članicam odpira možnost uporabe lastnega tehničnega jezika namesto skupnega jezika. Za vzpostavitev popolnega in dobro delujočega notranjega trga gradbenih proizvodov ter za odpravo obstoječih trgovinskih ovir je treba zagotoviti, da države članice uporabljajo skupni tehnični jezik. | |
Predlog spremembe 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 11 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(11a) Za vrednotenje trajnostne uporabe virov in učinkov gradbenih objektov na okolje je treba seči po okoljskih proizvodnih deklaracijah („Environmental Product Declarations – EPD“). |
Obrazložitev | |
Osnove, potrebne za proizvode za vrednotenje trajnostne uporabe virov, se navedejo v okoljskih proizvodnih deklaracijah (EPD). Razvoj novih meril ni potreben. | |
Okoljske proizvodne deklaracije vsebujejo tudi podrobnosti o tem, koliko energije porabijo proizvodi in kakšne so možnosti za njihovo vnovično uporabo. | |
Predlog spremembe 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 14 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(14) Navedeni usklajeni standardi bi morali zagotoviti ustrezna orodja za usklajeno oceno zmogljivosti glede bistvenih značilnosti gradbenih proizvodov. Usklajene standarde bi bilo treba določiti na podlagi mandatov, ki jih sprejme Komisija in zajemajo ustrezne družine gradbenih proizvodov, v skladu s členom 6 Direktive 98/34/ES. |
(14) Navedeni usklajeni standardi bi morali zagotoviti ustrezna orodja za usklajeno oceno zmogljivosti glede bistvenih značilnosti gradbenih proizvodov. Usklajene standarde bi bilo treba določiti na podlagi mandatov, ki jih sprejme Komisija in zajemajo ustrezne družine gradbenih proizvodov, v skladu s členom 6 Direktive 98/34/ES. Komisija sprejme ukrepe za razširitev področja proizvodov, ki jih zajemajo usklajeni standardi. |
Obrazložitev | |
Usklajeni standardi predstavljajo najučinkovitejši in najprimernejši instrument za proizvajalce na trgu gradbenih proizvodov. | |
Predlog spremembe 6 Predlog uredbe Uvodna izjava 14 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(14a) Predstavniški organi glavnih poklicev, ki sodelujejo pri oblikovanju, proizvodnji in razvoju gradbenih proizvodov, morajo sodelovati v evropskih tehničnih organih, da se zagotovi njihovo pošteno in pregledno delovanje ter tržna učinkovitost. |
Obrazložitev | |
Prav tako je pomembno, da predstavniški organi podobno kot proizvajalci (poklicna združenja) potrdijo načela uredbe in omogočajo pošteno konkurenco med gradbenimi proizvodi. | |
Predlog spremembe 7 Predlog uredbe Uvodna izjava 14 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(14b) Da bi zagotovili dobro razumevanje informacij proizvajalca, mora biti izjava o zmogljivosti sestavljena v uradnem jeziku ali enem od uradnih jezikov države članice, v kateri je proizvod dan v promet. Če je v državi članici več uradnih jezikov, se izbira jezika za sestavo izjave o zmogljivosti opravi s soglasjem prejemnika. |
Predlog spremembe 8 Predlog uredbe Uvodna izjava 16 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(16) Da se proizvajalcem in uvoznikom gradbenih proizvodov omogoči priprava izjave o zmogljivosti za gradbene proizvode, ki niso zajeti v usklajenem standardu, je treba zagotoviti evropsko tehnično oceno. |
(16) Da se proizvajalcem in uvoznikom gradbenih proizvodov omogoči priprava izjave o zmogljivosti za gradbene proizvode, ki niso v celoti zajeti ali niso zajeti v usklajenem standardu, je treba zagotoviti evropsko tehnično oceno. |
Obrazložitev | |
Evropska tehnična ocena se ne izda za proizvod, ki je v celoti zajet v usklajenem standardu. Omogočeno pa mora biti, da lahko evropska tehnična ocena dopolnjuje obstoječi usklajen standard tako, da dovoljuje navedbo značilnosti, ki niso zajete v usklajenem standardu. | |
Predlog spremembe 9 Predlog uredbe Uvodna izjava 17 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(17) Da bi se proizvajalcu in uvozniku omogočila dodatna prožnost za oceno zmogljivosti gradbenega proizvoda, ki ga daje v promet, mora imeti pravico do zahtevka za evropsko tehnično oceno tudi v primeru, kadar je proizvod zajet v usklajenem standardu. |
črtano |
Obrazložitev | |
Da bi se izognili znaku CE dveh hitrosti, zaradi česar bi sistem postal kompleksnejši, tvegali pa bi tudi negativen učinek na verodostojnost znaka CE, bi bilo treba dostop do evropske tehnične ocene omejiti na inovativne proizvode. | |
Predlog spremembe 10 Predlog uredbe Uvodna izjava 19 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(19) Priprava osnutkov EOL in izdaja evropskih tehničnih ocen bi morala biti naloga tehničnih organov za ugotavljanje skladnosti (TAB), ki jih imenujejo države članice. Da bi TAB imeli potrebne pristojnosti za izvajanje navedenih nalog, bi bilo treba na ravni Skupnosti določiti zahteve za njihovo imenovanje. Zato je treba zagotoviti tudi redna vrednotenja TAB, ki jih bodo izvajali TAB iz drugih držav članic. |
(19) Priprava EOL in izdaja evropskih tehničnih ocen bi morala biti naloga tehničnih organov za ugotavljanje skladnosti (TAB), ki jih imenujejo države članice. Da bi TAB imeli potrebne pristojnosti za izvajanje navedenih nalog, bi bilo treba na ravni Skupnosti določiti zahteve za njihovo imenovanje. Zato je treba zagotoviti tudi redna vrednotenja TAB, ki jih bodo izvajali TAB iz drugih držav članic. |
Obrazložitev | |
Ze względu na jednoznaczny podział obowiązków i kompetencji ostateczny za dokument EDO powinny być odpowiedzialne wyłącznie kompetentne jednostki ds. oceny technicznej działające wspólnie w europejskiej organizacji jednostek ds. oceny technicznej. Rozróżnienie pomiędzy wzorem (projektem) EDO, za który odpowiedzialność ponosi europejska organizacja jednostek ds. oceny technicznej a ostatecznym dokumentem EDO, za który odpowiedzialność należy do Komisji (patrz Załącznik 2, Point 2.7) budzi wątpliwości kto ostatecznie będzie odpowiedzialny za ewentualna nieodpowiedniość wyrobu objętego EOT na podstawie EDO. | |
Predlog spremembe 11 Predlog uredbe Uvodna izjava 20 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(20) TAB bi morali ustanoviti organizacijo za usklajevanje postopkov za pripravo osnutkov EOL in za izdajo evropskih tehničnih ocen. |
(20) TAB bi morali ustanoviti organizacijo za usklajevanje in zagotavljanje preglednosti postopkov za pripravo osnutkov EOL in za izdajo evropskih tehničnih ocen. Ta bi morala zagotavljati predvsem ustrezno informiranje proizvajalcev, in po potrebi, zaslišanje neodvisnega znanstvenega strokovnjaka in/ali panožne organizacije, ki jih izbere omenjeni proizvajalec, s strani delovnih skupin, ki jih ustanovijo TAB. |
Obrazložitev | |
Neizogibno zaupnost postopka za pripravo evropske tehnične ocene za inovativne proizvode mora spremljati preglednost omenjenega postopka za proizvajalca. Ta mora predvsem imeti možnost, da je ustrezno obveščen o poteku obravnave svoje vloge, in da dopolni dokumentacijo za vlogo prek zaslišanja neodvisnega znanstvenega strokovnjaka in panožne organizacije po svoji izbiri. | |
Predlog spremembe 12 Predlog uredbe Uvodna izjava 20 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(20a) Med bistvenimi značilnostmi je treba ločiti značilnosti, katerih minimalne zahteve glede na raven ali razred zmogljivosti določi Komisija v okviru primernega postopka komitologije in ki veljajo ne glede na kraj dajanja gradbenega proizvoda v promet. |
Obrazložitev | |
Predlog spremembe 13 Predlog uredbe Uvodna izjava 22 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(22) Proizvajalec bi moral imeti pravico, da tam, kjer namerava dati proizvod v promet, zavrne izjavo o zmogljivosti za tiste bistvene značilnosti gradbenih proizvodov, za katere zahteve tam ne obstajajo. |
črtano |
Obrazložitev | |
Vsi proizvodi, za katere velja usklajena tehnična specifikacija (usklajeni standard ali evropska tehnična ocena), morajo nositi znak CE. | |
Predlog spremembe 14 Predlog uredbe Uvodna izjava 23 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(23) Kadar tam, kjer namerava proizvajalec dati proizvod v promet, ne veljajo nobene zahteve v zvezi z bistvenimi značilnostmi gradbenih proizvodov, bi moral imeti proizvajalec pravico dati proizvod v promet brez izjave o zmogljivosti. |
črtano |
Obrazložitev | |
Besedilo je enako kot v uvodni izjavi 22. Tudi obrazložitev za črtanje besedila je enaka. | |
Predlog spremembe 15 Predlog uredbe Uvodna izjava 28 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(28) Kadar proizvajalec namesti ali da namestiti znak CE na gradbeni proizvod, bi moral prevzeti odgovornost za skladnost navedenega proizvoda z njegovo navedeno zmogljivostjo. |
(28) Kadar proizvajalec, pooblaščeni zastopnik ali uvoznik namesti ali da namestiti znak CE na gradbeni proizvod, prevzame odgovornost za skladnost navedenega proizvoda z njegovo navedeno zmogljivostjo. |
Obrazložitev | |
S predlogom spremembe se želi pojasniti odgovornost proizvajalca, pooblaščenega zastopnika in uvoznika. Pooblaščeni zastopnik ima sedež v Skupnosti in ravna v imenu proizvajalca. Pooblaščeni zastopnik je (in ne "bi moral" biti) za skladnost izdelka odgovoren v enaki meri kot proizvajalec. Medtem ko uvoznik ne zastopa proizvajalca, da proizvod na trg Skupnosti in je edini gospodarski subjekt z enostavnim dostopom do distributerjev, potrošnikov in nacionalnih organov. Uvoznik zato odgovarja za skladnost proizvoda. | |
Predlog spremembe 16 Predlog uredbe Uvodna izjava 29 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(29) Znak CE bi bilo treba namestiti na vse gradbene proizvode, za katere je proizvajalec pripravil izjavo o zmogljivosti v skladu s to uredbo. Če izjava o zmogljivosti še ni pripravljena, se znak CE ne namesti. |
(29) Znak CE bi bilo treba namestiti na vse gradbene proizvode, za katere je proizvajalec pripravil izjavo o zmogljivosti v skladu s to uredbo. |
Obrazložitev | |
Vsi proizvodi, za katere velja usklajena tehnična specifikacija (usklajeni standard ali evropska tehnična ocena), morajo nositi znak CE. | |
Predlog spremembe 17 Predlog uredbe Uvodna izjava 30 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(30) Znak CE je edini znak, ki potrjuje skladnost gradbenega proizvoda z navedeno zmogljivostjo in veljavnimi zahtevami. Zato države članice, javni organi ali zasebna telesa, ki delujejo kot javno podjetje ali kot javni organ na podlagi monopolnega položaja ali javnega pooblastila, ne bi smeli uvesti nobenih dodatnih oznak za gradbene proizvode z znakom CE, kadar zahteve za to uporabo v navedeni državi članici ustrezajo navedeni zmogljivosti. |
(30) Znak CE je edini znak za skladnost gradbenega proizvoda z navedeno zmogljivostjo in veljavnimi zahtevami v zvezi z usklajevalno zakonodajo Skupnosti. Vendar pa se lahko uporabljajo tudi drugi znaki, če prispevajo k izboljšanju varstva uporabnikov gradbenih proizvodov in ne spadajo pod usklajevalno zakonodajo Skupnosti. |
Obrazložitev | |
V pričakovanju predloga Komisije, ki bo dovoljeval okrepitev znaka CE, je treba ohraniti sporazumno besedilo, ki sta ga odobrila Evropski parlament in Svet pri sprejetju „blagovnega svežnja“. | |
Predlog spremembe 18 Predlog uredbe Uvodna izjava 33 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(33a) Da se omogoči učinkovit nadzor trga in zagotovi visoka raven varstva potrošnikov, je pomembno, da poenostavljeni postopki za navedbo določene ravni ali razreda zmogljivosti brez preskušanja ali nadaljnjega preskušanja, ne veljajo za uvoznike, ki dajo proizvod v promet pod svojim imenom ali blagovno znamko ali spremenijo gradbeni proizvod, ki je že bil dan v promet, na način, ki lahko vpliva na skladnost z navedeno zmogljivostjo. Ta določba zadeva uporabo nespremenljivih rezultatov prejšnjih preskusov ali drugih obstoječih podatkov ter uporabo rezultatov preskusov tretjih strani. Zadeva tudi poenostavljeni postopek, ki velja za mikro podjetja. |
Obrazložitev | |
Pojasnitev predloga spremembe 13 (osnutek poročila), da se tako izognemo napačnemu tolmačenju besedila. Izključni namen tega predloga spremembe je izogniti se tveganjem, ki so povezana s škodljivo uporabo posebne tehnične dokumentacije za namerno izogibanje evropski zakonodaji na področju znaka CE, in zagotoviti zanesljivost zmogljivosti proizvodov, ki so dani v promet. | |
Predlog spremembe 19 Predlog uredbe Uvodna izjava 35 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(35) Pomembno je zagotoviti dostopnost nacionalnih tehničnih predpisov, da lahko podjetja, zlasti MSP, pridobijo zanesljive in točne informacije o veljavni zakonodaji v državi članici, v kateri nameravajo dati svoje proizvode v promet. Kontaktne točke za proizvode, vzpostavljene z Uredbo (ES) št. … Evropskega parlamenta in Sveta z dne [… 2008] o določitvi postopkov v zvezi z uporabo nekaterih nacionalnih tehničnih predpisov pri proizvodih, ki se zakonito tržijo v drugi državi članici, in o razveljavitvi Odločbe 3052/95/ES, bi morale zato zagotoviti informacije tudi o pravilih, ki veljajo za vgradnjo, sestavljanje in montažo posebnih tipov gradbenih proizvodov. |
(35) Pomembno je zagotoviti dostopnost nacionalnih tehničnih predpisov, da lahko podjetja, zlasti MSP, pridobijo zanesljive in točne informacije o veljavni zakonodaji v državi članici, v kateri nameravajo dati svoje proizvode v promet. Kontaktne točke za proizvode, vzpostavljene z Uredbo (ES) št. … Evropskega parlamenta in Sveta z dne [… 2008] o določitvi postopkov v zvezi z uporabo nekaterih nacionalnih tehničnih predpisov pri proizvodih, ki se zakonito tržijo v drugi državi članici, in o razveljavitvi Odločbe 3052/95/ES, bi morale zato zagotoviti informacije tudi o pravilih, ki veljajo za vgradnjo, sestavljanje in montažo posebnih tipov gradbenih proizvodov. Poleg tega bodo morale biti sposobne dati vsem proizvajalcem vse informacije o razpoložljivih pravnih sredstvih v primeru spodbijanja pogojev dostopa enega ali več proizvodov tega prizvajalca do znaka CE, zlasti o primernih pravnih sredstvih za pritožbo zoper odločitve, sprejete na podlagi ocene. |
Obrazložitev | |
Kontaktne točke za proizvode nudijo informacijske storitve proizvajalcem gradbenih proizvodov, ki želijo pridobiti znak CE. Te informacije morajo zadevati predvsem možnosti pritožbe, ki so na voljo proizvajalcem v primeru spodbijanja sklepov, sprejetih v postopku pridobitve znaka CE. | |
Predlog spremembe 20 Predlog uredbe Uvodna izjava 42 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(42a) Upoštevati je treba obstoječe mandate za določitev usklajenih evropskih standardov. Evropski odbor za standardizacijo (CEN) mora slediti pozivu in oblikovati standarde za razjasnitev osnovne zahteve pod točko 7 „Trajnostna raba naravnih virov“. |
Predlog spremembe 21 Predlog uredbe Uvodna izjava 43 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(43a) Komisija in države članice morajo v sodelovanju z zainteresiranimi stranmi organizirati informacijske kampanje, v okviru katerih sektor gradbeništva, zlasti gospodarske subjekte in uporabnike, obvestijo o vzpostavitvi skupnega tehničnega jezika, porazdelitvi odgovornosti med posameznimi gospodarskimi subjekti, pritrjevanju znaka CE na gradbene proizvode, reviziji osnovnih zahtev objektov ter sistemov za ocenjevanje in preverjanje nespremenljivosti zmogljivosti. |
Predlog spremembe 22 Predlog uredbe Uvodna izjava 43 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(43b) Komisija mora v roku enega leta po začetku veljave te uredbe Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti predlog za revizijo evropskega sistema standardizacije, da se poveča preglednost celotnega sistema, zagotovi predvsem sorazmerno sodelovanje zainteresiranih strani v tehničnih odborih evropskih organov za standardizacijo in prepreči navzkrižje interesov med njimi. Sočasno je treba sprejeti ukrepe, s katerimi bi pospešili sprejetje evropskih standardov ter poskrbeli za prevod teh standardov, zlasti pa smernic za mala in srednje velika podjetja, v vse uradne jezike Evropske unije. |
