POROČILO o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (prenovitev)
19.2.2009 - (KOM(2008)0229 – C6‑0184/2008 – 2008/0090(COD)) - ***I
Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
Poročevalec: Michael Cashman
Poročevalec (*): Anneli Jäätteenmäki, Odbor za ustavne zadeve
(*)Pridruženi odbori – člen 47 poslovnika
(Recast - Rule 80a of the Rules of Procedue)
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (prenovitev)
(KOM(2008)0229 – C6‑0184/2008 – 2008/0090(COD))
(Postopek soodločanja: prva obravnava)
Evropski parlament,
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2008)0229),
– ob upoštevanju členov 251(2) in 255(2) Pogodbe o ES, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C6-0184/2008),
– ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematični uporabi prenovitve pravnih aktov[1],
– ob upoštevanju členov 80a in 51 svojega Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenj Odbora za ustavne zadeve, Odbora za pravne zadeve, Odbora za mednarodno trgovino in Odbora za peticije (A6-077/2009),
A. ker po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije predlog ne vsebuje bistvenih sprememb, razen tistih, ki so v njem opredeljene kot take, in ker je, kar zadeva kodifikacijo nespremenjenih določb prejšnjih aktov in omenjene spremembe, predlog zgolj kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb,
B. ker se je po mnenju pristojnega odbora Parlamenta Komisija o postopku prenovitve odločila, ne da bi o tem obvestila druge institucije, in brez upoštevanja vsebine in duha resolucije Parlamenta z dne 4. aprila 2006 s priporočili Komisiji o dostopu do besedil institucij glede na člen 192 Pogodbe ES[2], katere cilj je bil bistveno spremeniti uredbo 1049/2001; pristojni odbor je celo menil, da Komisija v svojem predlogu ni želela obravnavati zadev, na katere je opozorila zadeva "Turco"[3] Sodišča,
1. odobri predlog Komisije, kakor je bil prilagojen glede na priporočila posvetovalne delovne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (ter s tehničnimi spremembami, ki jih je odobril Odbor za pravne zadeve) in kakor je bil spremenjen v nadaljevanju;
2. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.
Predlog spremembe 1 Predlog uredbe Uvodna izjava 3 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(3a) S preglednostjo bi se okrepila tudi načela dobrega upravljanja v institucijah EU, kot to določa člen 41 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije¹ (v nadaljevanju "listina"). Ob tem bi bilo treba opredeliti notranje postopke in poiskati ustrezne finančne in človeške vire za uresničitev načela odprtosti v praksi. _________ 1 UL C 302, 14.12.2007, str. 1. |
Obrazložitev | |
Pri tem bi bilo treba upoštevati evropskega varuha človekovih pravic. | |
Predlog spremembe 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(4) Splošna načela in omejitve iz razlogov javnega ali zasebnega interesa, ki veljajo za pravico javnosti do dostopa do dokumentov, so bila določena v Uredbi (ES) št. 1049/2001, ki se je začela uporabljati 3. decembra 2001. |
črtano |
Obrazložitev | |
Uvodna izjava je smiselno vključena v uvodno izjavo 6. | |
Predlog spremembe 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 5 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(5) Prva ocena izvajanja Uredbe (ES) št. 1049/2001 je bila opravljena v poročilu, objavljenem 30. januarja 2004. Komisija se je 9. novembra 2005 odločila, da sproži postopek za pregled Uredbe (ES) št. 1049/2001. Evropski parlament je v resoluciji, sprejeti 4. aprila 2006, Komisijo pozval, da predloži predlog o spremembi Uredbe. Komisija je 18. aprila 2007 objavila Zeleno knjigo o pregledu Uredbe in sprožila javno posvetovanje. |
črtano |
Obrazložitev | |
Uvodna izjava je smiselno vključena v uvodno izjavo 6. | |
Predlog spremembe 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 6 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(6) Namen te uredbe je čim bolj uresničiti pravico dostopa javnosti do dokumentov ter določiti splošna načela in omejitve takega dostopa v skladu s členom 255(2) Pogodbe ES. |
(6) Namen te uredbe je čim bolj uresničiti pravico dostopa javnosti do dokumentov ter določiti splošna načela in omejitve iz razlogov javnega ali zasebnega interesa, ki veljajo za tak dostop v skladu s členom 255(2) Pogodbe ES, hkrati pa upoštevati izkušnje, pridobljene z izvajanjem prvotne uredbe (ES) št. 1049/2001 in resolucije Evropskega parlamenta s 4. aprila 2006 s priporočili Komisiji o dostopu do besedil institucij glede na člen 192 Pogodbe ES*. Ta uredba ne posega v obstoječe pravice držav članic, sodnih organov ali preiskovalnih teles do dostopa do dokumentov. |
|
|
* OJ C 293 E, 2.12.2006, p. 151. |
Obrazložitev | |
Uvodne izjave 4, 5, 6 in 22 so smiselno povzete v eni sami uvodni izjavi, ki opredeljuje splošna načela pravice do dostopa do dokumentov EU. Izrecno je navedeno tudi določilo iz Pogodbe ES (člen 192), ki je pravna podlaga, na kateri je Evropski parlament zaprosi, da Evropska komisija pripravi predlog za revizijo uredbe 1049/2001. | |
Predlog spremembe 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 8 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(8) V skladu s členoma 28(1) in 41(1) Pogodbe EU velja pravica do dostopa tudi za dokumente, ki se nanašajo na skupno zunanjo in varnostno politiko ter na policijsko sodelovanje in sodelovanje sodstva v kazenskih zadevah. Vsaka institucija mora spoštovati svoje varnostne predpise. |
(8) V skladu s členoma 28(1) in 41(1) Pogodbe EU velja pravica do dostopa tudi za dokumente, ki se nanašajo na skupno zunanjo in varnostno politiko ter na policijsko sodelovanje in sodelovanje sodstva v kazenskih zadevah. |
Obrazložitev | |
Varnostnim predpisom, ki jih morajo pripraviti posamezne institucije, je še prav posebej namenjena uvodna izjava 15. | |
Predlog spremembe 6 Predlog uredbe Uvodna izjava 8 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(8a) Svet in Komisija delujeta v svoji zakonodajni funkciji, ko ob dejavnem sodelovanju Evropskega parlamenta v obliki uredb, direktiv, okvirnih sklepov ali odločb na podlagi ustreznih določb iz pogodb sprejmeta pravila splošnega obsega – tudi s prenesenimi pristojnostmi – ki so v državah članicah ali zanje pravno zavezujoča. |
Predlog spremembe 7 Predlog uredbe Uvodna izjava 10 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(10) Glede razkritja osebnih podatkov je treba vzpostaviti jasno razmerje med to uredbo in Uredbo (ES) št. 45/2001 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov. |
(10) Institucije in organi Skupnosti morajo osebne podatke obdelovati pošteno in pregledno ter v skladu s pravicami posameznikov, na katere se osebni podatki nanašajo. Posamezniki, na katere se osebni podatki nanašajo, so osebe, kot jih opredeljujeta Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov in sodna praksa Sodišča Evropskih skupnosti (v nadaljevanju "Sodišče"). Institucije morajo določiti notranje postopke, pri tem pa ustrezno upoštevati priporočilo evropskega nadzornika za varstvo podatkov. |
|
|
Od sprejetja uredbe (ES) št. 1049/2001 so sodna praksa Sodišča ter odločitve in stališča, ki sta jih sprejela evropski varuh človekovih pravic in evropski varuh osebnih podatkov, razjasnile razmerje med to uredbo in uredbo (ES) št. 45/2001, v skladu s čimer se mora za zahteve za dokumente, ki vsebujejo osebne podatke, uporabljati uredba (ES) št. 1049/2001 ter mora uporaba izjem od pravil, ki dovoljujejo dostop do dokumentov in informacij, za namene varstva osebnih podatkov temeljiti na potrebi po zaščiti zasebnosti in integritete posameznika. |
Obrazložitev | |
Zakonodaja o dostopu do dokumentov se mora izvajati ob ustreznem spoštovanju pravic v zvezi z osebnimi podatki, ki jih obravnavajo uredba 45/2001 in priporočila evropskega nadzornika za varstvo podatkov. | |
Predlog spremembe 8 Predlog uredbe Uvodna izjava 12 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(12) Širši dostop do dokumentov se zagotovi, kadar institucije delujejo v svoji zakonodajni funkciji, vključno s prenesenimi pristojnostmi, sočasno pa se ohranja učinkovitost postopka odločanja institucij. Taki dokumenti morajo biti čim bolj neposredno dostopni. |
(12) V skladu z demokratičnimi načeli iz člena 6(1) Pogodbe EU in sodno prakso Sodišča v zvezi z izvajanjem uredbe (ES) št. 1049/2001, se širši dostop do dokumentov zagotovi, kadar institucije delujejo v svoji zakonodajni funkciji, vključno s prenesenimi pristojnostmi. Pravna besedila morajo biti napisana jasno in razumljivo¹ ter objavljena v Uradnem listu Evropske unije. Pripravljalni dokumenti in vse z njimi povezane informacije, vključno s pravnimi mnenji in medistitucionalnim postopkom, morajo biti državljanom enostavno in pravočasno dostopni na svetovnem spletu. |
|
|
O boljši praksi pri pripravi zakonodaje, izboljšanih modelih in tehnikah priprave besedil in tehničnih rešitvah za spremljanje življenjskega cikla pripravljalnih dokumentov in njihovega posredovanja institucijam in organom, ki sodelujejo v postopku, se v skladu s to uredbo, objavljeno v Uradnem lisu Evropske unije, dogovorijo Evropski parlament, Svet in Komisija. |
|
|
¹Medinstitucionalni sporazum z dne 22. decembra 1998 o skupnih smernicah za pripravo kakovostnih pravnih aktov Skupnosti, (UL C 73, 17.3.1999, str. 1). |
Obrazložitev | |
Prav je, da se načelo dostopa do dokumentov jasno opredeli za različne vrste dokumentov in informacij, ki morajo biti na voljo javnosti, če naj ta sledi zakonodajnim postopkom. | |
Predlog spremembe 9 Predlog uredbe Uvodna izjava 12 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(12a) Dokumenti v zvezi z nezakonodajnimi postopki, kot so zavezujoči ukrepi brez splošnega obsega ali ukrepi za urejanje notranje organizacije, upravni ali proračunski akti oziroma nezavezujoči dokumenti političnega značaja (kot so sklepi, priporočila ali resolucije), bi morali biti v skladu z načelom dobrega upravljanja iz člena 41 listine dostopni enostavno, čeprav morajo sočasno zagotavljati učinkovitost postopka odločanja v institucijah. Za vsako kategorijo dokumentov bi morala odgovorna institucija in po potrebi druge institucije, ki sodelujejo v postopku, državljanom omogočiti, da se seznanijo s predvidenim potekom notranjih postopkov, s tem, katere organizacijske enote naj bi bile pristojne in v kakšni meri, s postavljenimi roki in uradom, na katerega se lahko obrnejo. Možni so posebni dogovori z zainteresiranimi stranmi v postopku, tudi če dostop javnosti ne bi bil odobren; institucije morajo ustrezno upoštevati priporočila evropskega varuha človekovih pravic. |
Obrazložitev | |
Prav je, da se predpišejo tudi določena splošna načela dostopa javnosti do nezakonodajnih postopkov. | |
Predlog spremembe 10 Predlog uredbe Uvodna izjava 12 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(12b) Institucije bi se morale sporazumeti o skupnih smernicah za evidentiranje notranjih dokumentov, določitev stopnje njihove tajnosti in arhiviranje za zgodovinske potrebe v skladu z načeli iz te uredbe. Uredba Sveta (EGS, EURATOM) št. 354/83 z dne 1. februarja 1983 o odpiranju za javnost arhivskega gradiva Evropske gospodarske skupnosti in Evropske skupnosti za atomsko energijo* bi bila potem razveljavljena. |
|
|
*UL L 43, 15.2.1983, str. 1. |
Obrazložitev | |
Prav je, da se z uredbo opredeli tudi pravni okvir za evidentiranje, določitev stopnje tajnosti in arhiviranje dokumentov. | |
Predlog spremembe 11 Predlog uredbe Uvodna izjava 13 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(13a) Interinstitucionalni register lobistov in drugih zainteresiranih strani je pravo sredstvo za spodbujanje odprtosti in preglednosti zakonodajnega postopka. |
Predlog spremembe 12 Predlog uredbe Uvodna izjava 14 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(14) Da bi zagotovili celovito uporabo te uredbe za vse dejavnosti Unije, morajo v tej uredbi določena načela uporabljati tudi vse agencije, ki jih ustanovijo institucije. |
(14) Da bi zagotovili celovito uporabo te uredbe za vse dejavnosti Unije, morajo v tej uredbi določena načela uporabljati tudi vse agencije, ki jih ustanovijo institucije. Vse druge institucije EU so pozvane, naj v skladu s členom 1 Pogodbe EU sprejmejo primerljive ukrepe. |
Predlog spremembe 13 Predlog uredbe Uvodna izjava 15 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(15) Zaradi izredno občutljive vsebine so nekateri dokumenti deležni posebne obravnave. Obveščanje Evropskega parlamenta o vsebini takih dokumentov mora biti urejeno z medinstitucionalnim sporazumom. |
(15) Da bi razvili dejavnosti institucij na področjih, ki zahtevajo določeno stopnjo zaupnosti, je prav, da se vzpostavi celovit varnostni sistem za obdelavo tajnih podatkov EU. Izraz "tajni podatki EU" bi moral pomeniti vse podatke in gradivo, katerih nedovoljeno razkritje bi lahko v različni meri škodovalo interesom EU ali eni ali več državam članicam, bodisi da taki podatki izvirajo iz EU ali prihajajo iz držav članic, tretjih držav ali mednarodnih organizacij. V skladu z demokratičnimi načeli iz člena 6(1) Pogodbe EU bi moral imeti Evropski parlament dostop do tajnih podatkov EU, zlasti če je tak dostop potreben za opravljanje zakonodajnih ali nezakonodajnih dolžnosti po pogodbah. |
Obrazložitev | |
Za obdelavo zaupnih podatkov je prav, da se določijo jasna pravila o tajnih podatkih, ki bodo skupna vsem institucijam. | |
Predlog spremembe 14 Predlog uredbe Uvodna izjava 16 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(16) Da bi dosegli večjo odprtost v delu institucij, se Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji zagotovi dostop do dokumentov, ki jih institucije pripravijo, in tudi do dokumentov, ki jih institucije prejmejo. V tem smislu Izjava št. 35, priložena Sklepni listini Amsterdamske pogodbe, določa, da lahko država članica od Komisije ali Sveta zahteva, da se dokument, ki izhaja iz te države, brez njenega predhodnega soglasja ne pošlje tretjim strankam. |
(16) Da bi dosegli večjo odprtost v delu institucij, se Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji zagotovi dostop do dokumentov, ki jih institucije pripravijo, in tudi do dokumentov, ki jih institucije prejmejo. Država članica lahko od Evropskega parlamenta, Komisije ali Sveta zahteva, da se dokument, ki izhaja iz te države, brez njenega predhodnega soglasja ne pošlje tretjim strankam izven institucij. Če zahtevi ni odobreno, mora institucija, ki je zahtevo prejela, navesti razloge za zavrniev. V skladu s členom 296 Pogodbe ES ni nobena država članica dolžna dajati informacij, za katere meni, da bi bilo njihovo razkritje v nasprotju z bistvenimi interesi njene varnosti. |
Obrazložitev | |
Da se omogoči dostop javnosti do dokumentov EU, je prav, da se opredelijo posebna pravila za dokumente, ki jih institucije EU prejmejo od tretjih strani. | |
Predlog spremembe 15 Predlog uredbe Uvodna izjava 17 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(17) Načelno bi morali biti vsi dokumenti institucij dostopni javnosti. Vendar pa je treba nekatere javne in zasebne interese zaščititi z izjemami. Institucije bi morale imeti pravico varovati svoja notranja posvetovanja in razprave, kadar je to potrebno za varovanje svoje sposobnosti opravljanja nalog. Pri ocenjevanju izjem bi morale institucije upoštevati načela v zakonodaji Skupnosti s področja varstva osebnih podatkov, na vseh področjih delovanja Skupnosti. |
(17) Načelno bi morali biti vsi dokumenti, ki izvirajo iz institucij ali so jih institucije prejele od drugih organov in se navezujejo na njihovo dejavnost, evidentirani in dostopni javnosti. Vendar pa je možno, da se brez poseganja v nadzorno funkcijo Evropskega parlamenta dostop do določenega dokumenta ali njegovega dela preloži na poznejši čas. |
Obrazložitev | |
Prav je, da se jasno navede, da morajo biti javnosti načeloma dostopni vsi dokumenti, ki jih pripravijo ali obravnavajo institucije EU. | |
Predlog spremembe 16 Predlog uredbe Uvodna izjava 18 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(18) Vsi predpisi o dostopu do dokumentov institucij morajo biti v skladu s to uredbo. |
(18) V skladu s členom 255(2) Pogodbe ES ta uredba določa splošna načela in omejitve na podlagi javnega ali zasebnega interesa, ki urejajo pravico dostopa do dokumentov in ki bi jih morali upoštevati vsi drugi predpisi EU. |
Predlog spremembe 17 Predlog uredbe Uvodna izjava 18 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(18a) Institucije bi morale zagotoviti, da bo razvoj informacijske tehnologije olajšal izvrševanje pravice do dostopa in ne bo vplival na to, da bo javnosti dostopnih manj informacij. |
Obrazložitev | |
Napredek informacijske tehnologije ima lahko pozitiven in negativen učinek na dostop do informacij. Institucije bi si morale prizadevati za spodbujanje pozitivnih učinkov in zmanjševanje negativnih učinkov. Dostop do informacij v elektronskih bazah podatkov je določen s spremembo opredelitve dokumentov v členu 3, splošna obveznost dobrega informiranja pa je predlagana v predlogu spremembe člena 15. Namen teh predlogov sprememb je tudi upoštevati pravico do dobrega upravljanja iz člena 41 Listine o temeljnih pravicah. | |
Predlog spremembe 18 Predlog uredbe Uvodna izjava 19 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(19) Da bi zagotovili celovito spoštovanje pravice do dostopa, mora biti uporabljen dvofazni upravni postopek z dodatno možnostjo sodnega postopka ali pritožb varuhu človekovih pravic. |
(19) Da bi zagotovili celovito spoštovanje in lažje uveljavljanje pravice do dostopa državljanov: |
|
|
– bi morala biti besedila in podatki v zvezi z zakonodajnim postopkom dostopna tudi prek elektronskih sredstev v Uradnem listu, pripravljalni dokumenti pa bi morali biti dostopni prek medinstitucionalnega, dnevno posodobljenega registra, v katerem bi bili za vsak postopek na voljo ustrezni podatki/dokumenti; |
|
|
– drugi dokumenti ali vsaj ustrezne reference bi morale biti dostopne prek registra posamezne institucije. Dvofazni upravni postopek mora biti uporabljen za dostopanje do dokumentov, ki niso neposredno dostopni ali so obravnavani kot tajni. |
|
|
Če institucija dostop zavrne, bi moralo biti možno zavrnitev izpodbijati pred sodiščem ali v obliki pritožbe evropskemu varuhu človekovih pravic. |
|
|
Institucije si prizadevajo za skupno izvajanje politike ponovne uporabe podatkov v zvezi z institucijami EU v javnem sektorju, kot to velja za države članice v skladu z Direktivo 2003/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o ponovni uporabi informacij javnega sektorja¹. |
|
|
¹UL L 345, 31.12.2003, str. 90. |
Predlog spremembe 19 Predlog uredbe Uvodna izjava 20 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(20) Vsaka institucija mora sprejeti potrebne ukrepe za obveščanje javnosti o veljavnih določbah in za usposabljanje svojega osebja za pomoč državljanom, ki uresničujejo svoje pravice iz te uredbe. Da bi državljani laže uresničevali svoje pravice, mora vsaka institucija zagotoviti dostop do registra dokumentov. |
(20) Institucija mora dosledno in usklajeno obveščati javnost o sprejetih ukrepih za izvajanje te uredbe in za usposabljanje svojega osebja za pomoč državljanom, ki uresničujejo svoje pravice iz te uredbe. |
Predlog spremembe 20 Predlog uredbe Uvodna izjava 21 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(21) Čeprav ni namen ali učinek te uredbe spreminjati nacionalne predpise o dostopu do dokumentov, pa je vendarle jasno, da morajo na podlagi načela lojalnega sodelovanja, ki ureja odnose med institucijami in državami članicami, države članice paziti, da ne ovirajo ustrezne uporabe te uredbe, in spoštovati varnostne predpise institucij. |
(21) Čeprav ni namen ali učinek te uredbe spreminjati nacionalne predpise o dostopu do dokumentov, pa je vendarle jasno, da morajo na podlagi načela lojalnega sodelovanja, ki ureja odnose med institucijami in državami članicami, države članice svojim državljanom na nacionalni ravni zagotoviti vsaj enako raven preglednosti, kot je pri izvajanju pravil EU zagotovljena na ravni EU. |
|
|
Iz istega razloga in brez poseganja v nadzorno funkcijo nacionalnih parlamentov morajo države članice paziti, da ne ovirajo obdelave tajnih dokumentov EU. |
Obrazložitev | |
Pravo in politiko EU v glavnem izvajajo organi držav članic. Treba bi bilo spodbuditi možnosti za to, državljani razumejo in spremljajo delovanje Unije, kar bi lahko dosegli z izmenjavo podatkov o primerih najboljše prakse na nacionalni ravni glede dostopanja do dokumentov in podatkov o EU. | |
Predlog spremembe 21 Predlog uredbe Uvodna izjava 22 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(22) Ta uredba ne posega v obstoječe pravice držav članic, sodnih organov ali preiskovalnih teles do dostopa do dokumentov. |
črtano |
Obrazložitev | |
Uvodna izjava vključena v uvodno izjavo 6. | |
Predlog spremembe 22 Predlog uredbe Uvodna izjava 22 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(22a) Komisija bi z dopolnitvijo te uredbe morala predlagati instrument, ki bi ga prilagodila Evropski parlament in Svet, oi splošnih pravilih, ki urejajo ponovno uporabo informacij in dokumentov s strani institucij s smiselnim izvajanjem načel iz Direktive 2003/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o ponovni uporabi informacij javnega sektorja. |
Predlog spremembe 23 Predlog uredbe Uvodna izjava 23 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(23) V skladu s členom 255(3) Pogodbe ES vsaka institucija v svojem poslovniku določi posebne določbe o dostopu do dokumentov – |
(23) V skladu s členom 255(3) Pogodbe ES ter načeli in pravili iz te uredbe vsaka institucija v svojem poslovniku določi posebne določbe o dostopu do dokumentov – |
Predlog spremembe 24 Predlog uredbe Člen 1 – točka (a) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(a) na podlagi javnega ali zasebnega interesa določiti načela, pogoje in omejitve, ki urejajo pravico dostopa do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (v nadaljnjem besedilu „institucije“), določene v členu 255 Pogodbe ES, da bi se javnosti odobril čim širši dostop do takih dokumentov; |
(a) na podlagi javnega ali zasebnega interesa v skladu s členom 255 Pogodbe ES določiti načela, pogoje in omejitve, ki urejajo pravico dostopa do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (v nadaljnjem besedilu „institucije“) in vseh agencij in organov, ki jih ustanovijo te institucije, da bi se odobril čim širši dostop do takih dokumentov; |
Obrazložitev | |
Uredba je pravni okvir za izvajanje člena 255 Pogodbe ES, ki ga je zato treba omeniti. Prav tako bo uredba postala pravna referenca glede omogočanja dostopa do dokumentov ne le za Evropski parlament, Evropsko komisijo in Svet, pač pa tudi za druge institucije in organe. | |
Predlog spremembe 25 Predlog uredbe Člen 1 – točka (c) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(c) spodbujati običajne upravne postopke za dostop do dokumentov. |
(c) spodbujati pregledne in običajne upravne postopke v institucijah, da se izboljša dostop do njihovih dokumentov. |
Predlog spremembe 26 Predlog uredbe Člen 1 – točka c a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(ca) s skupnim sklepom Evropskega parlamenta in Sveta na predlog upravnega odbora Urada za publikacije EU ustanoviti Uradni list Evropske unije. Na medinstitucionalni ravni se za zagotavljanje kar enostavnejšega uresničevanja te pravice vzpostavijo še druga orodja, kot so javni registri in posebni upravni postopki. |
|
|
Glej člen 7 SEC (2008)2109. |
Obrazložitev | |
Pomembno je, da se posebej opredelijo orodja, s pomočjo katerih se izvaja pravica do dostopa do dokumentov institucij. | |
Predlog spremembe 27 Predlog uredbe Člen 2 – naslov | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Upravičenci do dostopa in področje uporabe |
Upravičenci do dostopa |
Predlog spremembe 28 Predlog uredbe Èlen 2 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Vse fizične ali pravne osebe imajo pravico do dostopa do dokumentov institucij ob upoštevanju načel, pogojev in omejitev, določenih s to uredbo. |
1. Vse fizične ali pravne osebe ali vsa združenja pravnih ali fizičnih oseb imajo pravico do dostopa do dokumentov institucij ob upoštevanju načel, pogojev in omejitev, določenih s to uredbo. |
Obrazložitev | |
Sklicevanje na združenja se nanaša na t.i. skupine državljanov. | |
Predlog spremembe 29 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Ta uredba se uporablja za vse dokumente institucij, to je za dokumente, ki jih institucije pripravijo ali prejmejo in so v njihovi lasti , o zadevi v zvezi s politikami, dejavnostmi ali odločitvami s področja njihove pristojnosti , na vseh področjih delovanja Evropske unije. |
črtano |
Predlog spremembe 30 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Brez poseganja v člena 4 in 9 so dokumenti dostopni javnosti na pisno prošnjo ali neposredno v elektronski obliki ali prek registra. Zlasti dokumenti, pripravljeni ali prejeti med zakonodajnim postopkom, so neposredno dostopni v skladu s členom 12. |
črtano |
Predlog spremembe 31 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4. Za dokumente občutljive narave, določene v členu 9(1), velja postopek v skladu z navedenim členom. |
črtano |
Predlog spremembe 32 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 5 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
5. Ta uredba se ne uporablja za dokumente, ki so jih sodiščem predložile stranke, ki niso institucije. |
črtano |
Predlog spremembe 33 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 6 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
6. Brez poseganja v posebne pravice dostopa za zainteresirane stranke, določene z zakonodajo ES, dokumenti, ki so sestavni del upravnega spisa o preiskavi ali postopka v zvezi s posamičnim aktom, javnosti niso dostopni, dokler se preiskava ne zaključi ali dokler akt ne postane pravnomočen. Dokumenti z informacijami, ki jih je institucija med takimi preiskavami zbrala ali pridobila pri fizičnih ali pravnih osebah, javnosti niso dostopni. |
črtano |
Predlog spremembe 34 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 7 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
7. Ta uredba ne posega v pravice dostopa javnosti do dokumentov institucij, ki izvirajo iz instrumentov mednarodnega prava ali aktov institucij, ki jih izvajajo. |
črtano |
Predlog spremembe 35 Predlog uredbe Člen 2 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Člen 2a Področje uporabe |
|
|
1. Ta uredba se uporablja za vse dokumente institucij, to je za dokumente, ki jih institucije pripravijo ali prejmejo in so v njihovi lasti, na vseh področjih delovanja Evropske unije. |
|
|
2. Dokumenti so javnosti dostopni v elektronski obliki v Uradnem listu Evropske unije ali v uradnem registru posameznih institucij ali na pisno prošnjo. |
|
|
Dokumenti, pripravljeni ali prejeti med zakonodajnim postopkom, so neposredno dostopni v skladu s členom 5a. |
|
|
3. Ta uredba ne posega v večje pravice dostopa javnosti do dokumentov institucij, ki izvirajo iz instrumentov mednarodnega prava ali aktov institucij, ki jih izvajajo, oziroma iz zakonodaje držav članic. |
Predlog spremembe 36 Predlog uredbe Člen 3 – točka (a) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(a) „dokument“ pomeni neko vsebino ne glede na to, kakšen je njen medij (napisana na papirju ali shranjena v elektronski obliki ali kot zvočni, vizualni ali avdiovizualni zapis) , ki ga je pripravila institucija in ga je uradno poslala enemu ali več prejemnikom ali kako drugače evidentirala, ali ki ga je institucija prejela; podatki iz sistemov za elektronsko shranjevanje, obdelavo ali priklic so dokumenti, če jih je mogoče izvleči v obliki tiskalniškega izpisa ali elektronskega zapisa z orodji, ki so na voljo za uporabo sistema ; |
(a) „dokument“ pomeni podatke ali vsebino ne glede na to, kakšen je njen medij (napisana na papirju ali shranjena v elektronski obliki ali kot zvočni, vizualni ali avdiovizualni zapis) o zadevi, ki se nanaša na politiko, dejavnost ali odločitve s področja odgovornosti institucije; informacije iz sistemov za elektronsko shranjevanje, obdelavo ali priklic (vključno z zunanjimi sistemi, ki se uporabljajo za delo institucije) predstavljajo enega ali več dokumentov. Institucija, ki namerava vzpostaviti nov sistem elektronskega shranjevanja ali bistveno spremeniti obstoječi sistem, oceni najverjetnejši učinek na pravico do dostopa, ki izhaja iz te uredbe, in ukrepa tako, da krepi cilj preglednosti; |
|
|
Funkcije za priklic informacij, shranjenih v elektronskih sistemih institucij za shranjevanje, se prilagodijo, da se ugodi večkratnim zahtevam javnosti, ki se jim ne more ugoditi z uporabo orodij, ki so sedaj na voljo za uporabo sistema; |
Predlog spremembe 37 Predlog uredbe Člen 3 – točka a a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(aa) "tajni dokumenti" pomeni dokumente, katerih razkritje bi lahko vplivalo na varovanje bistvenih interesov Evropske unije ali ene ali več držav članic, zlasti pri javni varnosti, obrambnih in vojaških zadevah, in ki so lahko v celoti ali delno obravnavani kot tajni; |
Predlog spremembe 38 Predlog uredbe Člen 3 – točka a b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(ab) "zakonodajni dokumenti" pomeni dokumente, ki so pripravljeni ali prejeti med postopki za sprejetje aktov, vključno s prenesenimi pristojnostmi, so v državah članicah ali zanje pravno zavezujoči in za katere pogodba določa, da mora – čeprav zgolj na prostovoljni osnovi – pri njihovem sprejetju z vsebinskimi posegi ali mnenjem sodelovati Evropski parlament. |
Predlog spremembe 39 Predlog uredbe Člen 3 – točka a c (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(ac) "nezakonodajni dokumenti"pomeni dokumente, ki so pripravljeni ali prejeti med postopki za sprejetje nezavezujočih aktov, kot so sklepi, priporočila ali resolucije, ali akti, ki so v državah članicah ali zanje pravno zavezujoči, vendar niso splošnega obsega kot tisti iz točke ab; |
Predlog spremembe 40 Predlog uredbe Člen 3 – točka a d (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(ad) "upravni dokumenti" pomeni dokumente v zvezi s postopkom odločanja institucij ali ukrepe, ki obravnavajo organizacijske, upravne ali proračunske zadeve, ki so za zadevno institucijo interne narave; |
Predlog spremembe 41 Predlog uredbe Člen 3 – točka a e (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(ae) "arhiv" pomeni orodje posamezne institucije za strukturirano upravljanje evidentiranja vseh dokumentov institucije v zvezi s postopkom, ki je še v teku ali se je nedavno zaključil; |
Predlog spremembe 42 Predlog uredbe Člen 3 – točka a f (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(af) "zgodovinski arhiv" pomeni tisti del arhiva institucij, ki je bil na podlagi določil iz člena 3(1a) izbran za stalno hrambo; |
Predlog spremembe 43 Predlog uredbe Člen 3 – pododstavek 1a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
V Uradnem listu Evropske unije in na spletnih straneh institucij se objavi podroben seznam vseh kategorij aktov po definicijah iz točk (a) do (ad). Institucije se tudi sporazumejo o skupnih merilih za arhiviranje, ki jih objavijo. |
Predlog spremembe 44 Predlog uredbe Èlen 3 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Èlen 3a Tajni dokumenti |
|
|
1. Če obstajajo javni razlogi po členu 4(1) in brez poseganja v parlamentarni nadzor na ravni EU in nacionalni ravni, lahko posamezna institucija določen dokument obravnava kot tajen, če bi njegovo razkritje škodovalo varovanju bistvenih interesov Evropske unije ali ene ali več držav članic. |
|
|
Informacije se kot tajne označijo na naslednji način: |
|
|
(a) "EU TOP SECRET/EU – STROGO TAJNO": ta stopnja tajnosti se uporablja samo za podatke in gradivo, katerih razkritje nepooblaščeni osebi bi lahko imelo izjemno težke posledice za bistvene interese Evropske unije ali ene ali več njenih držav članic. |
|
|
(b) "EU SECRET/EU – TAJNO": ta stopnja tajnosti se uporablja samo za podatke in gradivo, katerih razkritje nepooblaščeni osebi bi lahko resno škodovalo bistvenim interesom Evropske unije ali ene ali več njenih držav članic; |
|
|
(c) "EU CONFIDENTIAL/EU – ZAUPNO": ta stopnja tajnosti se uporablja za podatke in gradivo, katerih razkritje nepooblaščeni osebi bi lahko škodovalo bistvenim interesom Evropske unije ali ene ali več njenih držav članic; |
|
|
(d) "EU RESTRICTED/EU – INTERNO": ta stopnja tajnosti se uporablja le za podatke in gradivo, katerega nedovoljeno razkritje bi lahko bilo škodljivo za interese Evropske unije ali ene ali več njenih držav članic; |
|
|
2. Podatki se določijo kot tajni podatki le, če je to potrebno. |
|
|
Če je mogoče, organi izvora na tajnih dokumentih določijo datum ali obdobje, ko je stopnjo tajnosti vsebine mogoče znižati ali ukiniti. |