Predlog spremembe 23 Predlog uredbe Uvodna izjava 43 c (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(43c) Osnovna zahteva objektov 7 z naslovom „trajnostna uporaba naravnih virov“ mora upoštevati možnost recikliranja gradbenih objektov, njihovih materialov in delov po zrušenju ter uporabo okoljsko združljivih surovin in sekundarnih materialov v gradbenih objektih, |
Obrazložitev | |
Sprememba se navezuje na ustrezni predlog spremembe v zvezi z odstavkom 7 iz Priloge 1. Načeloma je mogoče podpreti osnovno zahtevo št. 7 „trajnost“ (Priloga I). Dokler ni na voljo evropskih standardov, ki določajo, kako je mogoče izpolniti natančne zahteve (trenutno se ustrezni standardi razvijajo v Evropskem odboru za standardizacijo (CEN)), je treba predlagani seznam natančnih zahtev vstaviti v uvodne izjave. V zvezi s tem je treba upoštevati pristojnost CEN, ki jo ima kot pristojna organizacija za sprejemanje usklajenih standardov, kakor je določeno v uvodni izjavi 13. | |
Predlog spremembe 24 Predlog uredbe Člen 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Ta uredba določa pravila o načinu navajanja zmogljivosti gradbenih proizvodov glede njihovih bistvenih značilnosti in o uporabi znaka CE na navedenih proizvodih. |
Ta uredba določa pogoje trženja gradbenih proizvodov z uvedbo pravil o načinu navajanja zmogljivosti gradbenih proizvodov glede njihovih bistvenih značilnosti in o uporabi znaka CE na navedenih proizvodih. |
Obrazložitev | |
Predlog spremembe pojasnjuje, da ta uredba zadeva le pogoje trženja gradbenih proizvodov brez montaže, sestavljanja in vgradnje gradbenih proizvodov v objekte. | |
Predlog spremembe 25 Predlog uredbe Člen 2 – točka 1 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
1a. „proizvodi, ki niso ali niso popolnoma zajeti v usklajenem standardu“ pomeni kateri koli gradbeni proizvod, katerega bistvenih značilnosti in zmogljivosti ni mogoče v celoti oceniti po obstoječem usklajenem standardu, ker med drugim: |
|
|
(a) proizvod ne sodi v področje uporabe nobenega obstoječega usklajenega standarda; |
|
|
(b) proizvod ne ustreza eni ali več tehničnim opredelitvam značilnosti, ki jih predvidevajo ti usklajeni standardi; |
|
|
(c) ena ali več bistvenih značilnosti proizvoda ni ustrezno zajetih v teh usklajenih standardih; ali |
|
|
(d) ker ni ene ali več preskusnih metod za ugotavljanje zmogljivosti proizvoda, ali pa niso uporabne. |
Obrazložitev | |
Opredelitev je potrebna, da se pojasni proizvode, za katere se lahko zahteva evropska tehnična ocena. V to opredelitev spadajo večinoma inovativni proizvodi. | |
Predlog spremembe 26 Predlog uredbe Člen 2 – točka 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. „bistvene značilnosti“ pomeni tiste značilnosti gradbenega proizvoda, ki se nanašajo na osnovne zahteve objektov; |
3. „bistvene značilnosti“ pomeni tiste značilnosti gradbenega proizvoda, ki se nanašajo na osnovne zahteve objektov iz Priloge I. Pri bistvenih značilnostih, opredeljenih v usklajenih tehničnih specifikacijah, se razlikuje med: |
|
|
(a) značilnostmi, ki obstajajo tam, kjer namerava proizvajalec ali uvoznik dati proizvod v promet; |
|
|
(b) značilnostmi, ki jih je treba priglasiti ne glede na kraj, kjer se da proizvod v promet, in katerih minimalne zahteve glede na raven ali razred zmogljivosti za vsako družino proizvodov iz tabele 1 v Prilogi IV in glede na vrsto uporabe določijo evropski organi za standardizacijo s soglasjem Komisije in stalnega odbora za gradbeništvo. |
|
|
Če je ustrezno, Komisija za vsako družino proizvodov iz tabele 1 v Prilogi IV določi značilnosti iz točke (b) tega odstavka v skladu s postopkom iz člena 51(2); med drugim se nanašajo na splošna vprašanja, kot so okolje, varnost in vrednotenje morebitnih nevarnosti za zdravje v celotnem življenjskem ciklu gradbenega proizvoda. |
Predlog spremembe 27 Predlog uredbe Člen 2 – točka 3 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
3a. „zmogljivost gradbenega proizvoda“ pomeni zmogljivost, ki se nanaša na posamezne bistvene značilnosti proizvoda, izražene prek njegove vrednosti, ravni, razreda in mejnih vrednosti oziroma prek opisa; |
Obrazložitev | |
Vpeljava te opredelitve omogoča jasnost in skladnost opisov, ki se uporabljajo v okviru izjave o zmogljivosti in znaka CE. Sprejeta opredelitev temelji na opredelitvi, ki se nahaja v dokumentu o smernicah E. | |
Predlog spremembe 28 Predlog uredbe Člen 2 – točka 3 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
3b. „raven" pomeni najmanjšo vrednost zmogljivosti proizvoda. Raven je lahko tehnične ali regulativne narave in lahko velja za eno ali več značilnosti. |
Predlog spremembe 29 Predlog uredbe Člen 2 – točka 3 c (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
3c. „razred“ pomeni območje zmogljivosti proizvoda od najnižje do najvišje vrednosti zmogljivosti. Razred je lahko tehnične ali regulativne narave in lahko velja za eno ali več značilnosti. |
Predlog spremembe 30 Predlog uredbe Člen 2 – točka 4 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
4a. „evropska tehnična ocena“ pomeni oceno, temelječo na evropskem ocenjevalnem listu in pridržano za gradbene proizvode, ki niso oziroma niso popolnoma zajeti v usklajenem standardu; |
Obrazložitev | |
V definicijah je treba opredeliti, na kakšen način je mogoče pridobiti znak CE na neusklajenem področju. | |
Predlog spremembe 31 Predlog uredbe Člen 2 – točka 4 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
4b. „Posebna tehnična dokumentacija“ pomeni dokumentacijo, uporabljeno v poenostavljenih postopkih; |
Obrazložitev | |
Definicije morajo vsebovati opredelitev pojma posebna tehnična dokumentacija, saj je treba pojasniti njeno uporabo v poenostavljenih postopkih. | |
Predlog spremembe 32 Predlog uredbe Člen 2 – točka 5 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
5. „dostopnost na trgu“ pomeni vsako dobavo gradbenega proizvoda za distribucijo ali uporabo na trgu Skupnosti v okviru gospodarske dejavnosti, bodisi odplačno ali neodplačno; |
5. „dostopnost na trgu“ pomeni vsako dobavo gradbenega proizvoda za distribucijo ali uporabo na trgu Skupnosti v okviru gospodarske dejavnosti, bodisi odplačno ali neodplačno; to izključuje: |
|
|
(a) vse proizvode, ki jih uporabnik na gradbišču spreminja za svojo lastno uporabo v okviru svoje poklicne dejavnosti, |
|
|
(b) vse proizvode, ki so proizvedeni na gradbišču in/ali izven njega ter jih proizvajalec vgradi v objekt brez dajanja v promet. |
Obrazložitev | |
Pojasnitev predloga spremembe 17, kar zadeva točko (b). | |
Predlog spremembe 33 Predlog uredbe Člen 2 – točka 7 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
7. „proizvajalec“ pomeni vsaka fizična ali pravna oseba, ki načrtuje ali proizvaja gradbeni proizvod ali za katero se tak proizvod načrtuje ali proizvaja pod njegovim imenom ali blagovno znamko, |
7. „proizvajalec“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki načrtuje ali proizvaja gradbeni proizvod ali za katero se tak proizvod načrtuje ali proizvaja in trži pod njegovim imenom ali blagovno znamko, |
Obrazložitev | |
Opredelitev proizvajalca mora biti v skladu z novim pravnim okvirom (Sklep št. 768/2008/ES o skupnem okviru za trženje proizvodov ter o razveljavitvi Sklepa 93/465/EGS). Najpomembneje je pojasniti, da je proizvajalec podjetje, ki proizvaja in trži proizvod, medtem ko podjetje, ki proizvaja IN montira njegove proizvode, NI proizvajalec. | |
Predlog spremembe 34 Predlog uredbe Člen 2 – točka 11 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
11a. „uporabnik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, odgovorno za varno vgradnjo gradbenega proizvoda v gradbeni objekt; |
Obrazložitev | |
Definicije morajo vsebovati opredelitev uporabnikov, ki so lahko projektanti (arhitekti, gradbeni inženirji) ali gradbeni izvajalci. | |
Predlog spremembe 35 Predlog uredbe Člen 2 – točka 12 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
12a. „tehnični organ za ugotavljanje skladnosti“ pomeni organ, ki ga imenuje država članica za sodelovanje pri razvoju evropskih ocenjevalnih listov in za ugotavljanje zmogljivosti bistvenih značilnosti gradbenih proizvodov, ki niso ali niso popolnoma zajeti v usklajenem standardu na proizvodnih področjih, navedenih v Prilogi IV; |
Obrazložitev | |
Tehnični organi za ugotavljanje skladnosti sodelujejo pri razvoju evropskih ocenjevalnih listov, opravljajo presojo in izdajajo evropsko tehnično oceno za proizvode, ki niso zajeti v usklajenih standardih (večinoma inovativni proizvodi). | |
Predlog spremembe 36 Predlog uredbe Člen 2 – točka 13 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
13. „evropski ocenjevalni list“ pomeni dokument, ki ga sprejme organizacija tehničnih organov za ugotavljanje skladnosti; |
13. „evropski ocenjevalni list“ pomeni dokument, ki ga sprejme organizacija tehničnih organov za ugotavljanje skladnosti z namenom izdaje evropske tehnične ocene in ki se nanaša na proizvod, ki ni zajet oziroma ni povsem zajet v usklajenem standardu; |
Obrazložitev | |
Evropski ocenjevalni list je dokument, na podlagi katerega se oblikuje evropska tehnična ocena. | |
Predlog spremembe 37 Predlog uredbe Člen 2 – točka 14 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
14a. „priglašeni organ“ pomeni laboratorij, kontrolni organ ali organ za potrjevanje, ki ga priglasi država članica za izvajanje nalog, povezanih z ocenjevanjem in preverjanjem nespremenljivosti zmogljivosti gradbenih proizvodov. |
Obrazložitev | |
Za razliko od novega zakonodajnega okvira je področje delovanja priglašenih organov iz člena 19 te uredbe ocenjevanje in preverjanje nespremenljivosti zmogljivosti. | |
Predlog spremembe 38 Predlog uredbe Člen 2 – točka 14 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
14b. „priglasitveni organ“ pomeni organ, ki ga imenuje država članica, da vzpostavi in izvaja postopke, potrebne za presojo in priglasitev priglašenih organov v skladu s členom 30; |
Obrazložitev | |
Priglasitveni organi so zajeti v členih 30, 31 in 32 Poglavja VII. | |
Predlog spremembe 39 Predlog uredbe Člen 2 – točke 5 do 16 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
5. „dostopnost na trgu“ pomeni vsako dobavo gradbenega proizvoda za distribucijo ali uporabo na trgu Skupnosti v okviru gospodarske dejavnosti, bodisi odplačno ali neodplačno; |
4a „usklajeni standard“ pomeni standard, ki ga je sprejel eden izmed evropskih organov za standardizacijo iz Priloge I k Direktivi 98/34/ES, in sicer na zahtevo Komisije v skladu s členom 6 navedene Direktive; |
|
6. „dajanje v promet“ pomeni, da je gradbeni proizvod prvič na voljo na trgu Skupnosti; |
4b „evropski ocenjevalni list“ pomeni dokument, ki ga sprejme organizacija tehničnih organov za ugotavljanje skladnosti; |
|
7. „proizvajalec“ pomeni vsaka fizična ali pravna oseba, ki načrtuje ali proizvaja gradbeni proizvod ali za katero se tak proizvod načrtuje ali proizvaja pod njegovim imenom ali blagovno znamko, |
4c „gospodarski subjekti“ pomenijo proizvajalca, uvoznika, distributerja in pooblaščenega zastopnika; |
|
8. „distributer“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo v dobavni verigi, razen proizvajalca ali uvoznika, ki omogoči dostopnost gradbenega proizvoda na trgu; |
4d „proizvajalec“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki načrtuje ali proizvaja gradbeni proizvod ali za katero se tak proizvod načrtuje ali proizvaja pod njegovim imenom ali blagovno znamko, |
|
9. „uvoznik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ustanovljeno v Skupnosti, ki da gradbeni proizvod iz tretje države v promet v Skupnosti; |
4e „uvoznik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ustanovljeno v Skupnosti, ki da gradbeni proizvod iz tretje države v promet v Skupnosti; |
|
10. „gospodarski subjekti“ pomenijo proizvajalca, uvoznika, distributerja in pooblaščenega zastopnika; |
4f „distributer“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo v dobavni verigi, razen proizvajalca ali uvoznika, ki omogoči dostopnost gradbenega proizvoda na trgu; |
|
11. „pooblaščeni zastopnik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo s sedežem v Skupnosti, ki jo je proizvajalec pooblastil, da v njegovem imenu izvaja posebne naloge; |
4g „pooblaščeni zastopnik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo s sedežem v Skupnosti, ki jo je proizvajalec pooblastil, da v njegovem imenu izvaja posebne naloge; |
|
12. „usklajeni standard“ pomeni standard, ki ga je sprejel eden izmed evropskih organov za standardizacijo iz Priloge I k Direktivi 98/34/ES, in sicer na zahtevo Komisije v skladu s členom 6 navedene Direktive; |
4h „dostopnost na trgu“ pomeni vsako dobavo gradbenega proizvoda za distribucijo ali uporabo na trgu Skupnosti v okviru gospodarske dejavnosti, bodisi odplačno ali neodplačno; |
|
13. „evropski ocenjevalni list“ pomeni dokument, ki ga sprejme organizacija tehničnih organov za ugotavljanje skladnosti; |
4i „dajanje v promet“ pomeni, da je gradbeni proizvod prvič na voljo na trgu Skupnosti; |
|
14. „akreditacija“ ima pomen, dodeljen z Uredbo (ES) št. […]; |
|
|
15. „umik“ je vsak ukrep za preprečitev dostopnosti gradbenega proizvoda iz dobavne verige na trgu; |
4j „umik“ je vsak ukrep za preprečitev dostopnosti gradbenega proizvoda iz dobavne verige na trgu; |
|
16. „odpoklic“ je vsak ukrep za vrnitev gradbenega proizvoda, ki je bil že na voljo na trgu; |
4k „odpoklic“ je vsak ukrep za vrnitev gradbenega proizvoda, ki je bil že na voljo na trgu; |
|
|
4l „akreditacija“ ima pomen, dodeljen z Uredbo (ES) št. […]; |
Obrazložitev | |
Prerazporeditev definicij, ki sedaj upoštevajo logično zaporedje. Po definiciji gradbenega proizvoda, del in bistvenih značilnosti je treba definirati tehnične specifikacije (vključno z usklajenim standardom in EOL), temu pa morajo slediti definicije gospodarskih subjektov (proizvajalca, uvoznika, distributerja in pooblaščenega zastopnika). Zatem je treba navesti definicije dostopnosti na trgu, dajanja v promet, umika in odpoklica. | |
Predlog spremembe 40 Predlog uredbe Člen 2 – točka 18 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
18. „kontrola tovarniške proizvodnje“ pomeni stalno notranjo kontrolo proizvodnje v tovarni; |
18. „kontrola tovarniške proizvodnje“ pomeni stalno notranjo kontrolo proizvodnje, ki jo opravi proizvajalec, s čimer zagotovi, da sta proizvodnja gradbenega proizvoda in proizvedeni proizvod v skladu s tehničnimi specifikacijami; |
Obrazložitev | |
Pojasnitev besedila. | |
Predlog spremembe 41 Predlog uredbe Člen 2 – točka 20 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
20a. „sklop proizvodov“ pomeni najmanj dva ločena dela, ki morata biti združena, da se trajno vgradita v objekt (da postaneta „sestavljeni sistem"). |
Predlog spremembe 42 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Proizvajalec ali uvoznik pri dajanju gradbenega proizvoda v promet pripravi izjavo o zmogljivosti, če so izpolnjeni naslednji pogoji: |
1. Proizvajalec ali uvoznik pri dajanju gradbenega proizvoda v promet pripravi izjavo o zmogljivosti, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev: |
|
(a) gradbeni proizvod je zajet v usklajenem standardu ali pa je bila za navedeni proizvod izdana evropska tehnična ocena; |
(a) gradbeni proizvod je zajet v usklajenem standardu; |
|
(b) zahteve glede bistvenih značilnosti navedenega proizvoda obstajajo tam, kjer namerava proizvajalec ali uvoznik dati proizvod v promet. |
(b) za gradbeni proizvod je bila izdana evropska tehnična ocena.