|
|
V nasprotnem primeru preverjajo dokumente najmanj vsakih pet let, da bi zagotovili potrebno izvorno stopnjo tajnosti. |
|
|
Stopnja tajnosti se jasno in pravilno označi ter se ohrani samo toliko časa, kot je potrebno za varovanje podatkov. |
|
|
Za določitev tajnih podatkov in morebitno kasnejše znižanje stopnje tajnosti ali njeno ukinitev je izključno odgovorna izvorna institucija ali institucija, ki je tajen dokument prejela od tretje strani ali druge institucije. |
|
|
3. Brez poseganja v pravico do dostopa drugih institucij EU se tajni dokumenti tretjim stranem odstopijo samo s privolitvijo tistega, ki jih je ustvaril. |
|
|
Vseeno pa institucija, ki dostop do tajnega dokumenta zavrne, razloge za svojo odločitev navede tako, da ne škodi interesom, ki jih ščiti člen 4(1). |
|
|
Če pri obdelavi tajnega dokumenta sodeluje več institucij, se pri določitvi stopnje tajnosti zagotovi ista osnova in se sproži posredovanje, če se ocena institucij glede stopnje zaščite razlikuje. |
|
|
Dokumenti v zvezi z zakonodajnimi postopki se ne določijo kot tajni. Izvedbeni ukrepi se določijo kot tajni še pred njihovim sprejetjem, če je to potrebno in se s tem prepreči škodljivi učinek na ukrep sam. V imenu Evropske unije ali skupnosti sklenjeni mednarodni sporazumi o dostopanju do zaupnih podatkov, tretjim državam ali mednarodnim organizacijam ne morejo podeljevati pravice, da Evropskemu parlamentu onemogočijo dostop do zaupnih informacij. |
|
|
4. Prošnje za dostop do tajnih dokumentov narave na podlagi postopkov, določenih v členih 7 in 8, obravnavajo samo tiste osebe, ki imajo pravico seznaniti se z navedenimi dokumenti. Te osebe tudi ocenijo, kako se na tajne dokumente lahko sklicuje v javnem registru. |
|
|
5. Tajni dokumenti se vpišejo v register posamezne institucije ali objavijo samo s privolitvijo tistega, ki jih je ustvaril. |
|
|
6. Institucija, ki zavrne dostop do tajnega dokumenta, razloge za svojo odločitev navede tako, da ne škodi interesom, ki so zaščiteni z izjemami iz člena 4(1). |
|
|
7. Brez poseganja v nadzorno funkcijo nacionalnih parlamentov države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev, da se ob obravnavi prošenj za tajne dokumente EU spoštujejo načela iz te uredbe. |
|
|
8. Varnostni predpisi institucij o tajnih dokumentih se objavijo. |
|
|
9. Evropski parlament ima dostop do tajnih dokumentov prek posebnega nadzornega odbora, sestavljenega iz članov, ki jih imenuje |
|
|
konferenca predsednikov. Člani odbora opravijo postopek varnostnega preverjanja osebja in svečano zaprisežejo, da ne bodo na noben način razkrili vsebine podatkov, do katerih so imeli dostop. |
|
|
Evropski parlament pripravi notranja pravila in v skladu z obveznostmi iz pogodb varnostne standarde in sankcije, ki ustrezajo pravilom iz notranjih varnostnih pravil Sveta in Komisije. |
Obrazložitev | |
Tajni dokumenti in njihova obravnava se s posebnimi določbami opredelijo pred izjemami. (glej primer priprave seznamom teroristov). | |
Predlog spremembe 45 Predlog uredbe Člen 4 – naslov | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Izjeme |
Splošne izjeme pri pravici do dostopa |
Predlog spremembe 46 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 – uvodni del | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Institucije zavrnejo dostop do dokumenta, kadar bi razkritje oslabilo varstvo javnega interesa, kar zadeva: |
1. Brez poseganja v primere iz člena 3a institucije zavrnejo dostop do dokumenta, kadar bi razkritje oslabilo varstvo javnega interesa, kar zadeva: |
Predlog spremembe 47 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 – točka a | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(a) javno varnost, vključno z varnostjo fizičnih in pravnih oseb ; |
(a) notranjo javno varnost Evropske unije ali ene ali več držav članic; |
Predlog spremembe 48 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 2 – uvodni del | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Institucije zavrnejo dostop do dokumenta, kadar bi razkritje oslabilo varstvo: |
2. Institucije lahko zavrnejo dostop do dokumenta, kadar bi razkritje oslabilo varstvo javnih ali zasebnih interesov glede: |
Predlog spremembe 49 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 2 – točka (b a) (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(ba) zasebnosti in integritete posameznika v skladu s pravili glede varstva osebnih podatkov, ki veljajo za institucije v skladu s členom 286 Pogodbe ES, pa tudi načelom preglednosti in dobrega upravljanja iz člena 1(c); |
Predlog spremembe 50 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 2 – točka c | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
pravnih nasvetov in sodnih in arbitražnih postopkov ter postopkov reševanja sporov ; |
(c) pravnih nasvetov in sodnih postopkov, z izjemo pravnih nasvetov v zvezi s postopki sprejemanja zakonodajnega akta ali nezakonodajnega akta, ki se splošno uporablja; |
Obrazložitev | |
Sodišče Evropskih skupnosti je v sodbi o zadevi Turco izjavilo, da razkritje pravnih nasvetov v okviru zakonodajnih pobud povečuje preglednost in odprtost zakonodajnega postopka in utrjuje demokratične pravice evropskih državljanov. | |
Predlog spremembe 51 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 2 – točka (e) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(e) objektivnosti in nepristranskosti izbirnih postopkov. |
(e) objektivnosti in nepristranskosti postopkov oddaje javnih naročil storitev, dokler pogodbena institucija ne sprejme končne odločitve, ali izbirne komisije v postopkih za izbor osebja, dokler pristojni organ za imenovanje ne sprejme končne odločitve. |
Predlog spremembe 52 Predlog uredbe Èlen 4 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Dostop do naslednjih dokumentov se zavrne, če bi njihovo razkritje resno oslabilo postopek odločanja institucij: |
črtano |
|
(a) dokumenti o zadevi, o kateri odločitev še ni bila sprejeta; |
|
|
(b) dokumenti , ki vsebujejo mnenja za notranjo rabo kot del razprav in predhodnih posvetovanj v zadevnih institucijah, tudi po sprejetju odločitve. |
|
Predlog spremembe 53 Predlog uredbe Èlen 4 – odstavek 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4. Izjeme iz odstavkov (2) in (3) se uporabljajo, razen če ne prevlada javni interes za razkritje. V zvezi z odstavkom 2(a) šteje, da prevlada javni interes za razkritje, če se zahtevane informacije nanašajo na emisije v okolje. |
4. Izjeme iz odstavkov (2) in (3) se uporabljajo, razen če ne prevlada javni interes za razkritje. Močen javni interes za razkritje obstaja tam, kjer so bili dokumenti pripravljeni ali prejeti v postopkih za sprejetje zakonodajnih aktov EU ali nezakonodajnih aktov, ki se splošno uporabljajo. Pri ugotavljanju javnega interesa za razkritje je treba posebno pozornost nameniti dejstvu, da so zahtevani dokumenti povezani z zaščito temeljnih pravic ali pravico do življenja v zdravem okolju. |
Predlog spremembe 54 Predlog uredbe Èlen 4 – odstavek 4 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
4a. Dokumenti, katerih razkritje bi predstavljalo tveganje za vrednote, povezane z varstvom okolja, kot so kraji razmnoževanja redkih vrst, se razkrijejo samo v skladu z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1367/2006 z dne 6. septembra 2006 o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih Skupnosti1. |
|
|
______________________________ 1 UL L 264, 25.09.2006, str. 13. |
Obrazložitev | |
Namen uvedbe člena 4a (novo) je polno upoštevanje aarhuške konvencije in načel iz sodbe Turco (C-39/05 P in C-52/05). | |
Predlog spremembe 55 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 7 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
7. Izjeme, določene v tem členu, veljajo le za obdobje, ko je varstvo utemeljeno z vsebino dokumenta. Izjeme lahko veljajo za največ 30 let. Pri dokumentih, za katere veljajo izjeme glede varstva osebnih podatkov ali poslovnih interesov, ter pri dokumentih občutljive narave lahko, če je potrebno, izjeme veljajo tudi po tem obdobju. |
7. Izjeme, določene v tem členu, se ne uporabljajo za dokumente, poslane v okviru postopkom sprejemanja zakonodajnega akta ali nezakonodajnega akta, ki se splošno uporablja. Veljajo le za obdobje, ko je varstvo utemeljeno z vsebino dokumenta. Izjeme lahko veljajo za največ 30 let. Pri dokumentih, za katere velja izjema glede zasebnosti in integritete posameznika, lahko, če je potrebno, izjema velja tudi po tem obdobju. |
Predlog spremembe 56 Predlog uredbe Člen 4 - odstavek 7 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(7a) Kot je določeno v tem členu, se izjeme ne razlagajo tako, da se nanašajo na informacije javnega značaja glede upravičencev sredstev Evropske unije, ki so na voljo v okviru sistema finančne preglednosti. |
Obrazložitev | |
Takšne informacije se lahko razlagajo kot informacije poslovne narave, ko so upravičenci gospodarske družbe. | |
Predlog spremembe 57 Predlog uredbe Člen 5 – naslov | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Posvetovanja |
Posvetovanje s tretjimi strankami |
Predlog spremembe 58 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Glede dokumentov tretjih strank se institucija s tretjimi strankami posvetuje, da bi presodila, ali se lahko uporabi izjema iz člena 4, razen če je že jasno, ali naj se dokument razkrije ali ne. |
1. Dokumente tretjih strank razkrijejo institucije, ne da bi se posvetovale s tistim, ki jih je ustvaril, če je jasno, da se ne bo uporabila nobena izjema iz te uredbe. S tretjo stranko se posvetuje, če je ta stranka pri izročitvi dokumenta zahtevala, da se jo obravnava na poseben način, da bi presodila, ali se lahko uporabi izjema iz te uredbe. Dokumente, zagotovljene institucijam za vplivanje na oblikovanje politike, je treba dati na voljo javnosti. |
Predlog spremembe 59 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Če se prošnja nanaša na dokument, ki izvira iz države članice, in ki |
2. Če se prošnja nanaša na dokument, ki izvira iz države članice, in ki: |
|
|
– ga država članica ni poslala v svoji vlogi članice Sveta ali |
|
ni dokument, poslan med postopkom sprejemanja zakonodajnega akta ali nezakonodajnega akta, ki se splošno uporablja, se je treba posvetovati z organi zadevne države članice. Institucija, ki ima dokument, ga razkrije, razen če država članica ne zagotovi razlogov za njegovo zadržanje na podlagi izjem iz člena 4 ali posebnih določb nacionalne zakonodaje, ki onemogočajo razkritje zadevnega dokumenta. Institucija upošteva razloge, ki jih je navedla država članica, če temeljijo na izjemah iz te uredbe. |
– ne zadeva podatkov, ki jih je prejela Komisija v zvezi z izvajanjem zakonodaje ES, |
|
|
se je treba posvetovati z organi zadevne države članice. Institucija, ki ima dokument, ga razkrije, razen če država članica ne zagotovi razlogov za njegovo zadržanje na podlagi izjem iz člena 4 ali ustreznih določb nacionalne zakonodaje, ali če nasprotuje na podlagi člena 296(1)(a) Pogodbe ES, da bi bilo razkritje v nasprotju z bistvenimi interesi njene varnosti. |
Predlog spremembe 60 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Kadar država članica prejme zahtevo za dokument, ki je v njeni lasti, izvira pa iz institucije, razen če je že jasno, ali naj se dokument razkrije ali ne, se država članica posvetuje z institucijo, da bi sprejela odločitev, ki ne ogroža ciljev te uredbe. Država članica lahko namesto tega napoti zahtevo na institucijo. |
3. Brez poseganja v nadzorno funkcijo nacionalnih parlamentov in kadar država članica prejme zahtevo za dokument, ki je v njeni lasti, izvira pa iz institucije, razen če je že jasno, ali naj se dokument razkrije ali ne, se država članica posvetuje z institucijo, da bi sprejela odločitev, ki ne ogroža ciljev te uredbe. Država članica lahko namesto tega napoti zahtevo na institucijo. |
Predlog spremembe 61 Predlog uredbe Člen 5 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Člen 5a Preglednost zakonodaje |
|
|
1. V skladu z demokratičnimi načeli iz člena 6(1) Pogodbe EU in sodno prakso Sodišča v zvezi z izvajanjem uredbe (ES) št. 1049/2001 institucije, ki delujejo v svoji zakonodajni funkciji, vključno s prenesenimi pristojnostmi, zagotovijo kar najširši dostop do svojega delovanja. |
|
|
2. Dokumenti v zvezi z njihovimi zakonodajnimi programi, predhodnim posvetovanjem s civilno družbo ali oceno učinka in vsi drugi pripravljalni dokumenti, ki so vezani na zakonodajne postopke, so dostopni prek uporabniku prijazne medistitucionalne spletne strani in objavljeni v posebni izdaji Uradnega lista Evropske unije. |
|
|
3. Za izvajanje te uredbe so zakonodajni predlogi in druga pravna besedila EU napisani jasno in razumljivo, institucije pa se sporazumejo o skupnih smernicah za pripravo in o modelih priprave za večjo pravno varnost v skladu z ustrezno sodno prakso Sodišča. |
|
|
4. Med zakonodajnim postopkom institucije ali organi, ki sodelujejo v postopku odločanja, objavijo pripravljalne dokumente in vse informacije v zvezi z obravnavano tematiko, vključno s pravnimi mnenji. To storijo v posebni izdaji Uradnega lista Evropske unije in na skupni spletni strani, na kateri so prikazane vse stopnje postopka. |
|
|
5. Po sprejetju so zakonodajni akti objavljeni v Uradnem listu Evropske unije, kot to določa člen 13. |
|
|
6. Na podlagi načela lojalnega sodelovanja, ki ureja odnose med institucijami in državami članicami, države članice svojim državljanom na nacionalni ravni zagotovijo najmanj takšno raven preglednosti, kot velja na ravni EU. To storijo s pravočasno in jasno objavo besedil ali referenc nacionalnih ukrepov za izvajanje aktov institucij Evropske unije v svojih uradnih listih. |
|
|
7. Objavijo se vse pobude ali dokumenti zainteresiranih strani, ki lahko na kakršen koli način vplivajo na postopek odločanja. |
Predlog spremembe 62 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Če prošnja ni dovolj natančna ali če zahtevanih dokumentov ni mogoče določiti , institucija prosi prosilca, naj prošnjo razjasni, in mu pri tem pomaga, na primer tako, da mu zagotovi informacije o uporabi javnih registrov dokumentov. Roki iz členov 7 in 8 začnejo teči, ko institucija prejme zahtevana pojasnila. |
2. Če prošnja ni dovolj natančna, institucija v roku 15 delovnih dni prosi prosilca, naj prošnjo razjasni, in mu pri tem pomaga, na primer tako, da mu zagotovi informacije o uporabi javnih registrov dokumentov. |
Predlog spremembe 63 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Prošnja za dostop do dokumenta se obravnava takoj. Prosilcu je poslano potrdilo o prejemu. V 15 delovnih dneh od vpisa prošnje v register institucija odobri dostop do zahtevanega dokumenta in zagotovi dostop v skladu s členom 10 v tem roku ali pa v pisnem odgovoru navede razloge za celovito ali delno zavrnitev ter seznani prosilca s pravico do vložitve potrdilne prošnje v skladu z odstavkom 4 tega člena. |
1. Prošnja za dostop do dokumenta se obravnava takoj. Prosilcu je poslano potrdilo o prejemu. V največ 15 delovnih dneh od vpisa prošnje v register institucija odobri dostop do zahtevanega dokumenta in zagotovi dostop v skladu s členom 10 v tem roku ali pa v pisnem odgovoru navede razloge za celovito ali delno zavrnitev ter seznani prosilca s pravico do vložitve potrdilne prošnje v skladu z odstavkom 4 tega člena. |
Obrazložitev | |
Različni časovni okviri bi se morali razlagati kot skrajni časovni roki. | |
Predlog spremembe 64 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. V izjemnih primerih, na primer kadar se prošnja nanaša na zelo dolg dokument ali na veliko dokumentov, se lahko rok iz odstavka 1 podaljša za 15 delovnih dni, pod pogojem, da institucija prosilca vnaprej obvesti in navede podrobne razloge. |
2. V izjemnih primerih, na primer kadar se prošnja nanaša na zelo dolg dokument ali na veliko dokumentov, se lahko rok iz odstavka 1 podaljša za največ 15 delovnih dni, pod pogojem, da institucija prosilca vnaprej obvesti in navede podrobne razloge. |
Obrazložitev | |
Različni časovni okviri bi se morali razlagati kot skrajni časovni roki. | |
Predlog spremembe 65 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Pri celoviti ali delni zavrnitvi lahko prosilec v 15 delovnih dneh od prejema odgovora institucije vloži potrdilno prošnjo, v kateri institucijo prosi, da svoje stališče ponovno preuči. |