|
|
Proizvajalec ali uvoznik lahko pripravi izjavo o zmogljivosti, kadar zahteve iz točke (b) ne obstajajo. |
|
Obrazložitev | |
Zavoljo verodostojnosti znaka CE morajo vsi proizvodi, za katere velja usklajena tehnična specifikacija (usklajeni standard ali evropska tehnična ocena), nositi znak CE. | |
Predlog spremembe 43 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Izjava o zmogljivosti iz odstavka 1 zajema vsaj bistvene značilnosti, za katere obstajajo zahteve iz odstavka 1 točke (b). |
črtano |
Predlog spremembe 44 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Izjava o zmogljivosti izraža zmogljivost gradbenih proizvodov v zvezi z bistvenimi značilnostmi navedenih proizvodov v skladu z ustreznimi usklajenimi tehničnimi specifikacijami. |
1. Izjava o zmogljivosti izraža zmogljivost gradbenih proizvodov v zvezi z dvema tipoma v členu 2(3) opredeljenih bistvenih značilnosti navedenih proizvodov v skladu z ustreznimi usklajenimi tehničnimi specifikacijami. |
Obrazložitev | |
V primeru evropskih tehničnih ocen je tehnična specifikacija evropski ocenjevalni list in ne evropska tehnična ocena. Evropski ocenjevalni list je le osnova ocenjevanja, rezultati ocenjevanja – ki so vsebina izjave o zmogljivosti – pa so lahko le v evropski tehnični oceni. Zato se je treba sklicevati nanjo in ne na evropski ocenjevalni list. | |
Predlog spremembe 45 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 2 – točka (b) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(b) seznam bistvenih značilnosti gradbenega proizvoda, za katerega je bila zmogljivost navedena, ter ravni ali razrede navedene zmogljivosti; |
(b) celoten seznam bistvenih značilnosti, določenih v skladu z usklajenimi tehničnimi specifikacijami. Za vsako bistveno značilnost proizvoda proizvajalec navede vrednost, raven ali razred zmogljivosti. Če v državi, v kateri se proizvod daje v promet, ni zahteve po tej značilnosti, proizvajalec na proizvodu označi, da zmogljivost ni določena; |
Obrazložitev | |
The declaration of performance should be a comprehensive document, which gives data on similar products in a way that is comparable and helpful for users. This should include the option for a manufacturer to declare 'no performance determined' for any of the essential characteristics, so that manufacturers are not obliged to do unnecessary testing for characteristics that are not required by the user. The declaration of performance should be a comprehensive document, which gives data on similar products in a way that is comparable and helpful for users. This should include the option for a manufacturer to declare 'no performance determined' for any of the essential characteristics, so that manufacturers are not obliged to do unnecessary testing for characteristics that are not required by the user. | |
Predlog spremembe 46 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 2 – točka (c) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(c) referenčno številko usklajenega standarda, evropskega ocenjevalnega lista ali posebne tehnične dokumentacije, ki se je uporabila za oceno posamezne bistvene značilnosti. |
(c) referenčno številko in naslov usklajenega standarda, evropskega ocenjevalnega lista ali posebne tehnične dokumentacije, ki se je uporabila za oceno posamezne bistvene značilnosti. |
Predlog spremembe 47 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 2 – točka (c a) (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(ca) predvideno generično uporabo, določeno v usklajeni tehnični specifikaciji; |
Predlog spremembe 48 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 2 – točka (c b) (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(cb) podrobnosti o postopku ocenjevanja in preverjanja nespremenljivosti zmogljivosti; če je veljavni sistem ocenjevanja zmogljivosti nadomestil s poenostavljenim postopkom iz člena 27 ali 28, proizvajalec navede naslednje: „posebna tehnična dokumentacija – poenostavljeni postopek“; |
Obrazložitev | |
Da se pojasni pomen navedenih zmogljivosti in zagotovi pravilna obveščenost potrošnikov, mora izjava o zmogljivosti vsebovati tudi navedbo o sistemu, uporabljenem za oceno zmogljivosti proizvoda. | |
Predlog spremembe 49 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 2 – točka (c c) (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(cc) informacije o nevarnih snoveh v gradbenem izdelku, kakor je določeno v Prilogi IIIa, in podrobnosti o nevarnih snoveh, ki jih je treba deklarirati v skladu z drugo usklajevalno zakonodajo Skupnosti. |
Obrazložitev | |
Naziv usklajenega standarda in namen uporabe sta za uporabnike gradbenih proizvodov pomembni informaciji. Obe sta proizvajalcu znani, zato jih mora navesti, s čimer prispeva k varni uporabi proizvoda. Za uporabnika gradbenih proizvodov je pomembno, da prejme kolikor mogoče pregledne in popolne informacije o proizvodu. Prizadevati si je treba za cilj, da bodo v izjavi o zmogljivosti zbrane vse proizvajalcu znane informacije, med drugim tudi podatki o nevarnih snoveh. | |
Predlog spremembe 50 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 – pododstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Izvod izjave o zmogljivosti se predloži vsakemu proizvodu, ki je dostopen na trgu. |
1. Izvod izjave o zmogljivosti vsakega proizvoda, ki je dostopen na trgu, se predloži v papirnati obliki ali pošlje po elektronski poti. |
Obrazložitev | |
Ta uredba bi morala vključevati možnost uporabe elektronskih sredstev, ki se v nekaterih sektorjih že uspešno uporabljajo. | |
Predlog spremembe 51 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Izvod izjave o zmogljivosti se lahko priloži v elektronski obliki samo z izrecnim soglasjem prejemnika. |
2. Proizvajalec v papirnati obliki pošlje izvod izjave o zmogljivosti, če tako zahteva prejemnik. |
Predlog spremembe 52 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4. Izjava o zmogljivostih se pripravi z uporabo modela iz Priloge III. |
4. Izjava o zmogljivostih se pripravi z uporabo modela iz Priloge III, v uradnem jeziku ali enem od uradnih jezikov države članice, kjer se proizvod daje v promet.
|
Obrazložitev | |
Uporabniki gradbenih proizvodov morajo imeti na voljo izjavo o zmogljivosti v jeziku, ki ga razumejo. | |
Predlog spremembe 53 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Znak CE se namesti samo na tiste gradbene proizvode, za katere je proizvajalec pripravil izjavo o zmogljivosti v skladu s členi 4, 5 in 6. |
1. Znak CE se namesti na tiste gradbene proizvode, za katere je proizvajalec pripravil izjavo o zmogljivosti v skladu s členi 4, 5 in 6. Če ni izjave o zmogljivosti, se znak CE ne sme namestiti. |
|
Če proizvajalec izjave o zmogljivosti ni pripravil v skladu s členi 4, 5 in 6, se znak CE ne sme namestiti na gradbene proizvode. |
Če proizvajalec izjave o zmogljivosti ni pripravil v skladu s členi 4, 5 in 6, se znak CE ne sme namestiti na gradbene proizvode. |
|
Kadar proizvajalec namesti ali da namestiti znak CE na gradbeni proizvod, prevzame odgovornost za skladnost gradbenega proizvoda z navedeno zmogljivostjo. |
Kadar proizvajalec ali, kjer je ustrezno, uvoznik namesti ali da namestiti znak CE na gradbeni proizvod, prevzame odgovornost za skladnost gradbenega proizvoda z navedeno zmogljivostjo in za skladnost proizvoda z usklajevalno zakonodajo Skupnosti. |
Obrazložitev | |
Vsi proizvodi, za katere velja usklajena tehnična specifikacija, morajo nositi znak CE; sprememba prvega odstavka naredi besedilo bolj jasno. Poelg tega je v skladu z blagovnim svežnjem, ki sta ga sprejela Parlament in Svet, primerno dodeliti odgovornost tudi uvoznikom, kar zadeva označevanje. | |
Predlog spremembe 54 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Znak CE je edini znak, ki potrjuje, da je gradbeni proizvod skladen z navedeno zmogljivostjo. |
2. Znak CE je edini znak, ki potrjuje, da je gradbeni proizvod skladen z navedeno zmogljivostjo v skladu z usklajevalno zakonodajo Skupnosti. |
|
Države članice ne uvajajo nacionalnih ukrepov ali umaknejo vsako sklicevanje na oznako skladnosti, ki ni znak CE. |
|
Obrazložitev | |
V pričakovanju predloga Komisije, ki bo dovoljeval okrepitev znaka CE, je treba ohraniti sporazum, ki sta ga odobrila Evropski parlament in Svet pri sprejetju „blagovnega svežnja“ v zvezi z nacionalnimi znaki. | |
Predlog spremembe 55 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Znaku CE sledita zadnji dve števki leta njegove namestitve, ime ali identifikacijska oznaka proizvajalca, enotna identifikacijska oznaka gradbenega proizvoda in številka izjave o zmogljivosti. |
3. Znaku CE sledita zadnji dve števki leta njegove namestitve, ime ali identifikacijska oznaka proizvajalca in enotna identifikacijska oznaka gradbenega proizvoda. |
Obrazložitev | |
Predlagani sistem vključitve enotne identifikacijske oznake in številka izjave o zmogljivosti za vsak proizvod je za številne industrije (zaradi velikega števila proizvodov) nepraktičen. Alfanumeričen opis, ki se uporablja v nekaterih industrijskih sektorjih, mora ostati. | |
Predlog spremembe 56 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 4 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
4a. Države članice nadalje razvijajo obstoječe mehanizme, da zagotovijo pravilno izvajanje ureditve, ki ureja znak CE, in sprejmejo ustrezne ukrepe v primeru nepravilne rabe znaka CE. Države članice uvedejo kazni za kršitve, vključno s kazenskimi sankcijami resnih kršitev. Te kazni so sorazmerne glede na resnost kršitve. |
Obrazložitev | |
To je v skladu s Sklepom št. 768/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o skupnem okviru za trženje proizvodov. | |
Predlog spremembe 57 Predlog uredbe Člen 9 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Vsaka država članica zagotovi, da kontaktne točke za proizvod, vzpostavljene v skladu z Uredbo (ES) št. …, zagotavljajo tudi informacije o katerem koli tehničnem pravilu ali zakonodajnih določbah, ki se uporabljajo za vgradnjo, sestavljanje ali montažo posebnega tipa gradbenega proizvoda na ozemlju navedene države članice. |
Vsaka država članica zagotovi, da kontaktne točke za proizvod, vzpostavljene v skladu z Uredbo (ES) št. …, zagotavljajo tudi informacije s preglednimi in zlahka razumljivimi pojmi o: |
|
|
(a) katerem koli tehničnem pravilu ali zakonodajnih določbah, ki se uporabljajo za vgradnjo, sestavljanje ali montažo posebnega tipa gradbenega proizvoda na ozemlju navedene države članice; |
|
|
(b) če je ustrezno, možnosti pritožbe za vse proizvajalce v primeru spodbijanja pogojev dostopa enega ali več njihovih proizvodov do znaka CE, zlasti o primernih pravnih sredstvih za pritožbo zoper odločitve, sprejete na podlagi ocene. |
Obrazložitev | |
Kontaktne točke za proizvode nudijo informacijske storitve proizvajalcem gradbenih proizvodov, ki želijo pridobiti znak CE. Te informacije morajo zadevati obveznosti proizvajalcev, predvsem kar zadeva bistvene ozemeljske zahteve, kot tudi možnosti pritožbe, ki so jim na voljo v primeru spodbijanja sklepov, sprejetih v postopku pridobitve znaka CE. | |
Predlog spremembe 58 Predlog uredbe Člen 9 – pododstavek 1 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Kontaktne točke za proizvode so neodvisne od vseh organov ali organizacij, ki sodelujejo pri postopku pridobivanja dostopa do znaka CE. Komisija pripravi smernice o vlogi in odgovornosti kontaktnih točk, ki jih sprejme stalni odbor za gradbeništvo iz člena 51(1). |
Obrazložitev | |
V izogib vsem navzkrižjem interesov morajo biti kontaktne točke za proizvode neodvisne od vseh organov ali organizacij, ki sodelujejo pri postopku pridobivanja dostopa do znaka CE. | |
Predlog spremembe 59 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 2 – pododstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Preden omogočijo dostopnost gradbenega proizvoda na trgu, distributerji zagotovijo, da ima proizvod zahtevan znak CE in je opremljen z dokumenti, ki se zahtevajo na podlagi te uredbe, ter navodili in informacijami o varnosti proizvoda v jeziku, ki je za uporabnike v državi članici, kjer se omogoča dostopnost proizvoda na trgu, razumljiv, ter da sta proizvajalec in uvoznik upoštevala zahteve iz člena 10(4) in (5) oziroma člena 12(3). |
2. Preden omogočijo dostopnost gradbenega proizvoda na trgu, distributerji zagotovijo, da ima proizvod zahtevan znak CE in je opremljen z dokumenti, ki se zahtevajo na podlagi te uredbe, v uradnem jeziku ali v enem od uradnih jezikov države članice, kjer se omogoča dostopnost proizvoda na trgu, ter da sta proizvajalec in uvoznik upoštevala zahteve iz člena 10(4) in (5) oziroma člena 12(3). |
Obrazložitev | |
Uporabniki gradbenih proizvodov morajo imeti na voljo izjavo o zmogljivosti v jeziku, ki ga razumejo. | |
Predlog spremembe 60 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Usklajene standarde določijo evropski organi za standardizacijo iz Priloge I k Direktivi 98/34/ES, in sicer na podlagi mandatov, ki jih je sprejela Komisija v skladu s členom 6 navedene direktive. |
1. Usklajene standarde določijo evropski organi za standardizacijo iz Priloge I k Direktivi 98/34/ES, in sicer na podlagi zahtev, ki jih je predložila Komisija v skladu s prvim pododstavkom člena 6(3) navedene direktive, in stalni odbor za gradbeništvo, v skladu s členom 5(1) navedene direktive. |
|
|
Evropski organi za standardizacijo v zvezi s tem zagotovijo, da nobena kategorija udeležencev katerega koli sektorja ne predstavlja več kot 25 % članov katere od tehničnih komisij ali delovnih skupin. Če ena ali več kategorij udeležencev ne more oziroma ne želi biti del delovne skupine, se lahko ta zahteva ponovno oceni na osnovi načela pro rata glede na dejanske udeležence. |
Obrazložitev | |
Pojasnitev predloga spremembe 31 (osnutek poročila). | |
Predlog spremembe 61 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 2 – pododstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Usklajeni standardi zagotovijo metode in merila za oceno zmogljivosti gradbenih proizvodov glede njihovih bistvenih značilnosti. |
2. Usklajeni standardi zagotovijo metode in merila za oceno zmogljivosti in trajnosti gradbenih proizvodov glede njihovih bistvenih značilnosti. |
|
|
Če je to ustrezno, usklajeni standardi zagotovijo predviden splošni namen uporabe proizvodov; zagotovijo tudi značilnosti, katerih minimalne zahteve glede na raven ali razred zmogljivosti za vsako družino proizvodov iz tabele 1 v Prilogi IV in po vrsti uporabe določi Komisija, v okviru regulativnega postopka s pregledom iz člena 51(2); |
Obrazložitev | |
Ocena vzdržljivosti gradbenega proizvoda je v nekaterih primerih neizogibna in je ključnega pomena za pravilno izbiro proizvoda. Merila vzdržljivosti so bila v standardih prve generacije pogosto zanemarjena, v usklajenem standardu za proizvode pa jih je treba obvezno upoštevati. Usklajene standarde je mogoče prenesti v prakso le, če vsebujejo predvideni namen uporabe ter ravni in razrede. | |
Predlog spremembe 62 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 4 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
4a. Evropski organi za standardizacijo zagotovijo ustrezno zastopanost predstavniških organov glavnih poklicev, ki sodelujejo pri oblikovanju, proizvodnji in uporabi gradbenih proizvodov. |
Obrazložitev | |
Prav tako je pomembno, da predstavniški organi podobno kot proizvajalci (poklicna združenja) potrdijo načela uredbe in omogočijo pošteno konkurenco med gradbenimi izdelki. | |
Predlog spremembe 63 Predlog uredbe Člen 17 – odstavek 3 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
3a. Ko evropski organ za standardizacijo potrdi usklajeni standard, odbor iz člena 51(1) lahko izvede vsa preverjanja, s katerimi zagotovi, da standard izpolnjuje zahteve, določene v mandatu, ki ga podeli Komisija ali država članica. |
Obrazložitev | |
Ena izmed glavnih težav mandatov za standardizacijo je ta, da usklajeni standardi proizvodov ne odgovarjajo nacionalnim zahtevam. Standardi morajo omogočati, da proizvajalci objavijo vse zmogljivosti, ki so zakonsko urejene v posamezni državi članici. Stalni odbor za gradbeništvo, ki zastopa organe držav članic, mora zagotoviti, da so bile v ustreznem mandatu upoštevane vse potrebne značilnosti. | |
Predlog spremembe 64 Predlog uredbe Člen 18 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Kadar Komisija ne določi razredov zmogljivosti glede bistvenih značilnosti gradbenih proizvodov, jih lahko določijo evropski organi za standardizacijo v usklajenih standardih. |
2. Ravni ali razredi zmogljivosti glede bistvenih značilnosti gradbenih proizvodov se določijo v usklajenih tehničnih specifikacijah, tako da se upoštevajo različni običaji in ravni osnovnih delovnih zahtev za določene objekte, pa tudi razlike v podnebju, geologiji in geografiji ter pomembni pogoji, ki prevladujejo v državah članicah. |
|
|
Proizvajalec je upravičen do izbire med navedbo posamičnih vrednosti zmogljivosti in navedbo ravni ali razredov zmogljivosti. |
|
Kadar je Komisija določila razrede zmogljivosti glede bistvenih značilnosti gradbenih proizvodov, evropski organi za standardizacijo navedene razrede uporabijo v usklajenih standardih. |
Kadar je Komisija določila ravni ali razrede zmogljivosti glede bistvenih značilnosti gradbenih proizvodov, evropski organi za standardizacijo navedene razrede uporabijo v usklajenih standardih. |
Obrazložitev | |
Ker ostajajo nacionalni gradbeni predpisi in lokalni običaji nespremenjeni, je pomembno zagotoviti usklajene (tehnične) ravni in razrede zmogljivosti kot alternativo navedbi posamičnih vrednosti zmogljivosti. Vendar pa morajo države članice nadomestiti ali prilagoditi svoje obstoječe ravni in razrede sistemu klasifikacije v usklajenih standardih. | |
Predlog spremembe 65 Predlog uredbe Člen 18 – odstavek 3 – pododstavek 1 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Glede na razrede zmogljivosti, ki jih določi Komisija, evropski organi za standardizacijo določijo pogoje, pod katerimi se brez izvajanja nadzora ali novega nadzora določi, da ima proizvod določeno raven zmogljivosti na podlagi ustreznih sklepov, ki jih sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 51(2). |
Obrazložitev | |
Ker gre za razrede zmogljivosti, ki jih določi Komisija, določanje pogojev, pod katerimi se brez izvajanja dodatnih ali novih nadzorov prizna, da ima proizvod določeno raven zmogljivosti, zahteva poglobljeno analizo vseh razpoložljivih rezultatov izvedenih nadzorov in možnost, da jih nacionalni organi sprejmejo. Posledično morajo temeljiti na sklepih Komisije, ki jih sprejme stalni tehnični odbor v okviru postopka komitologije. | |
Predlog spremembe 66 Predlog uredbe Člen 19 – odstavek 2 – pododstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Komisija vedno izbere najmanj zapleten sistem, ki je skladen z varnostnimi zahtevami. |
Komisija vedno izbere najmanj zapleten sistem, ki je skladen z varno vgradnjo gradbenega proizvoda v gradbeni objekt. |
Predlog spremembe 67 Predlog uredbe Člen 19 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Tako določen sistem je naveden v mandatih za usklajene standarde in v usklajenih tehničnih specifikacijah. |
3. Tako določen sistem in informacije o njegovi predvideni generični uporabi so navedeni v mandatih za usklajene standarde in v usklajenih tehničnih specifikacijah. |
Obrazložitev | |
Izjava o zmogljivosti mora omenjati predvideno uporabo proizvoda, da je pomen navedenih zmogljivosti jasen in da imajo potrošniki zanesljive informacije. | |
Predlog spremembe 68 Predlog uredbe Člen 20 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Evropski ocenjevalni list (EOL) sprejme organizacija tehničnih organov za ugotavljanje skladnosti iz člena 25(1) na podlagi zahtevka proizvajalca ali uvoznika za evropsko tehnično oceno v skladu s postopkom iz Priloge II. |
1. Za gradbene proizvode, ki niso ali niso povsem zajeti v usklajenem standardu, evropski ocenjevalni list (EOL) sprejme organizacija tehničnih organov za ugotavljanje skladnosti iz člena 25(1) na podlagi zahtevka proizvajalca ali uvoznika za evropsko tehnično oceno v skladu s postopkom iz Priloge II. |
Obrazložitev | |
Za skladnost s področjem uporabe evropskega ocenjevalnega lista, ki je omejen na inovativne proizvode, kot so opredeljeni v tej uredbi. | |
Predlog spremembe 69 Predlog uredbe Člen 20 – odstavek 3 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
3a. Kadar Komisija meni, da je bila dosežena zadostna raven tehničnega in znanstvenega strokovnega znanja glede evropskega ocenjevalnega lista (EOL), podeli evropskim organom za standardizacijo mandat za oblikovanje usklajenega standarda na podlagi tega EOL. Zadevni EOL postane neveljaven, ko se ta usklajeni standard objavi v Uradnem listu. |
Predlog spremembe 70 Predlog uredbe Člen 21 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Evropsko tehnično oceno (ETO) izda tehnični organ za ugotavljanje skladnosti, in sicer za vsak gradbeni proizvod, na zahtevo proizvajalca ali uvoznika na podlagi EOL v skladu s postopkom iz Priloge II. |
1. Za gradbene proizvode, ki niso ali niso povsem zajeti v usklajenem standardu, evropsko tehnično oceno (ETO) izda tehnični organ za ugotavljanje skladnosti, in sicer za vsak gradbeni proizvod, na zahtevo proizvajalca ali uvoznika na podlagi EOL v skladu s postopkom iz Priloge II. |
Obrazložitev | |
Da bi se izognili znaku CE dveh hitrosti, zaradi česar bi sistem postal kompleksnejši, tvegali pa bi tudi negativen učinek na verodostojnost znaka CE, bi bilo treba dostop do evropske tehnične ocene omejiti na inovativne proizvode. | |
Predlog spremembe 71 Predlog uredbe Člen 24 – odstavek 2 – pododstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Komisija določi postopke za izvedbo vrednotenja, vključno z ustreznimi postopki za pritožbe zoper odločitve, sprejete na podlagi vrednotenja. |
2. Komisija določi pregledne postopke za izvedbo vrednotenja, vključno z ustreznimi in dostopnimi postopki za pritožbe zoper odločitve, sprejete na podlagi vrednotenja. |
Obrazložitev | |
Neizogibno zaupnost postopka za pripravo evropske tehnične ocene za inovativne proizvode mora spremljati preglednost omenjenega postopka za proizvajalca. | |
Predlog spremembe 72 Predlog uredbe Člen 25 – odstavek 2 – točka (e a) (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(ea) zagotavlja, da ima vsak TAB enak status v organizaciji TAB; |
Obrazložitev | |
Za zagotavljanje preglednosti sprejemanja odločitev v organizaciji TAB je treba vsem TAB zagotoviti enak status. | |
Predlog spremembe 73 Predlog uredbe Člen 25 – odstavek 2 – točka (e b) (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(eb) zagotavlja, da so postopki iz člena 19 in Priloge II pregledni ter da se v okviru teh postopkov posvetuje s proizvajalcem. |
Obrazložitev | |
Neizogibno zaupnost postopka za pripravo evropske tehnične ocene za inovativne proizvode mora spremljati preglednost omenjenega postopka za proizvajalca. Ta mora predvsem imeti možnost, da se posvetuje z njim in da je ustrezno obveščen o poteku obravnave svoje vloge. | |
Predlog spremembe 74 Predlog uredbe Člen 26 – odstavek 1 – točka (b) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(b) gradbeni proizvod, ki ga daje proizvajalec v promet, predstavlja enak tip proizvoda kot drugi gradbeni proizvod, ki ga je proizvedel drug proizvajalec in je že bil preskušen v skladu z ustrezno usklajeno tehnično specifikacijo. Kadar so ti pogoji izpolnjeni, ima proizvajalec pravico navesti zmogljivost, ki ustreza vsem ali nekaterim rezultatom preskusa tega drugega proizvoda; |
(b) gradbeni proizvod, ki ga daje proizvajalec v promet, ustreza enakemu tipu proizvoda kot drugi gradbeni proizvod, ki ga je proizvedel drug proizvajalec in je že bil preskušen v skladu z ustrezno usklajeno tehnično specifikacijo. Kadar so pogoji, opredeljeni v usklajenih tehničnih specifikacijah, izpolnjeni in, če je ustrezno, potem ko ustrezen organ za certifikacijo iz Priloge V preveri posebno tehnično dokumentacijo, ima proizvajalec pravico navesti zmogljivost, ki ustreza vsem ali nekaterim rezultatom preskusa tega drugega proizvoda; |
Obrazložitev | |
Za večjo jasnost in boljši nadzor trga je treba v usklajenih tehničnih specifikacijah natančneje določiti pogoje dostopa do poenostavljenih postopkov. | |
Predlog spremembe 75 Predlog uredbe Člen 26 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka (c) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(c) je gradbeni proizvod, ki ga daje proizvajalec v promet, sistem, sestavljen iz sestavnih delov, ki jih ustrezno sestavi na podlagi natančnih navodil ponudnika takšnega sistema ali njegovega sestavnega dela, ki je navedeni sistem ali sestavni del že preskusil z vidika ene ali več njegovih bistvenih značilnosti v skladu z ustrezno usklajeno tehnično specifikacijo. Kadar so ti pogoji izpolnjeni, ima proizvajalec pravico navesti zmogljivost, ki ustreza vsem ali nekaterim rezultatom preskusa za sistem ali sestavni del, ki mu je zagotovljen. |
(c) je gradbeni proizvod, ki ga daje proizvajalec v promet, sistem, sestavljen iz sestavnih delov, ki jih ustrezno sestavi na podlagi natančnih navodil ponudnika takšnega sistema ali njegovega sestavnega dela, ki je navedeni sistem ali sestavni del že preskusil z vidika ene ali več njegovih bistvenih značilnosti v skladu z ustrezno usklajeno tehnično specifikacijo. Kadar so pogoji, opredeljeni v usklajenih tehničnih specifikacijah, izpolnjeni in, če je ustrezno, potem ko ustrezen organ za certifikacijo iz Priloge V preveri posebno tehnično dokumentacijo, ima proizvajalec pravico navesti zmogljivost, ki ustreza vsem ali nekaterim rezultatom preskusa za sistem ali sestavni del, ki mu je zagotovljen. |
Obrazložitev | |
Postopek proizvajalcu dovoljuje, da se izogne nepotrebnim stroškom in zamudi z uporabo rezultatov preskusa, ki jih doseže ponudnik sistema, ob upoštevanju predvidenega jamstva. | |
Predlog spremembe 76 Predlog uredbe Člen 26 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Če spada gradbeni proizvod iz odstavka 1 v družino gradbenih proizvodov, za katere je veljavni sistem za ocenjevanje in preverjanje nespremenljivosti zmogljivosti sistem 1 ali 2, kakor je določeno v Prilogi V, ustrezen organ za certifikacijo iz Priloge V preveri posebno tehnično dokumentacijo. |
2. Če spada gradbeni proizvod iz odstavka 1 v družino gradbenih proizvodov, za katere je veljavni sistem za ocenjevanje in preverjanje nespremenljivosti zmogljivosti sistem 1, 2 ali 4, kakor je določeno v Prilogi V, ustrezen organ za certifikacijo iz Priloge V preveri posebno tehnično dokumentacijo. |
Obrazložitev | |
Povsem jasno bi moralo biti, da lahko posebna tehnična dokumentacija nadomesti samo področje ocenjevanja in ne preskušanja zmogljivosti. Zato bi moral ustrezni organ za certifikacijo iz Priloge V preveriti tudi sistem 4. | |
Predlog spremembe 77 Predlog uredbe Člen 26 – odstavek 2 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
2a. Ta člen ne velja za uvoznike, ki dajejo proizvod v promet pod svojim imenom ali blagovno znamko ali spreminjajo gradbeni proizvod, ki je že bil dan v promet, na način, ki bi lahko vplival na skladnost z navedeno zmogljivostjo iz člena 14. |
Obrazložitev | |
Pojasnitev predloga spremembe 40 (osnutek poročila), da se tako izognemo napačnemu tolmačenju besedila. Izključni namen tega predloga spremembe je izogniti se tveganjem, ki so povezana s škodljivo uporabo posebne tehnične dokumentacije za namerno izogibanje evropski zakonodaji na področju znaka CE, in zagotoviti zanesljivost zmogljivosti proizvodov, ki so dani v promet. | |
Predlog spremembe 78 Predlog uredbe Člen 27 – naslov | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Uporaba posebne tehnične dokumentacije v mikro podjetjih |
Uporaba posebne tehnične dokumentacije v mikro podjetjih, ki proizvajajo gradbene proizvode |
Predlog spremembe 79 Predlog uredbe Člen 27 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Mikro podjetja lahko nadomestijo veljavni sistem za oceno navedene zmogljivosti gradbenih proizvodov s posebno tehnično dokumentacijo. Posebna tehnična dokumentacija kaže skladnost gradbenega proizvoda z veljavnimi zahtevami. |
1. Mikro podjetja, ki proizvajajo gradbene proizvode, lahko nadomestijo veljavni sistem za oceno navedene zmogljivosti gradbenih proizvodov s posebno tehnično dokumentacijo. Posebna tehnična dokumentacija kaže skladnost gradbenega proizvoda z veljavnimi zahtevami. |
Predlog spremembe 80 Predlog uredbe Člen 27 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Če spada gradbeni proizvod v družino gradbenih proizvodov, za katere je veljavni sistem za ocenjevanje in preverjanje nespremenljivosti zmogljivosti sistem 1 ali 2, kakor je določeno v Prilogi V, ustrezen organ za certifikacijo iz Priloge V preveri posebno tehnično dokumentacijo. |
2. Če spada gradbeni proizvod v družino gradbenih proizvodov, za katere je veljavni sistem za ocenjevanje in preverjanje nespremenljivosti zmogljivosti sistem 1, 2 ali 4, kakor je določeno v Prilogi V, ustrezen organ za certifikacijo iz Priloge V preveri posebno tehnično dokumentacijo. |
Obrazložitev | |
Uporaba poenostavljenega postopka je sicer dovoljena, vendar mora posebno tehnično dokumentacijo, napisano za proizvode, ki ustrezajo sistemu ocenjevanja št. 3, preveriti tudi tretja stran. | |
Predlog spremembe 81 Predlog uredbe Člen 27 – odstavek 2 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
2a. Specifična tehnična dokumentacija zagotavlja primerljivo raven zdravja in varnosti oseb ter drugih javnih interesov. Proizvajalec ostaja odgovoren za skladnost izdelka z lastnostmi, navedenimi v izjavi o zmogljivosti. Proizvajalec navede podatke o predvideni uporabi proizvoda. |
Predlog spremembe 82 Predlog uredbe Člen 27 – odstavek 2 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
2b. Komisija pet let po začetku veljavnosti te uredbe pripravi poročilo o izvajanju tega člena, pri čemer med drugim preveri tudi, ali ga je mogoče razširiti na druga podjetja ali pa po potrebi razveljaviti. Komisija predloži to poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu, skupaj z morebitnimi zakonodajnimi predlogi. |
Obrazložitev | |
Če se bo izvajanje tega člena izkazalo kot koristno, ga je treba razširiti, tako da bo zajemal tudi mala in srednje velika podjetja ali celo ves sektor. Če se izkaže, da ni mogoče zagotoviti varne vgradnje gradbenega proizvoda v gradbeni objekt, je treba ta člen razveljaviti. | |
Predlog spremembe 83 Predlog uredbe Člen 27 – odstavek 2 c (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
2c. Ta člen ne velja za uvoznike, ki dajejo proizvod v promet pod svojim imenom ali blagovno znamko ali spreminjajo gradbeni proizvod, ki je že bil dan v promet, na način, ki bi lahko vplival na skladnost z navedeno zmogljivostjo iz člena 14. |
Obrazložitev | |
Pojasnitev predloga spremembe 42 (osnutek poročila), da se tako izognemo napačnemu tolmačenju besedila. Izključni namen tega predloga spremembe je, da se izognemo tveganjem, ki so povezana s škodljivo uporabo posebne tehnične dokumentacije za namerno izogibanje evropski zakonodaji na področju znaka CE, in da se zagotoviti zanesljivost zmogljivosti proizvodov, ki so dani v promet. | |
Predlog spremembe 84 Predlog uredbe Člen 28 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Za gradbeni proizvod, oblikovan in proizveden v neindustrijskem proizvodnem procesu na podlagi posebnega naročila ter vgrajen v posamezen določen objekt, lahko proizvajalec nadomesti veljaven sistem za oceno zmogljivosti s posebno tehnično dokumentacijo, ki kaže skladnost navedenega proizvoda z veljavnimi zahtevami. |
1. Za gradbeni proizvod, oblikovan in proizveden v neindustrijskem proizvodnem procesu na podlagi posebnega naročila ter vgrajen v posamezen določen objekt, lahko proizvajalec nadomesti veljaven sistem za oceno zmogljivosti s posebno tehnično dokumentacijo, ki kaže skladnost navedenega proizvoda z veljavnimi zahtevami. Posebna tehnična dokumentacija zagotovi enako raven zaupanja in zanesljivosti zmogljivosti v zvezi z bistvenimi zahtevami objekta. |
Predlog spremembe 85 Predlog uredbe Člen 30 – odstavek 4 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
4a. Priglašeni organ preveri, ali so ocene skladnosti izvedene na primeren način, brez nalaganja odvečnih bremen za podjetja in ob strogem upoštevanju velikosti podjetja, posebnosti gradbenega sektorja in njegove strukture, stopnje tehnološke zapletenosti zadevnega proizvoda in narave, obsega in periodičnosti gradbenega procesa. |
Obrazložitev | |
Ta določba je v skladu s filozofijo te uredbe, namenjena je torej poenostavitvi. | |
Predlog spremembe 86 Predlog uredbe Člen 33 – odstavek 5 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
5. Priglašeni organ in njegovo osebje izvajata naloge tretje stranke v procesu ocenjevanja in preverjanja nespremenljivosti zmogljivosti z največjo strokovno neoporečnostjo in potrebno tehnično usposobljenostjo na določenem področju, brez pritiskov in spodbud, zlasti finančnih, ki bi lahko vplivali na njuno presojo ali rezultate njunih dejavnosti ocenjevanja in/ali preverjanja, zlasti od oseb ali skupin oseb, za katere so rezultati navedenih dejavnosti pomembni. |
5. Priglašeni organ in njegovo osebje izvajata v popolni preglednosti za proizvajalca naloge tretje stranke v procesu ocenjevanja in preverjanja nespremenljivosti zmogljivosti z največjo strokovno neoporečnostjo in potrebno tehnično usposobljenostjo na določenem področju, brez pritiskov in spodbud, zlasti finančnih, ki bi lahko vplivali na njuno presojo ali rezultate njunih dejavnosti ocenjevanja in/ali preverjanja, zlasti od oseb ali skupin oseb, za katere so rezultati navedenih dejavnosti pomembni. |
Obrazložitev | |
Neizogibno zaupnost postopka za pripravo evropske tehnične ocene za inovativne proizvode mora spremljati preglednost omenjenega postopka za proizvajalca. | |
Predlog spremembe 87 Predlog uredbe Člen 33 – odstavek 11 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
11a. Priglašeni organi obvestijo svoje stranke in jim svetujejo v njihovem najboljšem interesu. |
Predlog spremembe 88 Predlog uredbe Člen 51 – odstavek 2 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
2a. Države članice zagotovijo, da člani odbora iz odstavka 1 delujejo neodvisno od strani, ki sodelujejo pri ocenjevanju skladnosti gradbenih proizvodov. |
Obrazložitev | |