3. Pri celoviti ali delni zavrnitvi lahko prosilec, ki dvomi o tem, ali bo škoda zadevnim interesom dejansko povzročena, in/ali meni, da je razkritje v prevladujočem javnem interesu, pozove evropskega varuha človekovih pravic, da poda neodvisno in objektivno mnenje o vprašanju škode in/ali prevladujočega javnega interesa. Če po posredovanju mnenja evropskega varuha človekovih pravic institucija potrdi celovito ali delno zavrnitev, lahko prosilec v največ 15 delovnih dneh od prejema odgovora institucije vloži potrdilno prošnjo, v kateri institucijo prosi, da svoje stališče ponovno preuči. |
Obrazložitev | |
Člen 7(3) se spremeni, da se vključi postopek v primerih, ko prosilec dvomi o vprašanju škode, povzročene interesom, in/ali meni, da je razkritje v prevladujočem javnem interesu. Varuh človekovih pravic lahko oceni vprašanje škode ali prevladujočega javnega interesa in obvesti institucijo in prosilca. | |
Predlog spremembe 66 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Potrdilna prošnja se obravnava takoj. V 30 delovnih dneh od vpisa take prošnje v register institucija odobri dostop do zahtevanega dokumenta in zagotovi dostop v skladu s členom 10 v tem roku ali pa v pisnem odgovoru navede razloge za celovito ali delno zavrnitev. Pri celoviti ali delni zavrnitvi institucija prosilca seznani s sredstvi, ki jih ima na voljo. |
1. Potrdilna prošnja se obravnava takoj. V 15 delovnih dneh od vpisa take prošnje v register institucija odobri dostop do zahtevanega dokumenta in zagotovi dostop v skladu s členom 10 v tem roku ali pa v pisnem odgovoru navede razloge za celovito ali delno zavrnitev. Pri celoviti ali delni zavrnitvi institucija prosilca seznani s sredstvi, ki jih ima na voljo. |
Predlog spremembe 67 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. V izjemnih primerih, na primer kadar se prošnja nanaša na zelo dolg dokument ali na veliko dokumentov, se lahko rok iz odstavka 1 podaljša za 15 delovnih dni, pod pogojem, da institucija prosilca vnaprej obvesti in navede podrobne razloge. |
2. V izjemnih primerih, na primer kadar se prošnja nanaša na zelo dolg dokument ali na veliko dokumentov, se lahko rok iz odstavka 1 podaljša za največ 15 delovnih dni, pod pogojem, da institucija prosilca vnaprej obvesti in navede podrobne razloge. |
Obrazložitev | |
Različni časovni okviri bi se morali razlagati kot skrajni časovni roki. | |
Predlog spremembe 68 Predlog uredbe Člen 9 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Člen 9 |
črtano |
|
Obravnava dokumentov občutljive narave |
|
|
1. Dokumenti občutljive narave so dokumenti, ki izvirajo iz institucij ali njihovih agencij, iz držav članic, tretjih držav ali mednarodnih organizacij in so označeni s „TRÈS SECRET/TOP SECRET“, „SECRET“ ali „CONFIDENTIEL“ v skladu s predpisi institucije, ki ščitijo bistvene interese Evropske unije ali ene ali več njenih držav članic na področjih, zajetih v členu 4(1)(a), zlasti javni varnosti, obrambi in vojaških zadevah. |
|
|
2. Prošnje za dostop do dokumentov občutljive narave na podlagi postopkov, določenih v členih 7 in 8, obravnavajo samo tiste osebe, ki imajo pravico seznaniti se z navedenimi dokumenti. Brez poseganja v člen 11(2) te osebe tudi ocenijo, kako se na dokumente občutljive narave lahko sklicuje v javnem registru. |
|
|
3. Dokumenti občutljive narave se vpišejo v register ali objavijo samo s privolitvijo tistega, ki jih je ustvaril. |
|
|
4. Institucija, ki zavrne dostop do dokumenta občutljive narave, navede razloge za svojo odločitev tako, da ne škodi interesom, ki jih ščiti člen 4. |
|
|
5. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev, da se ob obravnavi prošenj za dokumente občutljive narave spoštujejo načela iz tega člena in člena 4. |
|
|
6. Predpisi institucij o dokumentih občutljive narave se objavijo. |
|
|
7. Komisija in Svet obvestita Evropski parlament o dokumentih občutljive narave v skladu z dogovori med institucijami. |
|
Predlog spremembe 69 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4. Strošek izdelave in pošiljanja kopij se lahko zaračuna prosilcu. Ta strošek ne presega realne cene izdelave in pošiljanja kopij. Pregled na kraju samem, kopije, ki obsegajo manj kakor 20 strani formata A4, in neposredni dostop v elektronski obliki ali prek registra so brezplačni. |
4. Strošek izdelave in pošiljanja kopij se lahko zaračuna prosilcu. Ta strošek ne presega realne cene izdelave in pošiljanja kopij. Pregled na kraju samem, kopije, ki obsegajo manj kakor 20 strani formata A4, in neposredni dostop v elektronski obliki ali prek registra so brezplačni. Prosilcu se lahko dejanski stroški iskanja in priklica enega ali več dokumentov zaračunajo tudi v primeru tiskalniških izpisov ali dokumentov v elektronski obliki iz sistemov za elektronsko shranjevanje, obdelavo ali priklic. Dodatni stroški se ne zaračunajo, če je institucija enega ali več zadevnih dokumentov že pripravila. Prosilec je vnaprej obveščen o znesku in načinu izračuna stroškov. |
Predlog spremembe 70 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Institucije nemudoma sprejmejo potrebne ukrepe za vzpostavitev registra, ki bo deloval od 3. junija 2002. |
3. Brez poseganja v notranja pravila institucij register ali sistem registrov (če ima ena institucija več registrov) posamezne institucije vsebuje predvsem podatke o: |
|
|
– prejetih in poslanih dokumentih ter uradni pošti institucije, ko ta pošta ustreza opredelitvi iz člena 3(a), |
|
|
– dnevnih redih in povzetkih sej in dokumentih, ki so pripravljeni in razdeljeni pred sejami, ter o drugih dokumentih, ki so razdeljeni med sejami. |
|
|
Vsaka institucija: |
|
|
– do ...* sprejme in objavi notranja pravila v zvezi z evidentiranjem dokumentov v registru, |
|
|
– do ...** zagotovi celovito delovanje registra. |
|
|
___________ * Šest mesecev od dneva začetka veljavnosti te uredbe. ** Eno leto od dneva začetka veljavnosti te uredbe. |
Obrazložitev | |
Evidentiranje vsega, kar spada v široko opredelitev „dokumenta“ iz člena 3, je nepotrebno in nepraktično. Novo besedilo določa načela o tem, kakšne vrste dokumentov je treba evidentirati, in od vsake institucije zahteva, da sprejme in objavi natančnejša notranja pravila za izvajanje teh načel. | |
Predlog spremembe 71 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 1 (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
-1. Institucije v največji možni meri omogočijo neposreden dostop javnosti do dokumentov v elektronski obliki ali prek registra v skladu s predpisi zadevne institucije. |
Obrazložitev | |
Pri nezakonodajnih dokumentih ne bi smeli zniževati sedanjih standardov. | |
Predlog spremembe 72 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Dokumenti, pripravljeni ali prejeti med postopki za sprejetje zakonodajnih aktov EU ali nezakonodajnih aktov, ki se splošno uporabljajo, so neposredno dostopni javnosti ob upoštevanju členov 4 in 9. |
1. Institucije javnosti omogočijo neposredno dostopanje do vseh dokumentov v elektronski obliki ali prek registra, zlasti do tistih, ki so pripravljeni ali prejeti med postopki za sprejetje zakonodajnih aktov EU ali nezakonodajnih aktov, ki se splošno uporabljajo. |
Predlog spremembe 73 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4. Vsaka institucija v svojem poslovniku določi druge kategorije dokumentov, ki so neposredno dostopne javnosti. |
4. Institucije vzpostavijo skupni vmesnik za svoje registre dokumentov in zlasti zagotovijo enotno dostopno točko za neposreden dostop do dokumentov, sestavljenih ali prejetih med postopki za sprejetje zakonodajnih ali nezakonodajnih aktov, ki se splošno uporabljajo. |
Obrazložitev | |
Člen 12(4) se spremeni tako, da vključuje priporočilo 5 Cashmanove resolucije za izboljšanje sedanjih standardov. | |
Predlog spremembe 74 Predlog uredbe Člen 13 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
1. V skladu z načeli iz te uredbe se institucije dogovorijo o zasnovi in obliki Uradnega lista Evropske unije, pri čemer upoštevajo že obstoječi medinstitucionalni sporazum. |
|
1. Poleg aktov, navedenih v členu 254(1) in (2) Pogodbe ES ter prvem odstavku člena 163 Pogodbe Euratom, se ob upoštevanju členov 4 in 9 te uredbe v Uradnem listu objavijo naslednji dokumenti: |
Poleg aktov, navedenih v členu 254(1) in (2) Pogodbe ES ter prvem odstavku člena 163 Pogodbe Euratom, se ob upoštevanju člena 4 te uredbe v Uradnem listu objavijo naslednji dokumenti: |
|
(a) predlogi Komisije; |
|
|
(b) skupna stališča, ki jih sprejme Svet v skladu s postopki iz členov 251 in 252 Pogodbe ES, in razlogi, na katerih temeljijo ta skupna stališča, ter stališča Evropskega parlamenta v teh postopkih; |
(a) skupna stališča, ki jih sprejme Svet v skladu s postopki iz členov 251 in 252 Pogodbe ES, in razlogi, na katerih temeljijo ta skupna stališča, ter stališča Evropskega parlamenta v teh postopkih; |
|
(c) okvirni sklepi in sklepi, navedeni v členu 34(2) Pogodbe EU; |
(b) direktive, razen tistih iz člena 254(1) in (2) Pogodbe ES, odločbe, razen tistih iz člena 254(1) Pogodbe ES, priporočila in mnenja; |
|
(d) konvencije, ki jih pripravi Svet v skladu s členom 34(2) Pogodbe EU; |
|
|
(e) konvencije, podpisane med državami članicami na podlagi člena 293 Pogodbe ES; |
(c) konvencije, podpisane med državami članicami na podlagi člena 293 Pogodbe ES; |
|
(f) mednarodni sporazumi, ki jih sklene Skupnost ali v skladu s členom 24 Pogodbe EU. |
(d) mednarodni sporazumi, ki jih sklene Skupnost ali v skladu s členom 24 Pogodbe EU. |
|
2. Če je mogoče, se v Uradnem listu objavijo naslednji dokumenti: |
|
|
(a) pobude, ki jih Svetu predloži država članica na podlagi člena 67(1) Pogodbe ES ali na podlagi člena 34(2) Pogodbe EU; |
|
|
(b) skupna stališča, navedena v členu 34(2) Pogodbe EU; |
(e) skupna stališča, navedena v členu 34(2) Pogodbe EU; |
|
(c) direktive, ki niso navedene v členu 254(1) in (2) Pogodbe ES, odločbe, ki niso navedene v členu 254(1) Pogodbe ES, priporočila in mnenja. |
(f) okvirni sklepi in sklepi, navedeni v členu 34(2) Pogodbe EU; |
|
|
(g) konvencije, ki jih pripravi Svet v skladu s členom 34(2) Pogodbe EU; |
|
3. Vsaka institucija lahko v svojem poslovniku določi, kateri drugi dokumenti se objavijo v Uradnem listu. |
2. Vsaka institucija se dogovori o tem, kako bodo druge institucije in organi objavljali dokumente, ki zgoraj niso navedeni. |
Predlog spremembe 75 Predlog uredbe Člen 14 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Člen 14a |
|
|
Uradnik za informiranje |
|
|
1. Vsak generalni direktorat posamezne institucije imenuje uradnika za informiranje, ki je v tem generalnem direktoratu odgovoren za zagotavljanje skladnosti z določbami te uredbe in prakso dobrega upravljanja. |
|
|
2. Uradnik za informiranje določi, katere informacije so primerne za javnost v zvezi z: |
|
|
(a) izvajanjem te uredbe, |
|
|
(b) dobro prakso |
|
|
in poskrbi za razširjanje teh informacij v primerni obliki in na primeren način. |
|
|
3. Uradnik za informiranje oceni, če storitve v generalnem direktoratu, za katerega je pristojen, sledijo načelom dobre prakse. |
|
|
4. Uradnik za informiranje lahko osebo, ki zaprosi za informacijo, preusmeri na drug direktorat, če želena informacija presega njegova pooblastila, a je v pristojnosti drugega direktorata iste institucije, če seveda s takšnimi informacijami razpolaga. |
|
|
5. Po potrebi se lahko uradnik za informiranje z evropskim varuhom človekovih pravic posvetuje o pravilnem in ustreznem izvajanju te uredbe. |
Predlog spremembe 76 Predlog uredbe Člen 14 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Člen 14b Sankcije |
|
|
Za vsako neizpolnjevanje obveznosti po tej uredbi, bodisi namerno ali iz malomarnosti, je uradnik ali drug uslužbenec institucij disciplinsko odgovoren skladno s pravili in postopki, določenimi v Kadrovskih predpisih za uradnike Evropskih skupnosti ali v pogojih za zaposlitev, ki se uporabljajo za druge uslužbence Evropskih skupnosti, in v notranjih pravilih institucij. |
Predlog spremembe 77 Predlog uredbe Člen 15 – naslov | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Upravna praksa v institucijah |
Upravna praksa glede preglednosti v institucijah |
Predlog spremembe 78 Predlog uredbe Člen 15 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Institucije razvijejo učinkovito upravno prakso, da bi omogočile uresničevanje pravice do dostopa, ki jo zagotavlja ta uredba. |
1. Institucije razvijejo učinkovito upravno prakso, da bi omogočile uresničevanje pravice do dostopa, ki jo zagotavlja ta uredba. Institucije organizirajo in vzdržujejo informacije, ki jih imajo, tako, da je javnosti lahko brez dodatnih naporov omogočen dostop do informacij. |
Obrazložitev | |
Predlog spremembe člena 15(1) temelji na pravici do dobrega upravljanja iz člena 41 Listine o temeljnih pravicah in ustreza denimo zakonodaji na Finskem. Pomenil bi tudi korak v smeri pravega zakona o prostem dostopu do informacij EU, hkrati pa bi služil cilju iz nove uvodne izjave 18, in sicer da bi razvoj informacijske tehnologije moral olajšati izvrševanje pravice do dostopa, ne pa zmanjšati obsega informacij, ki so na voljo javnosti. | |
Predlog spremembe 79 Predlog uredbe Člen 15 – odstavek 1 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
1a. Da bi zagotovile uspešno izvajanje načel preglednosti in dobrega upravljanja, se zadevne institucije dogovorijo o skupnih izvedbenih pravilih in postopkih za oblikovanje, določanje stopnje tajnosti, evidentiranje in razširjanje dokumentov. |
|
|
Da bi spodbudile resnično razpravo med udeleženci v postopku sprejemanja odločitev, in brez vpliva na načelo preglednosti, institucije jasno obvestijo državljane, če in kdaj med konkretnimi fazami postopka sprejemanja odločitev neposrednega dostopa do dokumentov ni mogoče dovoliti. Te omejitve veljajo le do sprejetja omenjene odločitve. |
Predlog spremembe 80 Predlog uredbe Člen 15 – odstavek 1 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
1 b. Institucije državljane pošteno in pregledno obvestijo o svoji organizacijski shemi in navedejo pristojnosti svojih notranjih enot, notranji potek dela in približne roke za postopke, ki so v njihovi pristojnosti, ter na katere službe se lahko državljani obrnejo, da bi pridobili podporo, informacije ali upravno varstvo. |
Predlog spremembe 81 Predlog uredbe Člen 15 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Institucije ustanovijo medinstitucionalni odbor, da preuči najboljšo prakso, obravnava možne spore in razpravlja o prihodnjem razvoju dostopa javnosti do dokumentov. |
2. Institucije ustanovijo medinstitucionalni odbor iz člena 255, da preuči in izmenja najboljšo prakso, opredeli ovire pri dostopu in uporabi ter neobjavljene vire podatkov, obravnava možne spore, spodbuja interoperabilnost, ponovno uporabo in združitev registrov, standardizira kodo dokumentov prek evropske organizacije za standardizacijo, vzpostavi enoten portal EU za zagotovitev dostopa do vseh dokumentov EU in razpravlja o prihodnjem razvoju dostopa javnosti do dokumentov. |
Predlog spremembe 82 Predlog uredbe Člen 16 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Ta uredba ne posega v obstoječe predpise o avtorskih pravicah, ki lahko omejijo pravico tretje stranke do pridobivanja kopij dokumentov ali razmnoževanja ali izkoriščanja objavljenih dokumentov. |
Ta uredba ne posega v obstoječe predpise o avtorskih pravicah, ki lahko omejijo pravico tretje stranke do razmnoževanja ali izkoriščanja objavljenih dokumentov. |
Obrazložitev | |
Sedanji zapis člena 16 je boljši kot spremembe, ki jih je predlagala Komisija. | |
Predlog spremembe 83 Predlog uredbe Člen 17 – odstavek 1 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
1a. Komisija najpozneje do … objavi poročilo o izvajanju načel te uredbe in oblikuje priporočila, po potrebi s predlogi za revizijo uredbe, ki bodo potrebni zaradi novih razmer, in z akcijskim programom ukrepov, ki naj bi jih sprejele institucije. |
Obrazložitev | |
Kot je določeno v sedanji uredbi, bi bilo treba predložiti poročilo o izvajanju uredbe, v katerem bi morali biti po potrebi navedeni priporočila in predlogi za izboljšave. Izključitev katere od določb dejansko pomeni spremembo uredbe. | |
OBRAZLOŽITEV
Kot poročevalec za predlog revizije uredbe 1049/2001 sem predlagal kar nekaj bistvenih sprememb predloga Evropske komisije, predstavljenega 30. aprila 2008. Ko je leta 2001 začela veljati sedanja uredba, sem bil prav tako poročevalec za to zadevo.