Če predstavniki držav članic niso neodvisni od tretjih strani, ki so vpletene v ocenjevanje skladnosti, obstaja znatno tveganje, da so proizvajalci gradbenih proizvodov prisiljeni izvesti dodatne preskuse ali druge naloge, ki niso zahtevane v okviru uredbe. | |
Predlog spremembe 89 Predlog uredbe Člen 53 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Smernice za evropsko tehnično soglasje, ki so bile objavljene pred 1. julijem 2011 v skladu s členom 11 Direktive 89/106/EGS, se lahko uporabljajo kot EOL. |
3. Smernice za evropsko tehnično soglasje, ki so bile objavljene pred 1. julijem 2011 v skladu s členom 11 Direktive 89/106/EGS in skupne razlage postopkov ocenjevanja gradbenih proizvodov, ki jih je sprejela Evropska organizacija za tehnično soglasje (EOTA) pred 1. julijem 2011 na podlagi člena 9(2) Direktive 89/106/EGS, se lahko uporabljajo kot EOL. Kadar Komisija meni, da je bila dosežena zadostna raven tehničnega in znanstvenega strokovnega znanja glede smernic za evropsko tehnično soglasje, podeli evropskim organom za standardizacijo mandat za oblikovanje usklajenega standarda na podlagi teh smernic, v skladu s členom 20(3a). |
Obrazložitev | |
Usklajeni standard ostaja glavna referenca. Pomembno je, da se ga, takrat ko evropski ocenjevalni list (EOL) (prvotno ustvarjen za inovativni proizvod) dokaže svojo vrednost, spremeni v usklajeni standard prek dela evropskega organa za standardizacijo. Enako seveda velja za smernice za evropsko tehnično soglasje. | |
Predlog spremembe 90 Predlog uredbe Priloga I – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Gradbeni objekti kot celote in njihovi posamezni deli morajo biti ustrezni za predvideno uporabo. |
Gradbeni objekti kot celote in njihovi posamezni deli morajo biti ustrezni za predvideno uporabo in upoštevati zdravje in varnost oseb, vključenih v življenjski cikel objekta. |
Obrazložitev | |
Pomembno je, da se že v fazi zasnove in konstrukcije nameni dovolj pozornosti vidikom zdravja in varnosti oseb, ki se jih tiče življenjski cikel objektov. | |
Predlog spremembe 91 Predlog uredbe Priloga I – del 3 – uvodno besedilo | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Gradbeni objekti morajo biti načrtovani in grajeni tako, da med gradnjo, uporabo in rušenjem ne bodo ogrožali higiene ali zdravja oseb v objektu in sosedov ali povzročali prekomernega vpliva na kakovost okolja ali podnebja skozi njihov celotni življenjski cikel, predvsem ne zaradi: |
Gradbeni objekti morajo biti načrtovani in grajeni tako, da med gradnjo, uporabo in rušenjem ne bodo ogrožali higiene ali zdravja delavcev v objektu in sosedov skozi celoten življenjski cikel ali povzročali prekomernega vpliva na kakovost okolja ali podnebja skozi njihov celotni življenjski cikel, predvsem ne zaradi: |
Predlog spremembe 92 Predlog uredbe Priloga I – del 6 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Gradbeni objekti ter njihove naprave za ogrevanje, hlajenje in zračenje morajo biti načrtovani in grajeni tako, da je količina energije, potrebne pri uporabi objekta in naprav, majhna, kadar se upoštevajo lokalne podnebne razmere in osebe v objektu. |
Gradbeni objekti ter njihove naprave za ogrevanje, razsvetljavo, hlajenje in zračenje morajo biti načrtovani in grajeni tako, da je količina energije, potrebne pri uporabi objekta in naprav, majhna, kadar se upoštevajo lokalne podnebne razmere in osebe v objektu. Gradbeni proizvodi morajo biti tudi energetsko učinkoviti; v svojem življenjskem ciklu morajo porabiti čim manj energije. |
Predlog spremembe 93 Predlog uredbe Priloga I – del 7 – uvodno besedilo | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Gradbeni objekti morajo biti načrtovani, grajeni in zrušeni tako, da je raba naravnih virov trajnostna in da se zagotovi naslednje: |
Gradbeni objekti morajo biti načrtovani, grajeni in zrušeni tako, da je raba naravnih virov trajnostna in da se zagotovi vsaj naslednje: |
Predlog spremembe 94 Predlog uredbe Priloga II – naslov | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Postopek za sprejetje evropskega ocenjevalnega lista in za izdajo evropske tehnične ocene |
Postopek za sprejetje evropskega ocenjevalnega lista in izdajo evropske tehnične ocene za gradbene proizvode, ki niso ali niso popolnoma zajeti v usklajenem standardu |
Obrazložitev | |
Evropska tehnična ocena in evropski ocenjevalni list se uporabljata za gradbene proizvode, ki niso popolnoma zajeti v usklajenih standardih (večinoma inovativni proizvodi). | |
Predlog spremembe 95 Predlog uredbe Priloga II – točka 2 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
2a. V dogovoru s tehničnimi organi za ugotavljanje skladnosti na izbranem ciljnem trgu pristojni tehnični organ za ugotavljanje skladnosti poda oceno v skladu z določbami druge pogodbe in delovnega programa, izda ustrezno evropsko tehnično oceno ter jo posreduje Komisiji in vsem drugim tehničnim organom za ugotavljanje skladnosti, ki so bili v skladu s tabelo 1 Priloge IV imenovani za isto področje proizvodov. |
Obrazložitev | |
V prihodnje mora biti mogoče tehnično oceno prejeti tudi brez oblikovanja „evropskih smernic“. Proizvajalec ali uvoznik mora imeti možnost, da glede na svojo tržno strategijo določi ciljni trg in uporabo. V postopek ocenjevanja so vključeni samo tehnični organi za ugotavljanje skladnosti z izbranega ciljnega trga, vendar pod pogojem, da so ustrezno strokovno podkovani. | |
Predlog spremembe 96 Predlog uredbe Priloga II – točka 2.5 – pododstavek 1 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Proizvajalec lahko zahteva, da zgoraj omenjena delovna skupina zasliši neodvisnega znanstvenega strokovnjaka po njegovi izbiri zaradi dopolnitve podatkov, ki so na voljo TAB. Delovna skupina je dolžna izvesti to zaslišanje. |
Obrazložitev | |
Neizogibno zaupnost postopka za pripravo evropske tehnične ocene za inovativne proizvode mora spremljati preglednost omenjenega postopka za proizvajalca. Ta mora predvsem imeti možnost, da je ustrezno obveščen o poteku obravnave svoje vloge in da dopolni dokumentacijo za vlogo na podlagi zaslišanja neodvisnega znanstvenega strokovnjaka, ki ga opravi zadevna delovna skupina. | |
Predlog spremembe 97 Predlog uredbe Priloga II – tabela 2.7 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2.7. Pristojni TAB vključi te prispevke po posvetovanju z delovno skupino v osnutek EOL, ki ga pošlje organizaciji TAB iz člena 25(1). Po posredovanju končnega osnutka EOL proizvajalcu, ki lahko v enem tednu sporoči svoje pripombe, organizacija TAB sprejme EOL kot začasni dokument. Organizacija TAB pošlje izvod sprejetega začasnega EOL proizvajalcu in Komisiji. Če Komisija v petnajstih dneh od prejema sporoči organizaciji TAB svoje pripombe o začasnem EOL, ga organizacija TAB ustrezno spremeni. Po tem obdobju začne pristojni TAB priprave za izvajanje ocene. |
2.7. Pristojni TAB vključi te prispevke po posvetovanju z delovno skupino v osnutek EOL, ki ga pošlje organizaciji TAB iz člena 25(1). Po posredovanju končnega osnutka EOL proizvajalcu, ki lahko v enem tednu sporoči svoje pripombe, in po posvetovanju z vsaj eno panožno organizacijo po izbiri proizvajalca, če je ta izrazil takšno željo, organizacija TAB sprejme EOL kot začasni dokument. Organizacija TAB pošlje izvod sprejetega začasnega EOL proizvajalcu in Komisiji. Če Komisija v petnajstih dneh od prejema sporoči organizaciji TAB svoje pripombe o začasnem EOL, ga organizacija TAB ustrezno spremeni. Po tem obdobju začne pristojni TAB priprave za izvajanje ocene. |
Obrazložitev | |
Neizogibno zaupnost postopka za pripravo evropske tehnične ocene za inovativne proizvode mora spremljati preglednost omenjenega postopka za proizvajalca. Ta mora predvsem imeti možnost, da je ustrezno obveščen o poteku obravnave svoje vloge, in mora imeti možnost, da dopolni dokumentacijo za vlogo prek zaslišanja panožne organizacije po svoji izbiri s strani zadevne delovne skupine. | |
Predlog spremembe 98 Predlog uredbe Priloga III – naslov | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Izjava o zmogljivosti |
črtano |
|
Št. ................... |
|
Obrazložitev | |
Predlagani sistem vključitve enotne identifikacijske oznake in številka izjave o zmogljivosti za vsak proizvod je za številne industrije (zaradi velikega števila proizvodov) nepraktičen. | |
Predlog spremembe 99 Predlog uredbe Priloga III – točka 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4. Identifikacija proizvoda (omogoča sledljivost): |
4. Identifikacija proizvoda (omogoča sledljivost) in omemba predvidene generične uporabe: |
Obrazložitev | |
Izjava o zmogljivosti mora omenjati predvideno uporabo proizvoda, da je pomen navedenih zmogljivosti jasen in da imajo potrošniki zanesljive informacije. | |
Predlog spremembe 100 Predlog uredbe Priloga III – točka 6 – pododstavek 2 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
po sistemu …......... (št.) ocenjevanja in preverjanja nespremenljivosti zmogljivosti |
Obrazložitev | |
Izjava o zmogljivosti mora omenjati sistem, ki je uporabljen za oceno zmogljivosti proizvoda, da je pomen navedenih zmogljivosti jasen in da imajo potrošniki zanesljive informacije. | |
Predlog spremembe 101 Predlog uredbe Priloga III a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Priloga IIIa |
|
|
Nevarne snovi, ki jih je treba navesti v izjavi o zmogljivosti |
|
|
1. Snovi, ki so zelo zaskrbljujoče |
|
|
a) snovi na seznamu REACH (Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) in o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije1) |
|
|
b) snovi, ki so glede na REACH zelo obstojne, bioakumulativne in strupene (Uredba (ES) št. 1907/2006) |
|
|
c) snovi, ki so glede na REACH zelo obstojne ali bioakumulativne (Uredba (ES) št. 1907/2006) |
|
|
d) snovi, ki so rakotvorne, mutagene ali strupene za razmnoževanje, skupin 1 ali 2, glede na Direktivo Sveta 1967/548/EGS o približevanju zakonov in drugih predpisov v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih snovi2 |
|
|
2. Snovi z določenim razvrščanjem |
|
|
Snovi, ki izpolnjujejo merila za razvrščanje, določena v Direktivi 1967/548/EGS, za naslednje kategorije: |
|
|
a) snovi, ki so rakotvorne, mutagene ali strupene za razmnoževanje skupine 3 |
|
|
b) snovi s kronično toksičnostjo (R48) |
|
|
c) okolju nevarne snovi z možnimi dolgotrajnimi posledicami (R50-53) |
|
|
d) snovi, ki tanjšajo ozonski plašč (R59) |
|
|
e)snovi, katerih vdihavanje lahko povzroči preobčutljivost (R42) |
|
|
f) snovi, pri katerih lahko pri stiku s kožo nastane preobčutljivost (R43) |
|
|
3. Prednostne nevarne snovi |
|
|
Prednostne nevarne snovi iz Priloge X k Direktivi 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (okvirna direktiva o vodah) |
|
|
1 UL L 396, 30.12.2006, str. 1. 2 Posebna angleška izdaja:: serija I, poglavje 1967, str. 234; 3 UL L 327, 22.12.2000, str. 1. |
Obrazložitev | |
Priloga se nanaša na obstoječo zakonodajo Skupnosti v zvezi z nevarnimi snovmi. Priloga bo morda spremenjena v skladu s členom 50. Skupina strokovnjakov za nevarne snovi, ki je povezana z delom TC 351, bi morala imeti pomembno vlogo pri spreminjanju priloge. | |
Predlog spremembe 102 Predlog uredbe Priloga V – del 1 – točka 1.1 – uvodno besedilo | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1.1. Sistem 1 – Izjava proizvajalca o zmogljivosti za bistvene značilnosti proizvoda na podlagi naslednjih postavk: |
1.6. Sistem 1+ – Izjava proizvajalca o zmogljivosti za bistvene značilnosti proizvoda na podlagi naslednjih postavk: |
Obrazložitev | |
Dejstvo, da je sedaj predlagano številčenje od 1 do 5, bo vneslo zmedo. Na podlagi dolge izobraževalne kampanje proizvajalci in trg sedaj vedo, katere bistvene značilnosti pripadajo posameznemu [aktualnemu] sistemu. S spremembo številčenja temu ne bo več tako. Številnim industrijskim sektorjem bo naložena nezanemarljiva obveznost, da spremenijo vso upravno dokumentacijo, ki se že izvaja v podjetjih, ter uradno dokumentacijo. | |
Predlog spremembe 103 Predlog uredbe Priloga V – del 1 – točka 1.2 – uvodno besedilo | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1.2. Sistem 2 – Izjava proizvajalca o zmogljivosti za bistvene značilnosti proizvoda na podlagi naslednjih postavk: |
1.7. Sistem 1 – Izjava proizvajalca o zmogljivosti za bistvene značilnosti proizvoda na podlagi naslednjih postavk: |
Obrazložitev | |
Dejstvo, da je sedaj predlagano številčenje od 1 do 5, bo vneslo zmedo. Na podlagi dolge izobraževalne kampanje proizvajalci in trg sedaj vedo, katere bistvene značilnosti pripadajo posameznemu [aktualnemu] sistemu. S spremembo številčenja temu ne bo več tako. Številnim industrijskim sektorjem bo naložena nezanemarljiva obveznost, da spremenijo vso upravno dokumentacijo, ki se že izvaja v podjetjih, ter uradno dokumentacijo. | |
Predlog spremembe 104 Predlog uredbe Priloga V – del 1 – točka 1.3 – uvodno besedilo | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1.3. Sistem 3 – Izjava proizvajalca o zmogljivosti za bistvene značilnosti proizvoda na podlagi naslednjih postavk: |
1.8. Sistem 2+ – Izjava proizvajalca o zmogljivosti za bistvene značilnosti proizvoda na podlagi naslednjih postavk: |
Obrazložitev | |
Dejstvo, da je sedaj predlagano številčenje od 1 do 5, bo vneslo zmedo. Na podlagi dolge izobraževalne kampanje proizvajalci in trg sedaj vedo, katere bistvene značilnosti pripadajo posameznemu [aktualnemu] sistemu. S spremembo številčenja temu ne bo več tako. Številnim industrijskim sektorjem bo naložena nezanemarljiva obveznost, da spremenijo vso upravno dokumentacijo, ki se že izvaja v podjetjih, ter uradno dokumentacijo. | |
Predlog spremembe 105 Predlog uredbe Priloga V – del 1 – točka 1.4 – uvodno besedilo | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1.4. Sistem 4 – Izjava proizvajalca o zmogljivosti za bistvene značilnosti proizvoda na podlagi naslednjih postavk: |
1.9. Sistem 3 – Izjava proizvajalca o zmogljivosti za bistvene značilnosti proizvoda na podlagi naslednjih postavk: |
Obrazložitev | |
Dejstvo, da je sedaj predlagano številčenje od 1 do 5, bo vneslo zmedo. Na podlagi dolge izobraževalne kampanje proizvajalci in trg sedaj vedo, katere bistvene značilnosti pripadajo posameznemu [aktualnemu] sistemu. S spremembo številčenja temu ne bo več tako. Številnim industrijskim sektorjem bo naložena nezanemarljiva obveznost, da spremenijo vso upravno dokumentacijo, ki se že izvaja v podjetjih, ter uradno dokumentacijo. | |
Predlog spremembe 106 Predlog uredbe Priloga V – del 1 – točka 1.5 – uvodno besedilo | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1.5. Sistem 5 – Izjava proizvajalca o zmogljivosti za bistvene značilnosti proizvoda na podlagi naslednjih postavk: |
1.10. Sistem 4 – Izjava proizvajalca o zmogljivosti za bistvene značilnosti proizvoda na podlagi naslednjih postavk: |
Obrazložitev | |
Dejstvo, da je sedaj predlagano številčenje od 1 do 5, bo vneslo zmedo. Na podlagi dolge izobraževalne kampanje proizvajalci in trg sedaj vedo, katere bistvene značilnosti pripadajo posameznemu [aktualnemu] sistemu. S spremembo številčenja temu ne bo več tako. Številnim industrijskim sektorjem bo naložena nezanemarljiva obveznost, da spremenijo vso upravno dokumentacijo, ki se že izvaja v podjetjih, ter uradno dokumentacijo. | |
OBRAZLOŽITEV
Za spodbujanje boljšega prometa/uporabe gradbenih proizvodov Komisija predlaga zamenjavo direktive o gradbenih proizvodih (89/106/EGS) z novo uredbo, ki bo določila usklajene pogoje za trženje gradbenih proizvodov. Uredba za trženje gradbenih proizvodov si prizadeva predlagati skupen tehnični jezik ter pojasniti pogoje pridobitve znaka CE.
1. Glavni elementi predloga
1.1 – Narava znaka CE
Izjava o zmogljivosti je element, ki omogoča uporabo znaka CE. Izjavo oblikuje proizvajalec, ki je odgovoren za navedene informacije. Oblasti predpostavljajo, da je izjava točna. Izjava vsebuje informacije o zmogljivosti proizvoda, saj se ti podatki od sedaj naprej ne pojavljajo več na samem proizvodu zavoljo lažjega označevanja.
Uredba o določitvi usklajenih pogojev za trženje gradbenih proizvodov se razlikuje od novega zakonodajnega okvira („blagovnega svežnja“), saj postavlja znak CE kot edini znak zmogljivosti proizvodov ter odpravlja vse ostale nacionalne znake. Proizvajalci imajo pooblastilo za uporabo znakov kakovosti, ki pravno niso zavezujoči.
Če v kraju dajanja proizvoda v promet ne bodo veljale nobene bistvene zahteve, znak CE ne bo več obvezen, tudi če je proizvod zajet v usklajeni tehnični specifikaciji.
1.2 – Postopek, ki vodi k znaku CE
1.2.1 – Dve obliki dostopa
Komisijski predlog razlikuje dva postopka, med katerima lahko proizvajalec izbira:
(a) glavni postopek temelji na usklajenih standardih. Kadar proizvajalec meni, da njegov proizvod sodi v okvir obstoječega standarda, da oceniti njegove zmogljivosti prek organov, ki so jih priglasile države članice, v skladu s primernim testnim sistemom.
(b) Evropska tehnična ocena (ETO) ponuja vzporedno pot. Proizvajalcu omogoča, da zahteva novo usklajeno tehnično specifikacijo, ki je prilagojena njegovemu proizvodu, prek oblikovanja evropskega ocenjevalnega lista (EOL), ki ima podobno funkcijo kot usklajeni standardi. Evropski ocenjevalni list in evropsko tehnično oceno oblikujejo tehnični organi za ugotavljanje skladnosti (TAB) na zahtevo proizvajalca.