Leta 2006 sem pripravil resolucijo Evropskega parlamenta s seznamom priporočil za popravke sedanje uredbe. Resolucijo so poslanci Evropskega parlamenta potrdili soglasno.
Moja pričakovanja glede tega, kako izboljšati standarde o dostopu javnosti do dokumentov EU, so bila zaradi zgoraj naštetega tedaj, ko je Komisija leta 2008 predstavila svoj predlog revizije, zelo visoka.
Vendar kljub nekaterim pozitivnim – in povsem upravičenim – spremembam v predlogu, kot je širši krog upravičencev do dostopa po tej uredbi in skladnost z Aarhuško konvencijo, so nekatere druge po mojem mnenju korak nazaj glede preglednosti, zlasti če pomislimo, da večina zahtev Evropskega parlamenta iz leta 2006 ni bila upoštevana.
Menim, da moramo kot zakonodajalci izkoristiti to priložnost za revizijo uredbe 1049/2001 in jo zastaviti kot resnični in edini pravni okvir za dostopanje javnosti do dokumentov in informacij, ki jih obravnavajo institucije in organi EU, saj se moramo zavedati, da so končni uporabniki državljani. Naša naloga in dolžnost je, da zagotovimo kar najlažji in uporabniku prijazen dostop.
Poleg tega je prav, da izkoristimo to priložnost in različne določbe uredimo bolj dosledno in razumno, da bodo institucije končno lahko skupaj opredelile skupna pravila in smernice za ravnanje z različnimi vrstami dokumentov. Ne začenjamo iz nič, ker obstaja že kar nekaj pobud na ravni mehkega prava, ki sledijo istemu cilju. K cilju razumljivejšega postopka odločanja na evropski ravni težijo tudi sredstva, kot so Uradni list, sistem Celex ali različni medinstitucionalni sporazumi o kodifikaciji in pripravi zakonodaje.
Ko govorim o evropskem postopku sprejemanja odločitev, menim, da bi ga bilo treba razširiti na nacionalne izvedbene ukrepe, saj gre za besedila, ki dejansko vplivajo na evropske državljane.
Moj pristop je veliko bolj ambiciozen od predloga Komisije, verjetno pa tudi od pripravljenosti Sveta. S poročilom skušam našo skupno izkušnjo dopolniti tako, da bi si med institucijami kar najbolj porazdelili dolžnosti in pristojnosti po pogodbah.
Zaradi tega skušam zapolniti vrzel, ki zeva pri skupnih pravilih o "tajnih podatkih" (tako imenovani občutljivi dokumenti, ki jih navaja sedanja uredba 1049/2001), in na raven uredbe povzdigniti nekaj dobrih načel iz notranjih varnostnih pravil Sveta in Komisije, če se seveda ta načela lahko uporabijo za parlamentarna telesa.
Drugi izziv je bil, kako razlikovati med zakonodajno in upravno preglednostjo in kako ob tej priliki opredeliti nekatera načela preglednosti in dobrega upravljanja, predvidena v členu 41 listine EU o temeljnih pravicah.
Iz istega razloga bi bilo prav, da damo večjo moč neodvisnim organom, denimo evropskemu varuhu človekovih pravic in evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov, ki bi lahko institucijam pomagali pri reformi njihovih notranjih postopkov. Ker imajo institucije že svoje uradne osebe za varstvo podatkov, je glede na cilj uredbe prav, da se v vsaki organizacijski enoti, npr. generalnih direktoratih, imenuje uradnik za informiranje, ki bi lahko nastopal v vlogi sogovornika za državljane, pa tudi za druge upravne enote, ki obravnavajo dokumente institucij. Preglednost ni zgolj prilastek, ampak načelo, na katerem bi morali graditi vsi postopki v institucijah.
Dolžnosti uradnikov glede priprave, evidentiranja, pogajanj, določanja stopnje tajnosti in arhiviranja dokumentov EU bi morale biti sorazmerne z varovanjem učinkovitosti in preglednosti institucij EU.
Kar najhitreje se moramo odzvati na zahteve evropskih državljanov, pa tudi nacionalnih ustanov in regionalnih organov, v prvi vrsti nacionalnih parlamentov, in ne pozabiti na dolgo pričakovano ratifikacijo lizbonske pogodbe.
Razumni rok za Parlament bi bil, da prvo obravnavo zaključi v začetku marca, zaprosi Komisijo za spremembo predloga in se pogaja za možno skupno stališče s Svetom v času švedskega predsedovanja. Če bi se v tem času izkazalo, da bi lizbonska pogodba lahko začela veljati, bo precej enostavno graditi na že opravljenem delu in dopolniti novo besedilo, ki bi bilo zaključeno takoj po začetku veljavnosti lizbonske pogodbe (kot se je zgodilo z uredbo Olaf takoj po začetku veljavnosti maastrichtske pogodbe).
Predlagam spremembe v zvezi z naslednjimi točkami:
· Vnesel sem ločevanje med upravičenci do dostopa in področjem uporabe.
· V členu, ki prinaša opredelitve, sem ponovno uvedel staro opredelitev dokumenta, ki je zapisana v sedanji uredbi, to pa zato, ker je po mojem mnenju celovitejša. Zaradi večje jasnosti sem spremenil tudi opredelitev zbirke podatkov in opredelil podatke iz teh zbirk, do katerih bi morala dostopati tudi javnost, če bi to želela. Za specifična sredstva za omogočanje dostopa do teh podatkov poskrbijo institucije same.
· Pripisal sem tudi nove opredelitve tajnih, zakonodajnih in upravnih dokumentov, arhiva in zgodovinskega arhiva.
· Spremenil sem člen o izjemah, ker sem želel vzpostaviti razliko med varovanjem javnih in zasebnih interesov.
· Skušal sem tudi opredeliti ravnanje z dokumenti tretjih strani, ki so se pri delu institucij običajno izkazali kot problematični.
· Dopolnil sem še člen o dokumentih, ki morajo biti objavljeni v Uradnem listu EU.
· Vnesel sem predlog spremembe o vlogi in odgovornosti uradnika za informiranje, v katerem predlagam okrepljeno vlogo evropskega varuha človekovih pravic kot referenčne točke, na katero bi se v primeru dvomov obrnili uradniki za informiranje v institucijah.
· Na koncu sem vnesel tudi predlog spremembe o sankcijah v primeru nespoštovanja določb te uredbe.
Moj cilj je seveda, da se uredba spremeni in se s tem doseže večja preglednost, ne da bi instrument postal preveč specifičen in težaven za izvajanje. Zato sem se posebej posvetil splošnim načelom, ki so še manjkali v sedanji uredbi v zvezi z zakonodajno in upravno dejavnostjo institucij. Hkrati si želim, da se bo instrument uporabil za boljšo prakso v institucijah in da se bodo te učile na preteklih izkušnjah, ki so bile osrednji vir navdiha pri pisanju predlogov sprememb.
PRILOGA: MNENJE POSVETOVALNE SKUPINE PRAVNIH SLUŽB EVROPSKEGA PARLAMENTA, SVETA IN KOMISIJE
|
POSVETOVALNA SKUPINA PRAVNIH SLUŽB
|
||
V Bruslju,
MNENJE
V VEDNOST EVROPSKEMU PARLAMENTU
SVETU
KOMISIJI
Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije
KOM(2008) 229 konč. z dne 30. aprila 2008 - 2008/0090 (COD)
V skladu z medinstitucionalnim sporazumom z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem ponovnem sprejemu pravnih aktov, še zlasti točke 9, se je posvetovalna delovna skupina, ki jo sestavljajo pravne službe Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, srečala dne 20. maja 2008 in 4. junija, da bi proučila omenjeni predlog, ki ga je predložila Komisija.
Posvetovalna delovna skupina je na teh srečanjih[1] po proučitvi predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o prenovitvi Uredbe (ES) št. 1049/2001/ES z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije soglasno ugotovila naslednje:
1) V členu 7(1) bi bilo treba sklic na „odstavek 4 tega člena“ prilagoditi tako, da bi se glasil „odstavek 3 tega člena“.
2) V členu 9(1) bi bilo treba sklic na „člen 4(1)(a)“ prilagoditi tako, da bi se glasil „člen 4(1)“.
3) V členu 12(1) bi moralo biti dodano besedilo „zakonodajnih aktov EU ali nezakonodajnih aktov, ki se splošno uporabljajo“ označeno s sivim senčenjem, ki se ponavadi uporablja za označevanje vsebinskih sprememb.
4) V členu 12(2) bi moralo biti dodano besedilo „v elektronski obliki“ označeno s sivim senčenjem, ki se ponavadi uporablja za označevanje vsebinskih sprememb.
Posvetovalna skupina je po proučitvi predloga soglasno sklenila, da predlog ne vsebuje vsebinskih sprememb, razen tistih, ki so kot takšne opredeljene v samem predlogu ali v tem mnenju. Delovna skupina je v zvezi s kodifikacijo nespremenjenih določb iz predhodnega akta z navedenimi vsebinskimi spremembami sklenila tudi, da predlog vsebuje le kodifikacijo obstoječega besedila brez vsebinskih sprememb.
C. PENNERA J.-C. PIRIS C.-F.DURAND
pravni svetovalec pravni svetovalec v. d. generalnega direktorja
- [1] Posvetovalna skupina je imela na voljo angleško, francosko in nemško jezikovno različico predloga, svoje delo pa je opravila na osnovi angleške različice, saj je bila to izvirna različica obravnavanega besedila.
MNENJE Odbora za ustavne zadeve (26.1.2009)
za Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije
(KOM(2008)0229 – C6‑0184/2008 – 2008/0090(COD))
Pripravljavka mnenja (*): Anneli Jäätteenmäki,
(*) Pridruženi odbor – člen 47 Poslovnika
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Eno od osnovnih načel Evropske unije je preglednost. To je jasno navedeno v členu 255 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti.
„Vsi državljani Unije in vse fizične ali pravne osebe s prebivališčem ali statutarnim sedežem v eni od držav članic imajo pravico dostopa do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije“.
Poleg tega lizbonska pogodba pravi
„Odločitve se sprejemajo kar najbolj odprto in v kar najtesnejši povezavi z državljani.“. Člen 10-3 Pogodbe o EU)
in nadaljuje:
„Institucije, organi, uradi in agencije Unije zaradi spodbujanja dobrega upravljanja in zagotovitve sodelovanja civilne družbe, pri svojem delu kar najbolj upoštevajo načelo javnosti delovanja“. (Člen 15-1 Pogodbe o delovanju Evropske unije)
Uredba št. 1049/2001 je bila pomemben korak k večji odprtosti. V šestih letih, odkar se je začela izvajati, je prispevala k vzpostavljanju bolj pregledne upravne kulture v evropskih institucijah.
Na ta proces so pomembno vplivale odločitve, ki jih je na podlagi Uredbe št. 1049/2001 sprejelo Sodišče. Zadnja med temi je bila zelo pomembna sodba Sodišča v tako imenovanem primeru Turco (T-84/03 Turco proti Svetu). Sodišče je odločilo, da mora tudi Svet omogočiti dostop do nasvetov svoje pravne službe, kadar ti nasveti zadevajo zakonodajni akt. Sodišče je menilo, da načelo preglednosti in odprtosti v procesu odločanja predstavljata "prevladujoč javni interes", ki opravičuje razkritje pravnih nasvetov. Sodišče je v zaključku navedlo, da „preglednost ... daje institucijam večjo legitimnost v očeh evropskih državljanov in povečuje njihovo zaupanje“.
Predlog Komisije
Komisija je 30. aprila 2008 predstavila predlog o spremembi Uredbe št. 1049/2001. Evropski parlament je v resoluciji z dne 4. aprila 2008 zaprosil za pregled uredbe. V obrazložitvi predloga je Komisija poskusila ustvariti vtis, da je izvedla spremembe, ki jih je zahteval Parlament.
Žal pa to ne drži. Prav nasprotno, mnogi predlogi spremembe Komisije bi tam, kjer je Parlament zahteval več odprtosti, znižali sedanje standarde.
Najbolj skrajen med temi je predlog spremembe Komisije k členu 3, ki bi opazno zožil opredelitev dokumenta. Če bi do te spremembe prišlo, bi bil v prihodnosti javnosti dostopnih le del vseh dokumentov, ki so ji dostopni danes. Poročevalka meni, da mora ostati sedanja opredelitev nespremenjena, saj zajema vse bistvene dokumente, ne le evidentiranih.
Naslednji predlog spremembe, ki se zdi poročevalki zaskrbljujoč, zadeva pravico države članice, da zadrži dokumente (člen 5). Formulacija, ki jo je predlagala Komisija, bi državam članicam podelila neomejeno pravico, da se sklicujejo na svojo zakonodajo. Institucije bi lahko upoštevale le razloge, ki bi temeljili na uredbi. Ta pravica bi oslabila načelo preglednosti in ga popolnoma prepustila presoji držav članic. Izjeme, navedene v členu 4 uredbe, bi morale tudi v tem primeru zadostovati. Če to ni tako, je treba spremeniti člen 4, ne pa podeliti državam članicam neomejene pravice.
Komisija je v celoti prezrla predloge, ki jih je Parlament predstavil v svoji resoluciji z dne 4. aprila 2006 v zvezi z možnostjo, da bi Parlament uresničeval svojo pravico do demokratičnega pregleda. Parlament naj ima dostop do občutljivih dokumentov, da lahko v celoti opravlja svoje naloge – o načinu, kako ravnati s takšnimi dokumenti, pa se lahko dogovorijo institucije.
Nekatere predloge spremembe, ki jih je predstavila Komisija, pa Parlament vendarle odobrava. To so predvsem naslednji: razširitev pravice do dostopa na vse fizične in pravne osebe, ne le na državljane EU, kot določa sedanja uredba; predpisi glede okolja, ki izhajajo iz aarhuške konvencije in izboljšan neposredni dostop do zakonodajnih dokumentov.
Nad temi pozitivnimi predlogi spremembe pa žal prevladajo tisti, ki so po mnenju Parlamenta negativni. Zaradi teh negativnih predlogov spremembe poročevalka meni, da bi bilo bolje ohraniti sedanjo uredbo, kot sprejeti spremembe, ki bi jo oslabile.
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za ustavne zadeve poziva Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve kot pristojni odbor, da vključi v svoje poročilo naslednje predloge sprememb:
Predlog spremembe 1 Predlog uredbe Uvodna izjava 18 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(18a) Institucije bi morale zagotoviti, da bo razvoj informacijske tehnologije olajšal izvrševanje pravice do dostopa in ne bo vplival na to, da bo javnosti dostopnih manj informacij. |
Obrazložitev | |
Napredek informacijske tehnologije lahko pozitivno, pa tudi negativno učinkuje na dostop do informacij. Institucije bi si morale prizadevati za spodbujanje pozitivnih učinkov in zmanjševanje negativnih. Dostop do informacij v elektronskih bazah podatkov je določen s spremembo opredelitve dokumentov v členu 3, splošna obveznost dobrega informiranja pa je predlagana v predlogu spremembe člena 15. Namen teh predlogov sprememb je tudi upoštevati pravico do dobrega upravljanja iz člena 41 Listine o temeljnih pravicah. | |
Predlog spremembe 2 Predlog uredbe Člen 3 – točka (a) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(a) „dokument“ pomeni neko vsebino ne glede na to, kakšen je njen medij (napisana na papirju ali shranjena v elektronski obliki ali kot zvočni, vizualni ali avdiovizualni zapis), ki ga je pripravila institucija in ga je uradno poslala enemu ali več prejemnikom ali kako drugače evidentirala, ali ki ga je institucija prejela; podatki iz sistemov za elektronsko shranjevanje, obdelavo ali priklic so dokumenti, če jih je mogoče izvleči v obliki tiskalniškega izpisa ali elektronskega zapisa z orodji, ki so na voljo za uporabo sistema; |
(a) „dokument“ pomeni neko vsebino ne glede na to, kakšen je njen medij (napisana na papirju ali shranjena v elektronski obliki ali kot zvočni, vizualni ali avdiovizualni zapis) o vprašanju, nanašajočem se na politiko, dejavnosti ali odločitve s področja pristojnosti institucije; informacije iz sistemov za elektronsko shranjevanje, obdelavo ali priklic (vključno z zunanjimi sistemi, ki se uporabljajo za delo institucije) so dokument ali dokumenti, če jih je mogoče izvleči v obliki enega ali več tiskalniških izpisov ali elektronskih zapisov z orodji, ki so razumno na voljo za uporabo sistema; |
Obrazložitev | |
Predlog spremembe ponovno vzpostavlja veljavno temeljno opredelitev dokumenta, saj bi predlog Komisije dovoljeval samovoljno omejevanje pravice do dostopa. Dodatno besedilo določa dostop do podatkov v elektronskih podatkovnih bazah, da se dosežejo cilji iz nove uvodne izjave 18. | |
Predlog spremembe 3 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 2 – točka (c) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(c) pravnih nasvetov in sodnih in arbitražnih postopkov ter postopkov reševanja sporov; |
(c) pravnih nasvetov in sodnih in arbitražnih postopkov ter postopkov reševanja sporov, z izjemo pravnih nasvetov v zvezi s postopki sprejemanja zakonodajnega ali nezakonodajnega akta, ki se splošno uporablja; |
Obrazložitev | |
Sodišče Evropskih skupnosti je v sodbi o zadevi Turco izjavilo, da razkritje pravnih nasvetov v okviru zakonodajnih pobud povečuje preglednost in odprtost zakonodajnega postopka in utrjuje demokratične pravice evropskih državljanov. | |
Predlog spremembe 4 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 5 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
5. Imena, nazivi in funkcije nosilcev javne funkcije, javnih uslužbencev in zastopnikov interesnih skupin v zvezi z njihovimi poklicnimi dejavnostmi se razkrijejo, razen če bi to v posebnih okoliščinah negativno vplivalo na zadevno osebo. Drugi osebni podatki se razkrijejo v skladu s pogoji o zakoniti obdelavi takih podatkov, določenimi v zakonodaji ES o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov. |
5. Osebni podatki se ne razkrijejo, če bi takšno razkritje ogrozilo zasebnost ali integriteto zadevne osebe. Do takšne grožnje ne pride: |
|
|
– če se podatki nanašajo le na poklicne dejavnosti zadevne osebe, razen če obstaja razlog za domnevo – odvisno od posebnih okoliščin –, da bi razkritje negativno vplivalo na to osebo; |
|
|
– če se podatki nanašajo le na javno osebo, razen če obstaja razlog za domnevo – odvisno od posebnih okoliščin –, da bi razkritje negativno vplivalo na to osebo ali njene sorodnike; |
|
|
– če so bili podatki že objavljeni s privolitvijo osebe, ki jo zadevajo. |
|
|
Osebni podatki se kljub temu razkrijejo, če prevlada javni interes za razkritje. V teh primerih mora institucija ali organ javni interes točno opredeliti. Navesti mora razloge, zakaj javni interes v določenem primeru prevlada nad interesi zadevne osebe. |
|
|
Če institucija ali organ zavrne dostop do dokumenta na osnovi odstavka 1, preuči, ali je do dokumenta mogoče dovoliti delni dostop. |
Obrazložitev | |
Predlog Komisije ne upošteva potrebe po pravilni uskladitvi temeljnih pravic, ki so v igri, niti ne odraža sodbe Sodišča prve stopnje je v zadevi Bavarian Lager. | |
Predlog spremembe 5 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 7 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
7. Izjeme, določene v tem členu, veljajo le za obdobje, ko je varstvo utemeljeno z vsebino dokumenta. Izjeme lahko veljajo za največ 30 let. Pri dokumentih, za katere veljajo izjeme glede varstva osebnih podatkov ali poslovnih interesov, ter pri dokumentih občutljive narave lahko, če je potrebno, izjeme veljajo tudi po tem obdobju. |
7. Izjeme, določene v tem členu, se ne uporabljajo za dokumente, poslane med postopkom sprejemanja zakonodajnega akta ali nezakonodajnega akta, ki se splošno uporablja. Veljajo le za obdobje, ko je varstvo utemeljeno z vsebino dokumenta. Izjeme lahko veljajo za največ 30 let. Pri dokumentih, za katere veljajo izjeme glede varstva osebnih podatkov ali poslovnih interesov, ter pri dokumentih občutljive narave lahko, če je potrebno, izjeme veljajo tudi po tem obdobju. |
Obrazložitev | |
Sodišče Evropskih skupnosti je v sodbi o zadevi Turco izjavilo, da razkritje pravnih nasvetov v okviru zakonodajnih pobud povečuje preglednost in odprtost zakonodajnega postopka in utrjuje demokratične pravice evropskih državljanov. | |
Predlog spremembe 6 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Če se prošnja nanaša na dokument, ki izvira iz države članice in ki ni dokument, poslan med postopkom sprejemanja zakonodajnega akta ali nezakonodajnega akta, ki se splošno uporablja, se je treba posvetovati z organi zadevne države članice. Institucija, ki ima dokument, ga razkrije, razen če država članica ne zagotovi razlogov za njegovo zadržanje na podlagi izjem iz člena 4 ali posebnih določb nacionalne zakonodaje, ki onemogočajo razkritje zadevnega dokumenta. Institucija upošteva razloge, ki jih je navedla država članica, če temeljijo na izjemah iz te uredbe. |
2. Če se prošnja nanaša na dokument, ki izvira iz države članice in ki ni dokument, poslan med postopkom sprejemanja zakonodajnega akta ali nezakonodajnega akta, ki se splošno uporablja, se je treba posvetovati z organi zadevne države članice. Institucija, ki ima dokument, ga razkrije, razen če država članica ne zagotovi razlogov za njegovo zadržanje na podlagi izjem iz člena 4. Institucija upošteva razloge, ki jih je navedla država članica. |
Obrazložitev | |
Države članice ne bi smele imeti absolutne pravice sklicevati se na lastno zakonodajo. Izjeme iz člena 4 naj bi bile zadosten razlog za zavrnitev dostopa. | |
Predlog spremembe 7 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Potrdilna prošnja se obravnava takoj. V 30 delovnih dneh od vpisa take prošnje v register institucija odobri dostop do zahtevanega dokumenta in zagotovi dostop v skladu s členom 10 v tem roku ali pa v pisnem odgovoru navede razloge za celovito ali delno zavrnitev. Pri celoviti ali delni zavrnitvi institucija prosilca seznani s sredstvi, ki jih ima na voljo. |
1. Potrdilna prošnja se obravnava takoj. V 15 delovnih dneh od vpisa take prošnje v register institucija odobri dostop do zahtevanega dokumenta in zagotovi dostop v skladu s členom 10 v tem roku ali pa v pisnem odgovoru navede razloge za celovito ali delno zavrnitev. Pri celoviti ali delni zavrnitvi institucija prosilca seznani s sredstvi, ki jih ima na voljo. |
Obrazložitev | |
Če bi časovni rok podaljšali na 30 dni, kot predvideva predlog Komisije, bi bil to korak nazaj. 30 delovnih (!) dni, kot predlaga Komisija, bi bil negativen zgled v primerjavi z vsemi nacionalnimi zakoni o dostopu do informacij v EU. | |
Predlog spremembe 8 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 7 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
7. Komisija in Svet obvestita Evropski parlament o dokumentih občutljive narave v skladu z dogovori med institucijami. |
7. Komisija in Svet zagotovita ustrezen nadzor s strani Evropskega parlamenta za dokumente občutljive narave v skladu z dogovori med institucijami, ki se objavijo. |
Obrazložitev | |
Parlamentu je treba zagotoviti dostop do občutljivih dokumentov, da lahko v celoti izvaja svoje naloge demokratičnega nadzora. | |
Predlog spremembe 9 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek -1 (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
–1. Institucije, če je mogoče, zagotovijo, da so dokumenti neposredno dostopni javnosti v elektronski obliki ali prek registra v skladu s predpisi institucije. |
Obrazložitev | |
Pri nezakonodajnih dokumentih ne bi smeli zniževati sedanjih standardov. | |
Predlog spremembe 10 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Dokumenti, pripravljeni ali prejeti med postopki za sprejetje zakonodajnih aktov EU ali nezakonodajnih aktov, ki se splošno uporabljajo, so neposredno dostopni javnosti ob upoštevanju členov 4 in 9. |
1. Zlasti dokumenti, pripravljeni ali prejeti med postopki za sprejetje zakonodajnih aktov EU ali nezakonodajnih aktov, ki se splošno uporabljajo, so neposredno dostopni javnosti ob upoštevanju člena 9. |
Obrazložitev | |
Logična posledica prejšnjega predloga spremembe. | |
Predlog spremembe 11 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4. Vsaka institucija v svojem poslovniku določi druge kategorije dokumentov, ki so neposredno dostopne javnosti. |
4. Institucije vzpostavijo skupni vmesnik za svoje registre dokumentov in zlasti zagotovijo enotno dostopno točko za neposredni dostop do dokumentov, pripravljenih ali prejetih med postopki za sprejetje zakonodajnih aktov ali nezakonodajnih aktov EU, ki se splošno uporabljajo. |
Obrazložitev | |
Javnost mora imeti na voljo enotno dostopno točko. | |
Predlog spremembe 12 Predlog uredbe Člen 15 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Institucije razvijejo učinkovito upravno prakso, da bi omogočile uresničevanje pravice do dostopa, ki jo zagotavlja ta uredba. |
1. Institucije razvijejo učinkovito upravno prakso, da bi omogočile uresničevanje pravice do dostopa, ki jo zagotavlja ta uredba. Institucije organizirajo in vzdržujejo informacije, ki jih imajo, tako, da je javnosti lahko brez dodatnih naporov omogočen dostop do informacij. |
Obrazložitev | |
Predlog spremembe člena 15(1) temelji na pravici do dobrega upravljanja iz člena 41 Listine o temeljnih pravicah in ustreza denimo zakonodaji na Finskem. Pomenil bi tudi korak v smeri pravega zakona o prostem dostopu do informacij EU, hkrati pa bi služil cilju iz nove uvodne izjave 18, in sicer da bi razvoj informacijske tehnologije moral olajšati izvrševanje pravice do dostopa, ne pa zmanjšati obseg informacij, ki je na voljo javnosti. | |
POSTOPEK
|
Naslov |
Dostop javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije |
|||||||
|
Referenčni dokumenti |
KOM(2008)0229 – C6-0184/2008 – 2008/0090(COD) |
|||||||
|
Pristojni odbor |
LIBE |
|||||||
|
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju |
AFCO 22.5.2008 |
|
|
|
||||
|
Pridruženi odbori - datum razglasitve na zasedanju |
20.11.2008 |
|
|
|
||||
|
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja |
Anneli Jäätteenmäki, 24.6.2008 |
|
|
|||||
|
Obravnava v odboru |
10.9.2008 |
4.11.2008 |
|
|
||||
|
Datum sprejetja |
22.1.2009 |
|
|
|
||||
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
20 0 1 |
||||||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Enrique Barón Crespo, Richard Corbett, Jean-Luc Dehaene, Andrew Duff, Anneli Jäätteenmäki, Aurelio Juri, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Timothy Kirkhope, Jo Leinen, Íñigo Méndez de Vigo, Ashley Mote, Adrian Severin, József Szájer, Riccardo Ventre, Johannes Voggenhuber, Andrzej Wielowieyski |
|||||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Costas Botopoulos, Klaus-Heiner Lehne, Gérard Onesta, Sirpa Pietikäinen, Mauro Zani |
|||||||
MNENJE Odbora za mednarodno trgovino (8.12.2008)
za Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (prenovitev)
(KOM(2008)0229 – C6‑0184/2008 – 2008/0090(COD))
Pripravljavka mnenja: Rovana Plumb
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Odbor za mednarodno trgovino (INTA) pozdravlja predlog Evropske komisije, ki je pripravljen za oblikovanje prožnejših pravil in preprostejših postopkov za dostop javnosti do dokumentov evropskih institucij.