1.2.2 – Usklajeni standardi: poenostavljeni ocenjevalni postopek
Komisija je za omejitev stroškov predlagala alternativno pot za ocenjevanje zmogljivosti proizvodov: mikro podjetja bodo lahko zamenjala klasični sistem ocenjevanja z uporabo posebne tehnične dokumentacije, v kateri proizvajalec dokaže, da njegov proizvod sodi v okvir veljavnih predpisov in da izpolnjuje njihove zahteve. Testiranja pa bodo lahko postala obvezna, če bo Komisija menila, da je to potrebno zaradi varnostnih razlogov.
Postopek, za katerega se uporablja posebna tehnična dokumentacija, bo moral med drugim omogočiti delitev rezultatov izvedenih preskusov na proizvodih, za katere se meni, da so enakovredni, in uporabo tipskega preskušanja. Posebna tehnična dokumentacija bo na razpolago tudi proizvodom, proizvedenim v neindustrijskem proizvodnem procesu.
2. Predlogi poročevalke
Poročevalka pozdravlja pobudo Komisije, ki si prizadeva za lažje dajanje v promet in trgovanje z gradbenimi proizvodi v EU. Vzpostavitev skupnega jezika in čim večja prilagodljivost, kar zadeva dostop do znaka CE (predvsem prek poenostavljenih postopkov za mikro podjetja), bosta prispevali k izboljšanju regulativnega okvira gradbene panoge.
Poročevalka vseeno meni, da je potrebno natančno opredeliti in pojasniti kar nekaj točk, da bi lahko zagotovili večjo verodostojnost znaka CE in boljšo preglednost sistema za uporabnike gradbenih proizvodov.
2.1 – Dve različni poti dostopa do znaka CE
Možnost prostega dostopa do ETO za vse gradbene proizvode, ki jo je ponudila Komisija, je tvegana, saj lahko povzroči uvedbo potrjevanja dveh hitrosti z različnimi merili kakovosti, v kolikor se postopki ocenjevanja zmogljivosti razlikujejo glede na izbrani postopek pridobitve znaka CE. Zato je bil sprejet sklep za ohranitev možnosti uporabe ETO za inovativne proizvode (člen 21), ki pa so sedaj natančno opredeljeni (člen 2(1a)).
2.2 – Poenostavljeni postopki
Potreba po nadzoru trga pomeni strožji nadzor proizvodov, proizvedenih zunaj Evropske unije. Kar zadeva uvoz, predstavlja možnost izogiba standardnim postopkom ocenjevanja zmogljivosti, ki jo ponuja posebna tehnična dokumentacija, realno tveganje, da bo tako ustvarjena zakonska luknja, ki bo proizvodom dvomljive zmogljivosti omogočala vstop na evropski trg brez dejanske možnosti nadzora. V tem smislu ni mogoče izključiti možnosti ustanavljanja navideznih mikro podjetij, katerih naloga bi bila olajšati uvoz nepreskušenih proizvodov. Poročevalka predlaga, naj se postopek s posebno tehnično dokumentacijo sicer ohrani, vendar pa naj ne bo na voljo uvoznikom, ki morajo uporabljati konvencionalno pot ocenjevanja (člena 26(3) in 27(3)).
Na drugi strani bi bilo za zagotovitev verodostojnosti znaka CE, dodeljenega proizvodu v primeru uporabe poenostavljenega postopka, dobro povečati število primerov, za katere bo posebno tehnično dokumentacijo preverjala tretja stran (člena 26(2) in 27(2)).
2.3 - Preglednost
Dobro delovanje sistema predpostavlja določeno mero preglednosti, kar zadeva določanje usklajenih tehničnih specifikacij in ocenjevanje zmogljivosti proizvodov, ki se potegujejo za pridobitev znaka CE.
Postopek za pripravo ETO za inovativne proizvode mora biti ne samo zaupen, temveč tudi jasen za proizvajalca. Ta mora predvsem imeti možnost, da je ustrezno obveščen o poteku obravnave svoje vloge, ter možnost, da dopolni dokumentacijo za vlogo prek zaslišanja neodvisnega znanstvenega strokovnjaka in panožne organizacije po svoji izbiri (Priloga II, točki 2.5 in 2.7).
Glede upravljanja poročevalka predlaga tudi, da ima vsak TAB, ki sodeluje v postopku sprejemanja odločitev, enak status v organizaciji TAB (člen 25(2)). Predlaga tudi, da se gre izogniti nesorazmernemu zastopstvu določenih kategorij proizvajalcev v evropskih organih za standardizacijo, da bi zagotovili preglednost sprejemanja odločitev in zaščito MSP (člen 16(1)).
2.4 - Pogoji, povezani z znakom CE
Bistveno je, da imajo vsi proizvodi, ki so v prometu na trgu Skupnosti in ki so zajeti v usklajeni tehnični specifikaciji (usklajen standard ali ETO), znak CE (člen 7(1)). Ta znak ustreza izjavi proizvajalca o zmogljivosti proizvoda, v skladu z nizom bistvenih značilnosti.
Kjer te bistvene značilnosti obstajajo, so trenutno izključno nacionalnega značaja in pričajo o (npr. podnebnih) razlikah, ki obstajajo med državami članicami. Če država članica, v kateri je proizvod dan v promet, ni določila ustreznih bistvenih zahtev, se znak CE ne bo navezoval na noben oprijemljiv element v smislu zmogljivostnih vrednosti. To bi precej omejilo verodostojnost znaka CE. Kot odgovor na ta problem poročevalka predlaga razlikovanje med dvema vrstama bistvenih značilnosti (člena 2(2) in 2(4)):
– „bistvene evropske značilnosti“, ki morajo odražati poudarke, skupne vsem državam članicam Unije in njihovim državljanom, in ki bodo deležne minimalne uskladitve v okviru komitologije. Zmogljivost proizvoda, za katerega velja usklajena tehnična specifikacija, bo morala biti nujno ocenjena na podlagi teh „bistvenih evropskih zahtev“. Te bodo zadevale zlasti zahteve glede varnosti, segrevanja podnebja ter kakovosti zraka v zaprtih prostorih (člen 4(3)); seznam pa nikakor ni izčrpen in se lahko spremeni;
– „bistvene ozemeljske značilnosti“, ki jih opredelijo države članice in ki so v skladu z opredelitvijo, ki jo trenutno vsebuje osnutek Komisije. Če te značilnosti veljajo v kraju, kjer namerava proizvajalec dati proizvod v promet, bodo omogočile dodatne ocene zmogljivosti proizvoda.
Z uvedbo „bistvenih evropskih značilnosti“ želi poročevalka okrepiti verodostojnost znaka CE in mu zagotoviti enak pomen po vsej Evropi, glede na določena jasno opredeljena merila.
2.5 - Varstvo potrošnikov/poklicnih uporabnikov
Izjava o zmogljivosti – Izjava o zmogljivosti mora omenjati predvideno uporabo proizvoda ter testni sistem, ki je bil uporabljen za oceno, da je pomen navedenih zmogljivosti jasen in da imajo potrošniki zanesljive informacije (člena 5(2) in 19(3) ter Priloga III).
Znak CE/nacionalni znaki – V pričakovanju pobude Komisije, ki bo dovoljeval okrepitev znaka CE, je treba ohraniti sporazumno besedilo o nacionalnih znakih, ki sta ga odobrila Evropski parlament in Svet v „blagovnem svežnju“ (uvodna izjava 30 in člen 7(2)).
Jezik dokumentov – Uporabniki gradbenih proizvodov morajo imeti na voljo izjavo o zmogljivosti v jeziku, ki ga razumejo (člena 6(4) in 13(2)).
Kontaktne točke za proizvode – Komisija predlaga vzpostavitev kontaktnih točk za proizvode, ki bodo podjetjem nudile informacije o nacionalnih tehničnih pravilih, ki se uporabljajo za vgradnjo, sestavljanje ali montažo posebnega tipa gradbenega proizvoda. Podane informacije morajo zadevati tudi možnosti pritožbe, ki so na voljo proizvajalcem v primeru spodbijanja sklepov, sprejetih v postopku pridobitve znaka CE. Poleg tega morajo biti kontaktne točke za proizvode nujno neodvisne od vseh organov ali organizacij, ki sodelujejo pri postopku pridobivanja dostopa do znaka CE (člen 9).
Posebni primeri: Gradbena podjetja ali delavci se pogosto znajdejo v situaciji, da morajo sami izdelati in vgraditi proizvode v objekt. V teh posebnih primerih znak CE ne bi smel biti obvezen (člen 2(5)).
MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (4.12.2008)
za Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov
o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi usklajenih pogojev za trženje gradbenih proizvodov
(KOM(2008)0311 – C6‑0203/2008 – 2008/0098(COD))
Pripravljavec mnenja: Den Dover
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Gradbeni sektor je z vidika proizvodnje in zaposlenosti ena ključnih evropskih industrijskih panog. Je največji industrijski delodajalec (z okoli 12 milijoni neposrednih delovnih mest) in največ prispeva v bruto domači proizvod, saj zajema več kot 20.000 različnih proizvodov. Razvoj sektorja pa je oviralo pretirano urejanje s predpisi in nepotrebni administrativni postopki, ki so vodili k nezadovoljivemu delovanju notranjega trga.
Leta 1989 je bila sprejeta direktive o gradbenih proizvodih. Njen glavni cilj je bil odprava tehničnih ovir trgovine znotraj Unije, da se obstoječe nacionalne tehnične standarde in postopke za odobritev nadomesti z enim samim sklopom tehničnih specifikacij za gradbene proizvode v Evropi. Vendar je praktično izvajanje direktive o gradbenih proizvodih pokazalo nekaj pomanjkljivosti. Direktiva o gradbenih proizvodih je zaradi različnega prenosa, izvajanja in tolmačenja na nacionalni ovire v trgovini odpravila le delno. Poleg tega je direktiva o gradbenih proizvodih proizvajalcem naložila obremenjujoče postopke in obveznosti, kot so sorazmerno počasen in drag postopek v zvezi z znakom CE.
Evropska komisija je maja 2008 objavila predlog za nadomestitev sedanje direktive o gradbenih proizvodih z novo uredbo o določitvi usklajenih pogojev za trženje gradbenih proizvodov, ki temelji na odpravi vseh preostalih zakonodajnih in tehničnih ovir njihovemu prostemu pretoku v EU. Uredba o določitvi usklajenih pogojev za trženje gradbenih proizvodov ne spreminja sedanje filozofije in glavnih elementov direktive o gradbenih proizvodih. Predlaga pa določene spremembe za boljšo usklajenost in upoštevanje interesov malih in srednjih podjetij.
Pripravljavec osnutka pozdravlja predlog, katerega namen je okrepiti notranji trg gradbenih proizvodov in industriji zagotoviti trden okvir za njene dejavnosti. Cilj uredbe mora biti povečanje zaupanja z zagotavljanjem zmogljivosti gradbenih proizvodov, poenostaviti in pojasniti možnosti, ki so na voljo, povečati uporabo znaka CE, spodbuditi inovatorje ter tudi mala in srednja podjetja.
Pripravljavec osnutka želi opozoriti na tri točke.
1. Znak CE
Treba je priznati temeljno razliko med gradbenimi in drugimi proizvodi. Gradbeni proizvodi so 'vmesni' proizvodi, katerih končne uporabe ni mogoče predvideti Za varno uporabo teh proizvodov je v skladu z nacionalnimi varnostnimi predpisi odgovoren uporabnik. Za presojo uporabnika o varnosti proizvoda je najpomembnejše, da proizvajalec zagotovi popolne in zanesljive informacije o zmogljivosti njegovih proizvodov ob uporabi enotnega besednjaka in usklajenih standardov.
Z obvezno uvedbo znaka CE za proizvode, ki se dajo v promet, se oblikuje skupen tehnični jezik, ki temelji na usklajenih standardih za proizvajalce, da izrazijo zmogljivost in značilnosti svojih proizvodov. To je najboljši način oblikovanja pravega notranjega trga gradbenih proizvodov.
Pomembno je, da je znak CE natančen, zanesljiv in verodostojen. V tem pogledu bi se predlog lahko okrepil, predvsem s pojasnitvijo posameznih načinov pridobivanja znaka CE. V sedanjem predlogu sta dva vzporedna načina, in sicer: z upoštevanjem usklajenih standardov ali pa s tako imenovano evropsko tehnično oceno (ETO). Pripravljavec osnutka meni, da se bodo s pojasnitvijo načina, ki ga je treba uporabiti, in kdaj, okrepili enaki pogoji delovanja, tržna gotovost in verodostojnost znaka CE. Druga točka poudarja zagotavljanje kakovosti, ki se jo lahko pripiše znaku CE. Pripravljavec osnutka pozdravlja predloge glede delovanja priglašenih organov, ki bodo okrepili verodostojnost znaka CE. Nadaljnja krepitev pa bi lahko bila koristna za izpopolnitev neodvisnosti in nepristranskosti teh organov.
2. Mala in srednja podjetja
Predlog uvaja poenostavljene postopke za mikro podjetja in edinstvene proizvode. Proizvajalci lahko (za proizvode, ki z vidika varnosti niso kritični) nadomestijo normalni postopek z lažjo metodo, imenovano posebna tehnična dokumentacija (PTD), ki uporablja rezultate preskusa, ki jih pridobijo od drugih proizvajalcev ali tako imenovanih rezultatov kaskadnega preskusa. Pripravljavec osnutka pozdravlja predloge, ki bodo prispevali h konkurenčnosti malih podjetij in olajšali njihovo stroškovno breme. Bistveno je, da imajo potrošniki enako raven varovanja z vidika varnosti in okolja, ne glede na uporabljeni postopek. To je posebej pomembno, ker se upošteva veliko število majhnih podjetij v gradbenem sektorju. Poleg tega lahko te spremembe zagotovijo hitrejši način pridobitve znaka CE za inovativne proizvode.
3. Trajnost
Novost predloga je posebna navedba trajnosti gradbenih proizvodov z novimi osnovnimi zahtevami objektov, ki pomeni, da lahko znak CE vključuje kazalec trajnosti proizvoda, če je to v državi članici zakonsko urejeno. Pripravljavec mnenja pozdravlja ta predlog. Z zajetjem možnosti recikliranja, vzdržljivosti in uporabe trajnostnih virov je to lahko pomemben del skupnega cilja za reševanja emisij ogljika in spodbujanje ekoloških inovacij. To uredbo je treba povezati z obstoječimi ukrepi evropske standardizacije, kot sta tehnična odbora 350 in 351.
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov kot pristojni odbor, naj v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:
Predlog spremembe 1 Predlog uredbe Uvodna izjava 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(1) Pravila držav članic zahtevajo, da so gradbeni objekti načrtovani in zgrajeni tako, da ne ogrožajo varnosti ljudi, domačih živali in imetja. |
(1) Pravila držav članic zahtevajo, da so gradbeni objekti načrtovani in zgrajeni tako, da ne ogrožajo varnosti ljudi, domačih živali in imetja ter ne škodujejo naravnemu okolju ali okolju, ki ga je ustvaril človek. |
Predlog spremembe 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 17 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(17) Da bi se proizvajalcu in uvozniku omogočila dodatna prožnost za oceno zmogljivosti gradbenega proizvoda, ki ga daje v promet, mora imeti pravico do zahtevka za evropsko tehnično oceno tudi v primeru, kadar je proizvod zajet v usklajenem standardu. |
črtano |
Obrazložitev | |
Če obstaja usklajen standard, potem evropska tehnična ocena ni potrebna. | |
Predlog spremembe 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 37 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(37a) Pomembno je, da se osnovne zahteve objektov dopolnjujejo s „trajnostno rabo naravnih virov“, pri čemer je treba upoštevati: |
|
|
(a) možnost recikliranja gradbenih objektov, njihovih materialov in delov po zrušenju; |
|
|
(b) vzdržljivost gradbenih objektov; |
|
|
(c) uporaba okoljsko združljivih surovin in sekundarnih materialov v gradbenih objektih. |
Obrazložitev | |
Sprememba je usklajena z ustreznim predlogom spremembe ob upoštevanju odstavka 7 iz Priloge 1. Načeloma je mogoče podpreti osnovno zahtevo št. 7 „trajnost“. Dokler ni na voljo nobenih evropskih standardov, ki določajo, kako je mogoče izpolniti natančne zahteve iz odstavkov a), b) in c) (zdaj se ustrezni standardi razvijajo v Evropskem odboru za standardizacijo (CEN)), je treba predlagani seznam vključiti v uvodno izjavo. Pri tem je treba upoštevati pristojnost CEN kot pristojne organizacije za sprejemanje usklajenih standardov, kot je določeno v uvodni izjavi 13. | |
Predlog spremembe 4 Predlog uredbe Člen 2 – točka 1 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
1a. „gradbeni proizvod, ki ni ali ni popolnoma zajet v usklajenem standardu“ pomeni gradbeni proizvod, katerega bistvenih značilnosti in zmogljivosti se ne da v celoti oceniti po obstoječem usklajenem standardu, ker med drugim: |
|
|
(a) proizvod ne sodi v področje uporabe nobenega obstoječega usklajenega standarda; |
|
|
(b) proizvod ne ustreza eni ali več tehničnim opredelitvam značilnosti, ki jih predvidevajo ti usklajeni standardi; |
|
|
(c) ena ali več bistvenih značilnosti proizvoda ni ustrezno zajetih v teh usklajenih standardih or |
|
|
(d) ker ni ene ali več preskusnih metod za ugotavljanje zmogljivosti proizvoda, ali pa niso uporabne. |
Obrazložitev | |
Opredelitev je potrebna, da se pojasni proizvode, za katere se lahko zahteva evropska tehnična ocena. V to opredelitev spadajo večinoma inovativni proizvodi. | |
Predlog spremembe 5 Predlog uredbe Člen 2 – točka 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4. „usklajene tehnične specifikacije“ pomeni usklajene standarde in evropske ocenjevalne liste; |
4. „usklajene tehnične specifikacije“ (vključno s posebno tehnično dokumentacijo) pomeni usklajene standarde in evropske ocenjevalne liste; |
Obrazložitev | |
Ti načini predstavljajo usklajeno tehnično dokumentacijo. | |
Predlog spremembe 6 Predlog uredbe Člen 2 – točka 12 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
12a. „Tehnični organ za ugotavljanje skladnosti“ pomeni organ, ki ga imenuje država članica za sodelovanje pri razvoju evropskih ocenjevalnih listih in za ugotavljanje zmogljivosti bistvenih značilnosti gradbenih proizvodov, ki niso ali niso popolnoma zajeti v usklajenem standardu na proizvodnih področjih, navedenih v Prilogi IV; |
Obrazložitev | |
Tehnični organi za ugotavljanje skladnosti sodelujejo pri razvoju evropskih ocenjevalnih listov, opravljajo presojo in izdajajo evropsko tehnično oceno za proizvode, ki niso zajeti v usklajenih standardih (večinoma inovativni proizvodi). | |
Predlog spremembe 7 Predlog uredbe Člen 2 – točka 13 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
13a. „Posebna tehnična dokumentacija“ pomeni posebno dokumentacijo, ki na poenostavljen način dokazuje skladnost gradbenega proizvoda z veljavnimi zahtevami; |
Obrazložitev | |
Mikro podjetja lahko nadomestijo veljavni sistem za oceno navedene zmogljivosti gradbenih proizvodov s posebno tehnično dokumentacijo. | |
Predlog spremembe 8 Predlog uredbe Člen 2 – točka 14 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
14a. „sklop proizvodov“ pomeni gradbeni proizvod, ki je sestavljen iz najmanj dveh ločenih delov, ki morata biti povezana, da se lahko trajno vgradita v objekt; |
Obrazložitev | |
Opredelitev „sklopa proizvodov“ je potrebna, da se izogne domiselnim tolmačenjem. | |
Predlog spremembe 9 Predlog uredbe Člen 2 – točka 14 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
14b. „priglasitveni organ“ pomeni organ, ki ga imenuje država članica, da vzpostavi in izvaja postopke, potrebne za presojo in priglasitev priglašenih organov v skladu s členom 30; |
Obrazložitev | |
Priglasitveni organi so zajeti v členih 30, 31 in 32 Poglavja VII. | |
Predlog spremembe 10 Predlog uredbe Člen 2 – točka 14 c (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
14c. „priglašeni organ“ pomeni priglašen organ za ocenjevanje zmogljivosti, ki izpolnjuje pogoje iz člena 33; |
Obrazložitev | |
Priglašeni organi so zajeti v členih od 33 do vključno 45 Poglavja VII. | |
Predlog spremembe 11 Predlog uredbe Člen 2 – točka 20 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
20. „življenjski cikel“ pomeni zaporedne in medsebojno povezane faze življenja proizvoda, od nabave surovin ali pridobitve iz naravnih virov do končne odstranitve. |
20. „življenjski cikel“ proizvoda pomeni zaporedne in medsebojno povezane faze, od pridobitve, predelave, gradnje, izkoriščanja in mogoče ponovne predelave ali končne odstranitve. |
Obrazložitev | |
Opredelitev ne sme vključevati izrazov, ki so bili prav tako opredeljeni. | |
„Življenjski cikel“ je treba obravnavati v smislu najdaljše življenjske dobe gradbenega proizvoda in veljavnosti uporabe proizvodov iz surovin, ki se izkoriščajo. Prav tako je treba preučiti možnost odprave gradbenih proizvodov, ki na določeni stopnji svoje proizvodnje škodujejo okolju. | |
Predlog spremembe 12 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka a | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(a) gradbeni proizvod je zajet v usklajenem standardu ali pa je bila za navedeni proizvod izdana evropska tehnična ocena; ter |
(a) gradbeni proizvod je zajet v usklajenem standardu (vključno s posebno tehnično dokumentacijo) ali pa je bila za navedeni proizvod izdana evropska tehnična ocena; ter |
Obrazložitev | |
Veljavni so vsi navedeni načini pridobitve znaka CE. | |
Predlog spremembe 13 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Države članice predpostavljajo, da je izjava o zmogljivosti, ki jo pripravi proizvajalec ali uvoznik, točna in zanesljiva. |
3. Države članice predpostavljajo, da je izjava o zmogljivosti, ki jo pripravi proizvajalec ali uvoznik, točna in zanesljiva. Proizvajalec ali uvoznik je odgovoren za skladnost gradbenega proizvoda z navedeno zmogljivostjo. |
Obrazložitev | |
Pojasnilo odpravlja sleherni dvom glede odgovornosti za skladnost proizvoda z navedeno zmogljivostjo. | |
Predlog spremembe 14 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Izjava o zmogljivosti vsebuje naslednje podatke: |
2. Izjava o zmogljivosti vsebuje naslednje podatke: |
|
(a) tip proizvoda, za katerega je bila pripravljena; |
(a) tip proizvoda, za katerega je bila pripravljena; |
|
(b) seznam bistvenih značilnosti gradbenega proizvoda, za katerega je bila zmogljivost navedena, ter ravni ali razrede navedene zmogljivosti; |
b) seznam bistvenih značilnosti, ki je določen v usklajeni tehnični specifikaciji za gradbeni proizvod in za vsako bistveno značilnost, naveden ukrep, razred ali raven navedene zmogljivosti ali potrditev „zmogljivost ni določena“; |
|
(c) referenčno številko usklajenega standarda, evropskega ocenjevalnega lista ali posebne tehnične dokumentacije, ki se je uporabila za oceno posamezne bistvene značilnosti. |
c) referenčno številko, naslov in datum izdaje usklajenega standarda, evropskega ocenjevalnega lista ali posebne tehnične dokumentacije, ki se je uporabila za oceno posamezne bistvene značilnosti. |
|
|
d) generično predvideno uporabo, kot jo določa ustrezna usklajena tehnična specifikacija; |
|
|
e) sistem ocenjevanja in preverjanja nespremenljivosti zmogljivosti. |
Obrazložitev | |
Proizvajalec mora dati na voljo vse informacije o proizvodu, povezane z usklajeno tehnično specifikacijo. Generična „predvidena uporaba“ je velikokrat neposredno povezana z izbiro sistema za ocenjevanje skladnosti in mora biti zato jasno vidna oblikovalcu, izvajalcu in organom za nadzor trga. | |
Predlog spremembe 15 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Z odstopanjem od odstavkov 1 in 2 je lahko vsebina izjave o zmogljivosti na voljo na spletni strani v skladu s pogoji, ki jih določi Komisija. |
3. Z odstopanjem od odstavkov 1 in 2 je lahko vsebina izjave o zmogljivosti dodatno zagotovljena na elektronski način. |
|
Navedeni ukrepi za spremembo nebistvenih določb te uredbe z njeno dopolnitvijo se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 51(2). |
|
Obrazložitev | |
Omogočiti je treba uporabo spletne strani za predložitev izjave o zmogljivosti proizvoda. Mogoče bo zagotoviti veliko dodatnih in natančnejših informacij v vseh jezikih za države, v katerih je mogoče proizvod dati v promet. | |
Predlagamo, da se na proizvodu ali na embalaži zagotovijo naslednje tri informacije: znak CE, referenčna številka, ki zagotavlja sledljivost in jasno identifikacijo zadevnega proizvoda, in naslov, kjer je mogoče dobiti popolne informacije, vključno s tehničnimi podrobnostmi. | |
Predlog spremembe 16 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 2 – pododstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Države članice ne uvajajo nacionalnih ukrepov ali umaknejo vsako sklicevanje na oznako skladnosti, ki ni znak CE. |
Države članice ne uvajajo nacionalnih ukrepov in umaknejo vsako sklicevanje na oznako skladnosti, ki ni znak CE. |
Obrazložitev | |
Racionalizacija sistema označevanja proizvodov je pomembna, saj daje jamstvo uporabnikom in odpravlja negotovost. | |
Predlog spremembe 17 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Države članice na svojem ozemlju ali pod svojo pristojnostjo ne prepovejo ali ovirajo dostopnost gradbenih proizvodov z znakom CE na trgu ali njihovo uporabo, kadar zahteve za to uporabo v navedeni državi članici ustrezajo navedeni zmogljivosti. |
3. Države članice na svojem ozemlju ali pod svojo pristojnostjo ne prepovejo ali ovirajo dostopnost gradbenih proizvodov z znakom CE na trgu ali njihovo uporabo. |
Obrazložitev | |
Pravilno označen proizvod CE z izjavo o zmogljivosti lahko vstopi in kroži na trgu znotraj evropskega trga, ne glede na nacionalne predpise kraja, kjer vstopi na trg ali potuje prek tega kraja. | |
Predlog spremembe 18 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 2 – pododstavek 1 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
V vseh primerih je znak CE skupaj z izjavo o zmogljivosti shranjen v elektronski obliki in je dostopen stranki. |
Obrazložitev | |
Ukrep je potreben za zagotavljanje gotovosti, lažji dostop in spodbujanje uporabe najnovejših razpoložljivih komunikacijskih sredstev. | |
Predlog spremembe 19 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Znaku CE sledita zadnji dve števki leta njegove namestitve, ime ali identifikacijska oznaka proizvajalca, enotna identifikacijska oznaka gradbenega proizvoda in številka izjave o zmogljivosti. |
3. Znaku CE sledita ime ali identifikacijska oznaka proizvajalca, enotna identifikacijska oznaka gradbenega proizvoda, številka izjave o zmogljivosti, naslov tehnične specifikacije iz izjave o zmogljivosti ter v njej navedena generična predvidena uporaba. |
Obrazložitev | |
Ta člen opredeljuje informacije o proizvodu, ki so nameščene ali natisnjene na gradbenem proizvodu. Ključne informacije o uporabi gradbenega proizvoda je treba še naprej nameščati ali natisniti neposredno na proizvod in ne le priložiti na obvestilih („izjavah o zmogljivosti“). Gradbenih proizvodov ni mogoče identificirati in vgraditi na podlagi enotne identifikacijske oznake. Za uporabnike proizvoda bi bila navedba o generični predvideni uporabi na znaku CE koristen podatek, brez nalaganja precejšnjega upravnega bremena. | |
Predlog spremembe 20 Predlog uredbe Člen 19 – naslov | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Ocenjevanje in preverjanje nespremenljivosti zmogljivosti |
Ocenjevanje in potrjevanje skladnosti |
Obrazložitev | |
Obstoječo terminologijo „Potrjevanje skladnosti“ je treba ohraniti. Novo besedilo bi samo vneslo zmedo na trge in povzročilo veliko nepotrebnega administrativnega dela in stroškov. | |
Predlog spremembe 21 Predlog uredbe Člen 19 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Ocena in preverjanje nespremenljivosti navedene zmogljivosti gradbenih proizvodov glede njihovih bistvenih značilnosti se izvede v skladu z enim od sistemov iz Priloge V. |
1. Ocena in potrjevanje skladnosti gradbenih proizvodov glede njihovih bistvenih značilnosti se izvede v skladu z enim od sistemov iz Priloge V. |
Obrazložitev | |
Obstoječo terminologijo „Potrjevanje skladnosti“ je treba ohraniti. Novo besedilo bi samo vneslo zmedo na trge in povzročilo veliko nepotrebnega administrativnega dela in stroškov. | |
Predlog spremembe 22 Predlog uredbe Člen 20 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Evropski ocenjevalni list |
Evropska tehnična ocena |
|
1. Evropski ocenjevalni list (EOL) sprejme organizacija tehničnih organov za ugotavljanje skladnosti iz člena 25(1) na podlagi zahtevka proizvajalca ali uvoznika za evropsko tehnično oceno v skladu s postopkom iz Priloge II. |
1. Evropsko tehnično oceno (ETO) izda tehnični organ za ugotavljanje skladnosti, in sicer za vsak gradbeni proizvod, ki ni ali ni popolnoma zajet v usklajenem standardu, na zahtevo proizvajalca ali uvoznika na podlagi Evropskega ocenjevalnega lista EOL v skladu s postopkom iz Priloge II. |
|
2. Organizacija tehničnih organov za ugotavljanje skladnosti iz člena 25(1) določi v EOL metode in merila za oceno zmogljivosti glede navedenih bistvenih značilnosti gradbenega proizvoda, ki se nanašajo na uporabo, ki jo predvideva proizvajalec. |
2. Komisija določi obliko ETO. |
|
3. Organizacija tehničnih organov za ugotavljanje skladnosti iz člena 25(1) določi v EOL posebno kontrolo tovarniške proizvodnje, ki se uporablja, ob upoštevanju posebnih pogojev proizvodnega procesa zadevnega gradbenega proizvoda. |
Ti ukrepi, namenjeni spremembi nebistvenih določb te uredbe z njeno dopolnitvijo se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 51(2). |
Obrazložitev | |
Evropska tehnična ocena je bila pred evropskim ocenjevalnim listom, tako se ETO obravnava v tem členu, EOL pa v naslednjem. ETO velja za gradbene proizvode, ki niso popolnoma zajeti v usklajenih standardih (večinoma inovativni proizvodi). | |
Predlog spremembe 23 Predlog uredbe Člen 21 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Evropska tehnična ocena |
Evropski ocenjevalni list |
|
1. Evropsko tehnično oceno (ETO) izda tehnični organ za ugotavljanje skladnosti, in sicer za vsak gradbeni proizvod, na zahtevo proizvajalca ali uvoznika na podlagi EOL v skladu s postopkom iz Priloge II. |
1. Evropski ocenjevalni list (EOL) sprejme organizacija tehničnih organov za ugotavljanje skladnosti iz člena 25(1) na podlagi zahtevka proizvajalca ali uvoznika gradbenega proizvoda, ki ni ali ni popolnoma zajet v usklajenem standardu, za ETO v skladu s postopkom iz Priloge II. |
|
2. Komisija določi obliko ETO. |
2. Organizacija tehničnih organov za ugotavljanje skladnosti iz člena 25(1) določi v EOL metode in merila za oceno zmogljivosti glede navedenih bistvenih značilnosti gradbenega proizvoda (ki ni ali ni popolnoma zajet v usklajenem standardu), ki se nanašajo na uporabo, ki jo predvideva proizvajalec. |
|
Navedeni ukrepi za spremembo nebistvenih določb te uredbe z njeno dopolnitvijo se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 51(2). |
3. Organizacija tehničnih organov za ugotavljanje skladnosti iz člena 25(1) določi v EOL posebno kontrolo tovarniške proizvodnje, ki se uporablja, ob upoštevanju posebnih pogojev proizvodnega procesa zadevnega gradbenega proizvoda. |
Obrazložitev | |
ETO in EOL se uporabljata za gradbene proizvode, ki niso popolnoma zajeti v usklajenih standardih (večinoma inovativni proizvodi). | |
Predlog spremembe 24 Predlog uredbe Člen 26 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka b | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(b) gradbeni proizvod, ki ga daje proizvajalec v promet, predstavlja enak tip proizvoda kot drugi gradbeni proizvod, ki ga je proizvedel drug proizvajalec in je že bil preskušen v skladu z ustrezno usklajeno tehnično specifikacijo. Kadar so ti pogoji izpolnjeni, ima proizvajalec pravico navesti zmogljivost, ki ustreza vsem ali nekaterim rezultatom preskusa tega drugega proizvoda; |
(b) gradbeni proizvod, ki ga daje proizvajalec v promet, predstavlja enak tip proizvoda kot drugi gradbeni proizvod, ki ga je proizvedel drug proizvajalec in je že bil preskušen v skladu z ustrezno usklajeno tehnično specifikacijo. Kadar so ti pogoji izpolnjeni in po potrebi potem, ko ustrezen organ za certifikacijo iz Priloge V preveri posebno tehnično dokumentacijo, ima proizvajalec pravico navesti zmogljivost, ki ustreza vsem ali nekaterim rezultatom preskusa tega drugega proizvoda; |
Obrazložitev | |
Postopek dovoljuje uporabo načela kaskadnega preskušanja in s tem prihrani čas in stroške. | |