Predmet te revizije zadeva skoraj izključno področje civilnih svoboščin in je bolj pravne in ustavne narave; gre torej za zadeve, ki niso v pristojnosti odbora INTA.
Pripravljavka mnenja kljub temu meni, da bi bilo treba predlog Komisije, čeprav ta uvršča dokumente o trgovinskih in industrijskih zadevah, povezanih s trgovinskimi spori in pogajanji, v kategorijo občutljivih dokumentov, obravnavati ločeno.
Cilj predlogov sprememb, ki jih vsebuje mnenje, je izboljšati povezavo med nameni in cilji prenovitve ter vsebino naših predlogov. Potrebna je preferenčna obravnava uporabnikov, če le ne služi prikrivanju poslovnih interesov na način, ki je v nasprotju s pravicami in interesi potrošnika v imenu „prevladujočega javnega interesa“.
Po mnenju pripravljavke mnenja bi bilo možnost izločitve poslovnih interesov treba jasneje izraziti v besedilu, saj je glavni cilj revizije pravil služiti interesom javnosti in okrepiti pravice državljanov.
Med drugim je eden od ciljev predloga uredbe razjasniti postopke v zvezi z izjemami, tj. tistimi primeri, pri katerih se pravila o preglednosti in razkrivanju ne uporabljajo. V besedilu so, enako kot v predhodnem besedilu, med izjemami omenjeni skupni poslovni interesi. Vendar pa predlog izrecno navaja tudi okoliščine, v katerih poslovne skrivnosti ne smejo biti razkrite, dokler niso predložene v obravnavo sodišču z namenom reševanja dvostranskih sporov ali mehanizmu za reševanje sporov Svetovne trgovinske organizacije (STO) (organu STO za reševanje sporov).
Predlagana sprememba Komisije razjasnjuje besedilo: poslovni interes ostaja zaščiten, in sicer tudi v primerih, kjer služi kot očitna utemeljitev za zahtevke EU pri reševanju sporov pri organu za reševanje sporov STO.
Predlog ohranja pravila, ki veljajo za zaupne dokumente, povezane s trgovinskimi pogajanji. Dokumenti, ki jih Odbor 133, odgovoren za oblikovanje trgovinskih politik EU, posreduje drugim javnim institucijam, so občutljive narave. Odbor INTA se zaveda potrebe po ohranjanju zaupnosti dokumentov, ki jih pripravlja Odbor 133, vseeno pa si pridržuje pravico do nadzora nad trgovinsko politiko, ki jo izvajata Komisija in Svet. Za takšne dokumente občutljive narave so pravila za razvrščanje ter medinstitucionalni in javni dostop opredeljena v sklepu Komisije z dne 29. novembra 2001, ki spreminja interna pravila (C(2001)3031).
Zadnji pregled pravil o dostopu javnosti do dokumentov, ki ga je Komisija izvedla takoj po reviziji pravil o razvrščanju dokumentov občutljive narave, sega v leto 2001. Po eni strani bo tako morala Komisija, če si resnično želi izboljšati dostop javnosti do vseh vrst dokumentov, revidirati vsa svoja interna pravila. Po drugi strani mora odbor INTA vsekakor upoštevati stroga pravila za posredovanje informacij z omejenim dostopom, in sicer celo med svojimi člani.
Vendar pa gre pri tem za pravila, ki so bila izdelana leta 2001, ko ta odbor še ni obstajal.
Posledično pripravljavka mnenja poudarja potrebo po rednih revizijah pravil za razvrščanje in posredovanje dokumentov občutljive narave Evropske komisije drugim institucijam, vključno z Evropskim parlamentom.
Ta predlog revizije pravil o dostopu javnosti se ne bi smel omejevati zgolj na formalnosti. Da bi bila revizija uspešna, je treba natančno preučiti celotni postopek dostopa vsake pravne osebe ali državljana do vseh vrst dokumentov. V zvezi s tem pripravljavka mnenja meni, da je pravilno obveščanje državljanov v luči njihove udeležbe v zakonodajnem procesu EU njihova temeljna pravica, zato trgovinski dokumenti ne smejo biti izključeni iz te reforme.
Iz tega razloga predlaga pripravljavka mnenja predloge sprememb, predstavljene v nadaljevanju.
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:
Predlog spremembe 1 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Dokumenti občutljive narave so dokumenti, ki izvirajo iz institucij ali njihovih agencij, iz držav članic, tretjih držav ali mednarodnih organizacij in so označeni s „TRÈS SECRET/TOP SECRET“, „SECRET“ ali „CONFIDENTIEL“ v skladu s predpisi institucije, ki ščitijo bistvene interese Evropske unije ali ene ali več njenih držav članic na področjih, zajetih v členu 4(1)(a), zlasti javni varnosti, obrambi in vojaških zadevah. |
1. Dokumenti občutljive narave so dokumenti, ki izvirajo iz institucij ali njihovih agencij, iz držav članic, tretjih držav ali mednarodnih organizacij in so označeni s „TRÈS SECRET/TOP SECRET“, „SECRET“ ali „CONFIDENTIEL“ v skladu z veljavnimi predpisi, ki jih zadevna institucija pripravi in tudi redno revidira ter ki ščitijo bistvene interese Evropske unije ali ene ali več njenih držav članic na področjih, zajetih v členu 4(1)(a), zlasti javni varnosti, mednarodnih in trgovinskih odnosih, obrambi in vojaških zadevah. |
Obrazložitev | |
Vsaka institucija mora pripraviti in revidirati svoja lastna pravila za ugotavljanje meril razvrščanja dokumentov v natančno opredeljenem roku. Dokumenti, ki jih posreduje Odbor 133, odgovoren za oblikovanje trgovinskih politik EU, in druge javne institucije, spadajo v kategorijo dokumentov občutljive narave. Odbor INTA se zaveda potrebe po ohranjanju zaupnosti dokumentov, ki jih pripravlja Odbor 133, in si pridržuje pravico do nadzora trgovinske politike, ki jo v interesu državljanov izvajata Komisija in Svet. | |
Predlog spremembe 2 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Prosilec ima dostop do dokumentov, da jih pregleda na kraju samem ali da dobi kopijo, vključno z elektronsko kopijo, kjer je ta na voljo, skladno s svojimi željami. |
1. Prosilec ima dostop do dokumentov, da jih pregleda na kraju samem ali da dobi kopijo, vključno z elektronsko kopijo, kjer je ta na voljo, skladno s svojimi željami. Stroške izdelave in pošiljanja kopij plača prosilec. Stroški ne presegajo realne cene izdelave in pošiljanja kopij. Pregled dokumentov na kraju samem, kopije v obsegu manj kot 20 strani formata A4 in neposredni dostop v elektronski obliki ali prek registra so brezplačni. |
Obrazložitev | |
Komisija želi oblikovati preprostejše postopke za dostop javnosti do dokumentov, vendar istočasno izključiti izrecno navedbo njene obveznosti izdajanja dokumentov proti plačilu, če njihovo število preseže določen obseg. Ta odstavek je treba ohraniti in ga izboljšati: če je dolžnost državljana plačati za zahtevane kopije, je prav, da je državljan seznanjen s to obveznostjo in z načinom izračunavanja pristojbin za kopiranje ter da ima brezplačen dostop, kadar kopiranje dokumentov ni potrebno. | |
Predlog spremembe 3 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Institucije nemudoma sprejmejo potrebne ukrepe za vzpostavitev registra, ki bo deloval od 3. junija 2002. |
3. Institucije nemudoma sprejmejo potrebne ukrepe za vzpostavitev registra, ki bo deloval najkasneje v šestih mesecih od začetka veljavnosti te uredbe. |
Obrazložitev | |
Za zagotovitev skladnosti je treba datum spremeniti v skladu s predlogom spremembe dokumenta in z novim koledarjem. Potreben je ambicioznejši rok od originalno predlaganega. Dokumenti, ko jih zadeva aktualni pregled, imajo takojšen in pomemben vpliv na državljane in družbe (v primeru trgovinske menjave in pogajanj), zato morajo institucije EU hitro ukrepati za izboljšanje storitev ter državljanom omogočati vpogled v registre čimprej po uveljavitvi nove uredbe. | |
POSTOPEK
|
Naslov |
Dostop javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije |
|||||||
|
Referenčni dokumenti |
KOM(2008)0229 – C6-0184/2008 – 2008/0090(COD) |
|||||||
|
Pristojni odbor |
LIBE |
|||||||
|
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju |
INTA 23.9.2008 |
|
|
|
||||
|
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja |
Rovana Plumb 15.7.2008 |
|
|
|||||
|
Obravnava v odboru |
9.9.2008 |
5.11.2008 |
|
|
||||
|
Datum sprejetja |
2.12.2008 |
|
|
|
||||
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
16 1 1 |
||||||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Daniel Caspary, Glyn Ford, Béla Glattfelder, Ignasi Guardans Cambó, Syed Kamall, Caroline Lucas, Helmuth Markov, Vural Öger, Georgios Papastamkos, Peter Šťastný, Gianluca Susta, Daniel Varela Suanzes-Carpegna, Iuliu Winkler, Corien Wortmann-Kool |
|||||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Bastiaan Belder, Rovana Plumb, Zbigniew Zaleski |
|||||||
MNENJE Odbora za pravne zadeve (30.1.2009)
za Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije
(KOM(2008)0229 – C6‑0184/2008 – 2008/0090(COD))
Poročevalka: Monica Frassoni,
KRATKA OBRAZLOŽITEV
V skladu s členom 1(2) Pogodbe o Evropski uniji morajo institucije in organi Skupnosti sprejemati odločitve čim bolj javno in v kar najtesnejši povezavi z državljani. Preglednost in pravica državljanov do obveščenosti sta široko priznani kot stroškovno najučinkovitejši način za preprečevanje korupcije in boj proti njej. Da bi zagotovili učinkovito sodelovanje državljanov v političnem procesu in odgovornost javnih organov, bi morali državljani imeti najširši možni dostop do dokumentov evropskih institucij.
Evropski parlament je nenehno opozarjal na pomembnost tega temeljnega načela demokracije, na primer v resoluciji Cashman. Pri posvetovanju o reviziji uredbe je civilna družba močno podprla poziv Evropskega parlamenta k uvedbi akta o resnični svobodi informacij, ki bi veljal za institucionalni okvir Evropske unije v skladu s pravico do dobrega upravljanja, ki je določena v členu 41 Listine o temeljnih pravicah.
Poročevalka obžaluje, da druge institucije ne upoštevajo enakega pristopa, h kateremu so se zavezale. Dejanske spremembe, ki jih je Komisija vnesla v uredbo, so zares nezadovoljive, saj predlogi Komisije v veliko primerih predstavljajo korak nazaj pri „težnji za večjo preglednost“. Poleg tega poročevalka meni, da je odločitev Komisije, da za revizijo uredbe uporabi postopek prenovitve, neprimerna in ni skladna s cilji medinstitucionalnega sporazuma o postopku prenovitve. Postopek prenovitve za izčrpno revizijo, kjer spremembe nekaterih elementov vplivajo na druge določbe v besedilu, je neprimeren zato, ker to v praksi pomeni, da mora Parlament obširno uporabljati odstopanje, predvideno v medinstitucionalnem sporazumu.
Poročevalka je v več primerih ponovno vključila sedanje določbe uredbe, saj nedvomno ponujajo višji standard dostopa in preglednosti.
Poročevalka je opozorila tudi na vprašanje razmerja med dostopom do dokumentov in zaščito podatkov kot enega najspornejših vprašanj glede uporabe Uredbe 1049/2001. Skupno mnenje evropskega varuha človekovih pravic, evropskega varuha osebnih podatkov in Sodišča prve stopnje (v zadevi Bavarian Lager) je, da varstvo podatkov ne sme biti razlog za preprečitev dostopa do informacij, kadar ni tveganja, da bi s tem kršili pravico do zasebnosti in osebne integritete posameznika, zaradi česar je poročevalka Komisijo opomnila na to skupinsko mnenje.
Izhajajoč iz mehiškega zakona o svobodi informacij in ob upoštevanju dejstva, da je vložitev tožbe na evropska sodišča v primeru zavrnitve razkritja dokumentov lahko nerazumno obremenjujoča možnost za državljane, poročevalka predlaga, da bi moral biti evropski varuh človekovih pravic pooblaščen za odločanje o zahtevah za dostop do dokumentov z dokončnim učinkom na zadevno upravo, medtem ko bi morali vlagatelji obdržati pravico, da se na Sodišču prve stopnje pritožijo zoper zavrnitev razkritja.