Predlog spremembe 25 Predlog uredbe Člen 26 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka c | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(c) je gradbeni proizvod, ki ga daje proizvajalec v promet, sistem, sestavljen iz sestavnih delov, ki jih ustrezno sestavi na podlagi natančnih navodil ponudnika takšnega sistema ali njegovega sestavnega dela, ki je navedeni sistem ali sestavni del že preskusil z vidika ene ali več njegovih bistvenih značilnosti v skladu z ustrezno usklajeno tehnično specifikacijo. Kadar so ti pogoji izpolnjeni, ima proizvajalec pravico navesti zmogljivost, ki ustreza vsem ali nekaterim rezultatom preskusa za sistem ali sestavni del, ki mu je zagotovljen. |
(c) je gradbeni proizvod, ki ga daje proizvajalec v promet, sistem, sestavljen iz sestavnih delov, ki jih ustrezno sestavi na podlagi natančnih navodil ponudnika takšnega sistema ali njegovega sestavnega dela, ki je navedeni sistem ali sestavni del že preskusil z vidika ene ali več njegovih bistvenih značilnosti v skladu z ustrezno usklajeno tehnično specifikacijo. Kadar so ti pogoji izpolnjeni in po potrebi potem, ko ustrezen organ za certifikacijo iz Priloge V preveri posebno tehnično dokumentacijo, ima proizvajalec pravico navesti zmogljivost, ki ustreza vsem ali nekaterim rezultatom preskusa za sistem ali sestavni del, ki mu je zagotovljen; |
Obrazložitev | |
Postopek proizvajalcu dovoljuje, da se izogne nepotrebnim stroškom in zamudi z uporabo rezultatov preskusa, ki jih doseže ponudnik sistema, ob upoštevanju predvidenega jamstva. | |
Predlog spremembe 26 Predlog uredbe Člen 26 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Proizvajalec je odgovoren za skladnost proizvoda z vsemi izjavami o zmogljivosti v skladu z ustrezno usklajeno tehnično specifikacijo. |
Obrazložitev | |
Postopek proizvajalcu dovoljuje, da se izogne nepotrebnim stroškom in zamudi z uporabo rezultatov preskusa, ki jih doseže ponudnik sistema, ob upoštevanju predvidenega jamstva. | |
Predlog spremembe 27 Predlog uredbe Člen 26 – odstavek 1 – pododstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Proizvajalec lahko uporabi rezultate preskusa, ki jih je pridobil drug proizvajalec, po tem, ko je pridobil dovoljenje navedenega proizvajalca, ki ostaja odgovoren za točnost, zanesljivost in nespremenljivost navedenih rezultatov preskusa. |
Proizvajalec lahko uporabi rezultate preskusa, ki jih je pridobil drug proizvajalec ali ponudnik sistema, po tem, ko je pridobil dovoljenje navedenega proizvajalca, ki ostaja odgovoren za točnost, zanesljivost in nespremenljivost navedenih rezultatov preskusa. |
Obrazložitev | |
Namen predloga spremembe je pojasniti, da se lahko uporabljajo tudi rezultati preskusa, ki jih doseže ponudnik sistema, ob upoštevanju predvidenih varnostnih ukrepov. | |
Predlog spremembe 28 Predlog uredbe Člen 27 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Mikro podjetja lahko nadomestijo veljavni sistem za oceno navedene zmogljivosti gradbenih proizvodov s posebno tehnično dokumentacijo. |
1. Mikro podjetja lahko nadomestijo veljavni sistem za oceno navedene zmogljivosti gradbenih proizvodov s posebno tehnično dokumentacijo, če usklajeni standard ne vsebuje nobenih posebnih metod, da morajo mikro podjetja navesti in oceniti zmogljivost. Posebna tehnična dokumentacija kaže skladnost gradbenega proizvoda z veljavnimi zahtevami. |
Obrazložitev | |
Posebno tehnično dokumentacijo se uporablja le, če usklajeni standardi proizvoda ne vsebujejo nobenih primernih metod za mikro podjetja. | |
Predlog spremembe 29 Predlog uredbe Člen 27 – odstavek 1 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
1a. Poenostavljeni postopek iz odstavka 1 zagotavlja enakovredno raven varovanja zdravja in varnosti oseb ali drugih javnih interesov, kot sta okolje in primernost za uporabo. |
Obrazložitev | |
Bistveno je, da uporaba posebne tehnične dokumentacije s strani mikro podjetij ne vodi k nižji ravni varovanja zdravja in varnosti oseb ali drugih javnih interesov, kot sta okolje in primernost za uporabo. | |
Predlog spremembe 30 Predlog uredbe Člen 27 – odstavek 2 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
2a. Komisija [pet let po začetku veljavnosti te uredbe] pripravi poročilo o izvajanju tega člena in med drugim upošteva možnost razširitve njene uporabe na druga podjetja. |
|
|
Komisija predloži to poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu, skupaj s potrebnimi morebitnimi zakonodajnimi predlogi. |
Obrazložitev | |
Možnost razširitve uporabe posebne tehnične dokumentacije na druga podjetja bo treba preučiti, ko se bodo pokazale koristi njene uporabe za industrijo in mikro podjetja. | |
Predlog spremembe 31 Predlog uredbe Člen 49 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Člen 49a |
|
|
Smernice |
|
|
Komisija pripravi posebne smernice o gradbenih proizvodih za organe za nadzor trga. Ukrepi, namenjeni spremembi nebistvenih elementov te uredbe, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 51(2). |
Obrazložitev | |
Določbe iz poglavja VIII omogočajo dejavnosti za nadzor nacionalnega trga z različnimi stopnjami natančnosti in ne upoštevajo dovolj posebne potrebe po nadzoru trga za gradbene proizvode. V primerjavi z drugimi proizvodi se mora nadzor trga za gradbene proizvode, razen formalne neskladnosti, osredotočiti na preverjanje, ali gradbeni proizvod dosega navedeno zmogljivost. | |
Predlog spremembe 32 Predlog uredbe Priloga I – točka 3 – uvodni del | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Gradbeni objekti morajo biti načrtovani in grajen tako, da med gradnjo, uporabo in rušenjem ne bodo ogrožali higiene ali zdravja oseb v objektu in sosedov ali povzročali prekomernega vpliva na kakovost okolja ali podnebja skozi njihov celotni življenjski cikel, predvsem ne zaradi: |
Gradbeni objekti morajo biti načrtovani in grajeni tako, da med gradnjo, uporabo in rušenjem ne bodo ogrožali higiene ali zdravja delavcev, oseb v objektu in sosedov ter povzročali omejevalnega vpliva na kakovost okolja ali podnebja skozi njihov celotni življenjski cikel, predvsem ne zaradi: |
Predlog spremembe 33 Predlog uredbe Priloga I – točka 6 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Gradbeni objekti ter njihove naprave za ogrevanje, hlajenje in zračenje morajo biti načrtovani in grajeni tako, da je količina energije, potrebne pri uporabi objekta in naprav, majhna, kadar se upoštevajo lokalne podnebne razmere in osebe v objektu. |
Gradbeni objekti ter njihove naprave za ogrevanje, razsvetljavo, hlajenje in zračenje morajo biti načrtovani in grajeni tako, da je količina energije, potrebne pri uporabi objekta in naprav, majhna, kadar se upoštevajo lokalne podnebne razmere in osebe v objektu. Gradbeni proizvodi morajo biti tudi energetsko učinkoviti; med svojim življenjskim ciklom morajo porabiti čim manj energije. |
Predlog spremembe 34 Predlog uredbe Priloga I – točka 7 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Gradbeni objekti morajo biti načrtovani, grajeni in zrušeni tako, da je raba naravnih virov trajnostna in da se zagotovi naslednje: |
Gradbeni objekti morajo biti načrtovani, grajeni in zrušeni tako, da je raba naravnih virov trajnostna. |
|
(a) možnost recikliranja gradbenih objektov, njihovih materialov in delov po zrušenju; |
|
|
(b) vzdržljivost gradbenih objektov; |
|
|
(c) uporaba okoljsko združljivih surovin in sekundarnih materialov v gradbenih objektih. |
|
Obrazložitev | |
Upoštevati je treba, da delo v tehničnih odborih Evropskega odbora za standardizacijo, ki so pristojni za okoljsko presojo objektov/proizvodov in za nevarne snovi v proizvodih, že poteka. Vsi v zvezi s tem sprejeti ukrepi morajo biti skladni z ustreznimi veljavnimi zahtevami, kot sta okvirna direktiva o odpadkih in REACH. | |
Predlog spremembe 35 Predlog uredbe Priloga I – točka 7 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
7a. Upoštevati je treba sedanje mandate za uvedbo usklajenih evropskih standardov. Ustrezni odbor CEN razvije standarde za pojasnitev osnovne zahteve objektov št. 7 „trajnost“. |
Obrazložitev | |
Načeloma je mogoče podpreti osnovno zahtevo št. 7 „trajnost“. Dokler ni na voljo nobenih evropskih standardov, ki določajo, kako je mogoče izpolniti natančne zahteve iz odstavkov a), b) in c) (zdaj se ustrezni standardi razvijajo v Evropskem odboru za standardizacijo (CEN)), je treba upoštevati pristojnost CEN kot pristojne organizacije za sprejemanje usklajenih standardov, kot je določeno v uvodni izjavi 13. | |
Predlog spremembe 36 Predlog uredbe Priloga II – naslov | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Postopek za sprejetje evropskega ocenjevalnega lista in za izdajo evropske tehnične ocene |
Postopek za sprejetje evropskega ocenjevalnega lista in za izdajo evropske tehnične ocene za gradbene proizvode, ki niso ali niso popolnoma zajeti v usklajenem standardu |
Obrazložitev | |
Evropska tehnična ocena in evropski ocenjevalni list se uporabljata za gradbene proizvode, ki niso popolnoma zajeti v usklajenih standardih (večinoma inovativni proizvodi). | |
Predlog spremembe 37 Predlog uredbe Priloga II – točka 2.2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2.2. Pristojni TAB v sodelovanju s proizvajalcem pridobi ustrezne informacije o proizvodu in predvideni uporabi. Pristojni TAB proizvajalca obvesti, če je proizvod v celoti ali delno zajet v drugi usklajeni tehnični specifikaciji. Pristojni TAB nato pripravi osnutek prve pogodbe, ki bo sklenjena s proizvajalcem, v kateri opredeli pogoje priprave delovnega programa. |
2.2. Pristojni TAB v sodelovanju s proizvajalcem pridobi ustrezne informacije o proizvodu in predvideni uporabi. Pristojni TAB proizvajalca obvesti, če je proizvod v celoti ali delno zajet v drugi usklajeni tehnični specifikaciji. Pristojni TAB nato pripravi osnutek prve pogodbe, ki bo sklenjena s proizvajalcem, v kateri opredeli pogoje priprave delovnega programa in verjetnega programa, ki ga je treba upoštevati (določeni roki, dogovorjeni za posamezno pogodbo). |
Obrazložitev | |
Tehnični organ za zagotavljanje skladnosti in proizvajalec se dogovorita o rokih, vključenih v delovni program in so del pogodbe. | |
Predlog spremembe 38 Predlog uredbe Priloga III – točka 7 – uvodni del | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Izjava o zmogljivosti (seznam, ravni ali razredi in sklicevanje na ustrezno usklajeno tehnično specifikacijo/posebno tehnično dokumentacijo, uporabljeno za oceno zmogljivosti za navedene bistvene značilnosti) |
Izjava o zmogljivosti (seznam, ravni ali razredi in sklicevanje na ustrezno usklajeno tehnično specifikacijo (usklajeni standardi (vključno s posebno tehnično dokumentacijo)/evropski ocenjevalni list, uporabljeno za oceno zmogljivosti za navedene bistvene značilnosti) |
Obrazložitev | |
Treba je pojasniti posamezne načine, ki vodijo k usklajenim tehničnim specifikacijam in znakom CE. | |
Predlog spremembe 39 Predlog uredbe Priloga III – točka 7 – tabela – zadnji stolpec | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Sklicevanje usklajene tehnične specifikacije/posebne tehnične dokumentacije |
Sklicevanje usklajene tehnične specifikacije (usklajeni standardi (vključno s posebno tehnično dokumentacijo)/evropski ocenjevalni list) |
Obrazložitev | |
Treba je pojasniti posamezne načine, ki vodijo k usklajenim tehničnim specifikacijam in znakom CE. | |
Predlog spremembe 40 Predlog uredbe Priloga V – naslov | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Ocenjevanje in preverjanje nespremenljivosti zmogljivosti |
Ocenjevanje in potrjevanje skladnosti |
Obrazložitev | |
Obstoječo terminologijo „Potrjevanje skladnosti“ je treba ohraniti. Novo besedilo bi samo vneslo zmedo na trge in povzročilo veliko nepotrebnega administrativnega dela in stroškov. | |
Predlog spremembe 41 Predlog uredbe Priloga V – točka 1 – naslov | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. SISTEMI OCENJEVANJA IN PREVERJANJA NESPREMENLJIVOSTI ZMOGLJIVOSTI |
1. SISTEM OCENJEVANJA IN POTRJEVANJA SKLADNOSTI |
Obrazložitev | |
Obstoječo terminologijo „Potrjevanje skladnosti“ je treba ohraniti. Novo besedilo bi samo vneslo zmedo na trge in povzročilo veliko nepotrebnega administrativnega dela in stroškov. | |
Predlog spremembe 42 Predlog uredbe Priloga V – točka 1.1 – uvodni del | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1.1. Sistem 1 – Izjava proizvajalca o zmogljivosti za bistvene značilnosti proizvoda na podlagi naslednjih postavk: |
1.1. Sistem 1+ – Izjava proizvajalca o zmogljivosti za bistvene značilnosti proizvoda na podlagi naslednjih postavk: |
Obrazložitev | |
Nov sistem številčenja bi lahko zmedel potrošnike in povzročil nepotrebno upravno breme in stroške. Sprejema se novi spremenjeni sistem, vendar se za preprečevanje zmede predlaga ohranitev veljavnega številčenja v skladu s smernicami K. | |
Predlog spremembe 43 Predlog uredbe Priloga V – točka 1.2 – uvodno besedilo | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1.2. Sistem 2 – Izjava proizvajalca o zmogljivosti za bistvene značilnosti proizvoda na podlagi naslednjih postavk: |
1.2. Sistem 1 – Izjava proizvajalca o zmogljivosti za bistvene značilnosti proizvoda na podlagi naslednjih postavk: |
Obrazložitev | |
Nov sistem številčenja bi lahko zmedel potrošnike in povzročil nepotrebno upravno breme in stroške. Sprejema se novi spremenjeni sistem, vendar se za preprečevanje zmede predlaga ohranitev veljavnega številčenja v skladu s smernicami K. | |
Predlog spremembe 44 Predlog uredbe Priloga V – točka 1.3 – uvodno besedilo | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1.3. Sistem 3 – Izjava proizvajalca o zmogljivosti za bistvene značilnosti proizvoda na podlagi naslednjih postavk: |
1.3. Sistem 2+ – Izjava proizvajalca o zmogljivosti za bistvene značilnosti proizvoda na podlagi naslednjih postavk: |
Obrazložitev | |
Nov sistem številčenja bi lahko zmedel potrošnike in povzročil nepotrebno upravno breme in stroške. Sprejema se novi spremenjeni sistem, vendar se za preprečevanje zmede predlaga ohranitev veljavnega številčenja v skladu s smernicami K. | |
Predlog spremembe 45 Predlog uredbe Priloga V – točka 1.4 – uvodno besedilo | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1.4. Sistem 4 – Izjava proizvajalca o zmogljivosti za bistvene značilnosti proizvoda na podlagi naslednjih postavk: |
1.4. Sistem 3 – Izjava proizvajalca o zmogljivosti za bistvene značilnosti proizvoda na podlagi naslednjih postavk: |
Obrazložitev | |
Nov sistem številčenja bi lahko zmedel potrošnike in povzročil nepotrebno upravno breme in stroške. Sprejema se novi spremenjeni sistem, vendar se za preprečevanje zmede predlaga ohranitev veljavnega številčenja v skladu s smernicami K. | |
Predlog spremembe 46 Predlog uredbe Priloga V – točka 1.5 – uvodno besedilo | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1.5. Sistem 5 – Izjava proizvajalca o zmogljivosti za bistvene značilnosti proizvoda na podlagi naslednjih postavk: |
1.5. Sistem 4 – Izjava proizvajalca o zmogljivosti za bistvene značilnosti proizvoda na podlagi naslednjih postavk: |
Obrazložitev | |
Nov sistem številčenja bi lahko zmedel potrošnike in povzročil nepotrebno upravno breme in stroške. Sprejema se novi spremenjeni sistem, vendar se za preprečevanje zmede predlaga ohranitev veljavnega številčenja v skladu s smernicami K. | |
POSTOPEK
|
Naslov |
Določitev usklajenih pogojev za trženje gradbenih proizvodov |
|||||||
|
Referenčni dokumenti |
KOM(2008)0311 – C6-0203/2008 – 2008/0098(COD) |
|||||||
|
Pristojni odbor |
IMCO |
|||||||
|
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju |
ITRE 4.6.2008 |
|
|
|
||||
|
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja |
Den Dover 22.8.2008 |
|
|
|||||
|
Obravnava v odboru |
18.9.2008 |
3.11.2008 |
|
|
||||
|
Datum sprejetja |
2.12.2008 |
|
|
|
||||
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
38 0 0 |
||||||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Šarūnas Birutis, Jan Březina, Jerzy Buzek, Jorgo Chatzimarkakis, Giles Chichester, Dragoş Florin David, Den Dover, Nicole Fontaine, Adam Gierek, Norbert Glante, David Hammerstein, Erna Hennicot-Schoepges, Mary Honeyball, Ján Hudacký, Werner Langen, Anne Laperrouze, Pia Elda Locatelli, Eluned Morgan, Antonio Mussa, Angelika Niebler, Reino Paasilinna, Aldo Patriciello, Miloslav Ransdorf, Vladimír Remek, Teresa Riera Madurell, Mechtild Rothe, Paul Rübig, Britta Thomsen, Patrizia Toia, Claude Turmes, Nikolaos Vakalis, Adina-Ioana Vălean |
|||||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Gabriele Albertini, Alexander Alvaro, Pierre Pribetich, John Purvis, Silvia-Adriana Ţicău, Vladimir Urutchev |
|||||||
POSTOPEK
|
Naslov |
Določitev usklajenih pogojev za trženje gradbenih proizvodov |
|||||||
|
Referenčni dokumenti |
KOM(2008)0311 – C6-0203/2008 – 2008/0098(COD) |
|||||||
|
Datum predložitve EP |
23.5.2008 |
|||||||
|
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
IMCO 4.6.2008 |
|||||||
|
Odbori, zaprošeni za mnenje Datum razglasitve na zasedanju |
ITRE 4.6.2008 |
|
|
|
||||
|
Poročevalec/-ka Datum imenovanja |
Catherine Neris 3.6.2008 |
|
|
|||||
|
Obravnava v odboru |
15.7.2008 |
9.9.2008 |
20.10.2008 |
15.12.2008 |
||||
|
Datum sprejetja |
11.2.2009 |
|
|
|
||||
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
28 0 13 |
||||||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Mogens Camre, Charlotte Cederschiöld, Gabriela Creţu, Mia De Vits, Janelly Fourtou, Evelyne Gebhardt, Martí Grau i Segú, Małgorzata Handzlik, Malcolm Harbour, Anna Hedh, Edit Herczog, Pierre Jonckheer, Kurt Lechner, Lasse Lehtinen, Toine Manders, Catiuscia Marini, Arlene McCarthy, Nickolay Mladenov, Catherine Neris, Bill Newton Dunn, Zita Pleštinská, Karin Riis-Jørgensen, Giovanni Rivera, Zuzana Roithová, Heide Rühle, Leopold Józef Rutowicz, Christel Schaldemose, Eva-Britt Svensson, Jacques Toubon, Bernadette Vergnaud, Barbara Weiler, Marian Zlotea |
|||||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Emmanouil Angelakas, André Brie, Colm Burke, Giles Chichester, Magor Imre Csibi, Joel Hasse Ferreira, Filip Kaczmarek, Syed Kamall, Manuel Medina Ortega, José Ribeiro e Castro, Olle Schmidt |
|||||||
|
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Klaus-Heiner Lehne, Manolis Mavrommatis |
|||||||
|
Datum predložitve |
18.2.2009 |
|||||||