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za pravne zadeve poziva Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb s priloženimi priporočili svetovalne delovne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije:
Predlog spremembe 1 Predlog uredbe Uvodna izjava 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(1) Potrebne so številne bistvene spremembe Uredbe (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije. Zaradi jasnosti bi bilo treba navedeno uredbo prenoviti. |
(1) Potrebne so številne bistvene spremembe Uredbe (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije. Zaradi jasnosti bi bilo treba navedeno uredbo prenoviti, pri čemer je to zakonodajna tehnika, ki bi se naj uporabljala v skladu z medinstitucionalnim sporazumom z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem ponovnem sprejemu pravnih aktov1. |
|
|
______________________________ 1 UL C 77, 28.3.2002, str. 1. |
Obrazložitev | |
Odločitev Komisije, da bo za revizijo te uredbe uporabila postopek prenovitve, je neprimerna in ni v skladu s cilji medinstitucionalnega sporazuma o postopku prenovitve, ki predvideva njegovo uporabo pod precej drugačnimi okoliščinami. Postopek prenovitve za izčrpno revizijo, kjer spremembe nekaterih elementov vplivajo na druge določbe v besedilu, je neprimeren zato, ker to v praksi pomeni, da mora Parlament obširno uporabljati odstopanje, predvideno v medinstitucionalnem sporazumu. | |
Predlog spremembe 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(3) Javnost omogoča državljanom, da tesneje sodelujejo v postopku odločanja, in zagotavlja, da je uprava deležna večje zakonitosti ter je učinkovitejša in bolj odgovorna državljanu v demokratičnem sistemu. Javnost prispeva h krepitvi načela demokracije in spoštovanja človekovih temeljnih pravic in svoboščin, določenih v členu 6 Pogodbe EU in v Evropski listini o temeljnih pravicah. |
(3) Javnost omogoča državljanom, da tesneje sodelujejo v postopku odločanja, in zagotavlja, da je uprava deležna večje zakonitosti ter je učinkovitejša in bolj odgovorna državljanu v demokratičnem sistemu. Javnost prispeva h krepitvi načela demokracije in spoštovanja človekovih temeljnih pravic in svoboščin, določenih v členu 6 Pogodbe EU in v Evropski listini o temeljnih pravicah. Vsak napredek v smeri odpiranja upravnih organov za javni nadzor bo verjetno prispeval tudi k prizadevanjem za boj proti korupciji. |
Obrazložitev | |
Preglednost in pravica državljanov do obveščenosti sta široko priznani kot stroškovno najučinkovitejši način za preprečevanje korupcije in boj proti njej. | |
Predlog spremembe 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 5 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(5a) Posvetovanje je pokazalo, da civilna družba močno podpira poziv Evropskega parlamenta k uvedbi akta o resnični svobodi informacij, ki bi veljal za institucionalni okvir Evropske unije, v skladu s pravico do dobrega upravljanja, ki je določena v členu 41 Listine o temeljnih pravicah. |
Obrazložitev | |
While the concept of freedom of information is broader than the concept of access to documents it must, first, be noted that, as the Court of Justice has stated (in e.g. Hautal v Council) the content of the right to access to documents is the right to the information contained in documents. The broader concept of freedom of information is also already reflected in Regulation 1367/2006 which implements the Aarhus Convention. Furthermore, citizens' right to good administration must include, as a matter of principle, right to information. This is also clearly laid down in Article 22 of the Code of Good Administrative Behaviour, presented by the European Ombudsman and approved by Parliament. | |
Predlog spremembe 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 10 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(10) Glede razkritja osebnih podatkov je treba vzpostaviti jasno razmerje med to uredbo in Uredbo (ES) št. 45/2001 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov. |
(10) Glede razkritja osebnih podatkov je treba vzpostaviti jasno razmerje med to uredbo in Uredbo (ES) št. 45/2001 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov. |
|
|
Od sprejetja Uredbe (ES) št. 1049/2001 so sodna praksa Sodišča ter odločitve in stališča, ki sta jih sprejela evropski varuh človekovih pravic in evropski varuh osebnih podatkov, razjasnile razmerje med to uredbo in Uredbo (ES) št. 45/2001, v skladu s čimer se mora za zahteve za dokumente, ki vsebujejo osebne podatke, uporabljati uredba o dostopu do dokumentov ter mora uporaba izjem od pravil, ki dovoljujejo dostop do dokumentov in informacij, za namene varstva osebnih podatkov temeljiti na potrebi po zaščiti zasebnosti in integritete posameznika. |
Obrazložitev | |
The question of the relationship between access to documents and data protection has been one of the most controversial issue relating to the application of Regulation 1049/2001. The cause of this has been, on the one hand, an unfortunate formulation of the exception for data protection which tends to lead to circular arguments concerning the relationship between the regulations mentioned. However, the shared position of the European Ombudsman, the European Data Protection Supervisor and the Curt of First Instance (in the Bavarian Lager case) is that data protection may not be used to prevent access to information when such access would not risk harming the right to privacy and personal integrity of an individual. However, the Commission's proposal does not take this into account. | |
Predlog spremembe 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 11 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(11) Določiti je treba jasna pravila glede razkrivanja dokumentov, ki izvirajo iz držav članic, in dokumentov tretjih strank, ki so del sodnih spisov ali so jih institucije pridobile zaradi svojih posebnih preiskovalnih pooblastil, ki jih imajo na podlagi prava ES. |
(11) Določiti je treba jasna pravila glede razkrivanja dokumentov, ki izvirajo iz držav članic, in dokumentov tretjih strank, ki so del sodnih spisov ali so jih institucije pridobile zaradi svojih posebnih preiskovalnih pooblastil, ki jih imajo na podlagi prava ES. |
|
|
Sodišče je pojasnilo, da obveznost posvetovanja z državami članicami glede zahtev za dostop do njihovih dokumentov državam članicam ne daje pravice, da zavrnejo tak dostop ali da se sklicujejo na nacionalne zakone ali določbe, in da lahko institucija, na katero je naslovljena zahteva, zavrne dostop samo na podlagi izjem, določenih v Uredbi (ES) št. 1049/2001. Vendar je še vedno treba razjasniti status dokumentov, ki izvirajo od tretjih strank, da bi zagotovili, da se zlasti informacije, ki se nanašajo na zakonodajne postopke, ne izmenjujejo bolj obširno s strankami, vključno z upravnimi organi tretjih držav, kot pa z evropskimi državljani, na katere se bo zakonodaja nanašala. |
Obrazložitev | |
The European Commission, in particular, has interpreted the obligation to consult member states as granting these a right to veto access to documents coming from them. However, this interpretation has been struck down by the Court of Justice in the IFAV case. The Commissions proposal does not, unfortunately, genuinely reflect this jurisprudence and would, if accepted, mean a clear step back from the present legal state of affairs. However, there is still need for clarification of the status of third party documents, in particular, in order to avoid that information relating to legislative dossiers is not shared more broadly with, for instance, foreign administration than with the European citizens concerned and bound by the legislation, | |
Predlog spremembe 6 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Vse fizične ali pravne osebe imajo pravico do dostopa do dokumentov institucij ob upoštevanju načel, pogojev in omejitev, določenih s to uredbo. |
1. Vse fizične ali pravne osebe ali vsa združenja pravnih ali fizičnih oseb imajo pravico do dostopa do dokumentov institucij ob upoštevanju načel, pogojev in omejitev, določenih s to uredbo. |
Obrazložitev | |
Sklicevanje na združenja se nanaša na t. i. skupine državljanov. | |
Predlog spremembe 7 Predlog uredbe Člen 3 – točka b | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(b) „tretja stranka“ pomeni neko fizično ali pravno osebo ali subjekt zunaj institucije, vključno z državami članicami, drugimi institucijami in organi Skupnosti ali zunaj Skupnosti in tretjimi državami. |
(b) „tretja stranka“ pomeni neko fizično ali pravno osebo ali subjekt zunaj institucije, druge institucije in organe Skupnosti ali zunaj Skupnosti in tretje države. |
Obrazložitev | |
Države članice se v svojih odnosih z institucijami ali svojih komunikacijah o zadevah, ki se nanašajo na področje delovanja Unije, ne bi smele šteti kot tretje stranke. | |
Predlog spremembe 8 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 – točka b a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(ba) zasebnosti in integritete posameznika, zlasti v skladu z zakonodajo Skupnosti s področja varstva osebnih podatkov; |
Obrazložitev | |
Vključeno je sklicevanje na zakonodajo Evropske unije o osebnih podatkih. Tudi v tem okviru naj se uporablja odstavek 3.3. pravila 80a poslovnika. | |
Predlog spremembe 9 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Glede dokumentov tretjih strank se institucija s tretjimi strankami posvetuje, da bi presodila, ali se lahko uporabi izjema iz člena 4, razen če je že jasno, ali naj se dokument razkrije ali ne. |
1. Glede dokumentov tretjih strank se institucija s tretjimi strankami posvetuje, da bi presodila, ali se lahko uporabi izjema iz člena 4, razen če je že jasno, ali naj se dokument razkrije ali ne. Dokumenti, ki so institucijam bili zagotovljeni, da bi z njimi vplivali na oblikovanje politike, bi morali biti javni. |
Obrazložitev | |
Za zagotavljanje preglednosti procesa oblikovanja politike bi dokumenti, ki jih zagotovijo tretje stranke in so namenjeni za vplivanje na politične odločitve, morali biti javni. | |
Predlog spremembe 10 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 7 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
7. Komisija in Svet obvestita Evropski parlament o dokumentih občutljive narave v skladu z dogovori med institucijami. |
7. Komisija in Svet zagotovita ustrezen nadzor Evropskega parlamenta glede dokumentov občutljive narave v skladu z dogovori med institucijami, ki se objavijo. |
Obrazložitev | |
Medinstitucionalni dogovori o občutljivih dokumentih bi morali biti javni. | |
Predlog spremembe 11 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4. Vsaka institucija v svojem poslovniku določi druge kategorije dokumentov, ki so neposredno dostopne javnosti. |
4. Institucije vzpostavijo skupni vmesnik za svoje registre dokumentov in zlasti zagotovijo enotno dostopno točko za neposreden dostop do dokumentov, sestavljenih ali prejetih med postopki za sprejetje zakonodajnih aktov Skupnosti ali nezakonodajnih aktov, ki se splošno uporabljajo. |
Obrazložitev | |
Člen 12(4) se spremeni tako, da vključuje priporočilo 5 resolucije Cashman z namenom izboljšanja sedanjih standardov. | |
PRILOGA
|
POSVETOVALNA SKUPINA PRAVNIH SLUŽB
|
||
Bruselj, 6.11.2008
MNENJE
V VEDNOST EVROPSKEMU PARLAMENTU,
SVETU
KOMISIJI
Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije
KOM(2008) 229 konč. z dne 30. aprila 2008 - 2008/0090 (COD)
Posvetovalna delovna skupina, sestavljena iz predstavnikov pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, se je ob upoštevanju medinstitucionalnega sporazuma z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem ponovnem sprejemu pravnih aktov, zlasti točke 9, sestala 20. maja 2008 in 4. junija, da bi preučila omenjeni predlog Komisije.
Posvetovalna delovna skupina je na teh srečanjih[1] po proučitvi predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o prenovitvi Uredbe (ES) št. 1049/2001/ES z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije soglasno ugotovila naslednje:
1) V členu 7(1) bi bilo treba napotilo na „odstavek 4 tega člena“ prilagoditi tako, da bi se glasilo „odstavek 3 tega člena“.
2) V členu 9(1) bi bilo treba napotilo na „člen 4(1)(a)“ prilagoditi tako, da bi se glasilo „člen 4(1)“.
3) V členu 12(1) bi moralo biti dodano besedilo „zakonodajnih aktov EU ali nezakonodajnih aktov, ki se splošno uporabljajo“ označeno s sivim senčenjem, ki se ponavadi uporablja za označevanje vsebinskih sprememb.
4) V členu 12(2) bi moralo biti dodano besedilo „v elektronski obliki“ označeno s sivim senčenjem, ki se ponavadi uporablja za označevanje vsebinskih sprememb.
Posvetovalna skupina je po proučitvi predloga soglasno sklenila, da predlog ne vsebuje vsebinskih sprememb, razen tistih, ki so kot takšne opredeljene v samem predlogu ali v tem mnenju. Delovna skupina je v zvezi s kodifikacijo nespremenjenih določb iz predhodnega akta z navedenimi vsebinskimi spremembami sklenila tudi, da predlog vsebuje le kodifikacijo obstoječega besedila brez vsebinskih sprememb.
C. PENNERA J.-C. PIRIS C.-F. DURAND
pravni svetovalec pravni svetovalec v. d. generalnega direktorja
POSTOPEK
|
Naslov |
Dostop javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije |
|||||||
|
Referenčni dokumenti |
KOM(2008)0229 – C6-0184/2008 – 2008/0090(COD) |
|||||||
|
Pristojni odbor |
LIBE |
|||||||
|
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju |
JURI 22.5.2008 |
|
|
|
||||
|
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja |
Monica Frassoni, 25.6.2008 |
|
|
|||||
|
Obravnava v odboru |
15.12.2008 |
|
|
|
||||
|
Datum sprejetja |
20.1.2009 |
|
|
|
||||
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
15 2 4 |
||||||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Carlo Casini, Bert Doorn, Monica Frassoni, Giuseppe Gargani, Neena Gill, Klaus-Heiner Lehne, Katalin Lévai, Antonio López-Istúriz White, Manuel Medina Ortega, Hartmut Nassauer, Aloyzas Sakalas, Eva-Riitta Siitonen, Francesco Enrico Speroni, Diana Wallis, Rainer Wieland, Jaroslav Zvěřina, Tadeusz Zwiefka |
|||||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Brian Crowley, Eva Lichtenberger, József Szájer, Jacques Toubon |
|||||||
- [1] Posvetovalna skupina je imela na voljo angleško, francosko in nemško jezikovno različico predloga, svoje delo pa je opravila na osnovi angleške različice, saj je bila to osnovna različica obravnavanega besedila.
MNENJE Odbora za peticije (22.1.2009)
za Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (prenovitev)
(COM(2008)0229 – C6‑0184/2008 – 2008/0090(COD))
Poročevalec: David Hammerstein
KRATKA OBRAZLOŽITEV
V skladu s členom 1(2) Pogodbe o Evropski uniji (kakor je bila spremenjena z amsterdamsko pogodbo leta 1997) morajo institucije in organi Skupnosti sprejemati odločitve čim bolj odprto in čim bliže državljanom. Da bi jim omogočili učinkovito sodelovanje v političnem procesu in da bi poklicali na odgovornost javne organe, bi morali imeti državljani in izvoljeni organi čim širši dostop do dokumentov evropskih institucij.
Čeprav so evropske institucije dosegle napredek na področju odprtosti in preglednosti, stanje še zdaleč ni popolno in sedanje preoblikovanje uredbe 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov evropskih institucij bi morali šteti kot še en korak k uresničevanju upravnega okolja, v katerem bosta razpoložljivost in preprost dostop do informacij pravilo in ne izjema.
Sedanje spremembe, ki jih je v uredbo vnesla Komisija, pa so nezadovoljive, saj predlogi Komisije v številnih primerih predstavljajo korak nazaj namesto pogumnega koraka naprej na poti k večji preglednosti. Poročevalec meni, da bi morala biti dejanska vključitev in konsolidacija zbrane sodne prakse in drugih ustreznih besedil, kakšno je aarhuška konvencija, v uredbo, že vzrok za drugačen pristop k reviziji.
Poročevalec tudi meni, da je odločitev Komisije, da za revizijo uporabi postopek prenovitve, neprimerna in ni skladna s cilji medinstitucionalnega sporazuma o postopku prenovitve, ki predvideva njegovo uporabo v precej drugačnih okoliščinah. Ker postopek a priori omejuje možnosti Parlamenta za spremembe predloga na samo elemente, ki jih je spremenila Komisija, bi bilo treba njegovo uporabo pozorno preučiti. Neprimernost postopka prenovitve za izčrpno revizijo, kjer spremembe nekaterih elementov vplivajo na druge določbe v besedilu, v praktičnem smislu pomeni, da mora Parlament obširno uporabljati odstopanje, predvideno v medinstitucionalnem sporazumu.
Najbolj izrazit korak nazaj je opredelitev, ki jo je oblikovala Komisija (člen 3), pojma "dokument", ki je bistven pojem uredbe. Poročevalec meni, da bi namesto zožitve opredelitve, ki jo dejansko predlaga Komisija, morala biti ta opredelitev razširjena tako, da bi vključila vse vsebine, ne glede na medij ali fazo postopka odločanja, o zadevah, ki sodijo v pristojnost institucij.
Odbor za peticije spremlja delovanje Unije, zlasti njenih pomanjkljivost pri uporabi prava, politik in programov Skupnosti, ter kar naprej ugotavlja, da se državljani teh pomanjkljivosti zelo zavedajo, ker jih neposredno prizadenejo in ker imajo neposreden interes za prenehanje kršitev in/ali za uporabo pravnih sredstev.
Za državljane je posebej pomembno, da se, na primer v primerih postopkov za ugotavljanje kršitev, ki so pogosto posledica peticij državljanov, zagotovi polni dostop do vseh dokumentov na vseh stopnjah preiskave v teku takega postopka. To obsega tudi dokumente, ki jih pošiljajo države članice. Zato poročevalec poudarja, da je predlog Komisije, da državam članicam da pravico, da zavrnejo dostop do dokumentov (člen 5) na podlagi njihove državne zakonodaje, v nasprotju s sodno prakso Evropskega sodišča in ni sprejemljiv. Za pravico državljanov do dostopa do dokumentov se ne bi smela uporabljati nobena druga izjema iz člena 4 („Izjeme“). Kar zadeva člen 9 („Obravnava dokumentov občutljive narave“) je pomembno, da institucije določijo skupna pravila za razvrstitev takih dokumentov in da so ta pravila javna.
Poročevalec tudi meni, da bi bilo v uredbo koristno vključiti predlog evropskega varuha človekovih pravic, da ukrepa kot objektiven posrednik v primerih, ko institucija v celoti ali deloma zavrne dostop do dokumentov in prosilec dvomi, da bi to dejansko škodovalo zadevnim interesom in/ali meni, da je razkritje v prevladujočem javnem interesu. V takih primerih bi lahko varuh človekovih pravic dokument pregledal, zavzel neodvisno stališče glede škode in/ali prevladujočega javnega interesa in podal svoje mnenje instituciji in prosilcu, ne da bi razkril dokument. Če se po posvetovanju z varuhom človekovih pravic zavrnitev potrdi, lahko prosilec, če želi, vloži potrdilno prošnjo.
Ta postopek nikakor ne bi omejil prosilčevih pravic na podlagi uredbe, ampak bi ponudil praktično pomoč in navodila instituciji, ki lahko meni, da ima pravno obveznost zavrniti dostop, in bi povečal zaupanje prosilca, da je v primeru, ko je vloga zavrnjena, verjetnost škode realna in da je bila možnost prevladujočega javnega interesa v razkritju resno in objektivno preučena. Še ena prednost tega postopka bi bila dosledno in enako ravnanje z vsemi primeri zavrnitve iz različnih institucij, poslanimi v pregled varuhu človekovih pravic.
Poročevalec meni, da si je težko predstavljati, da bi pobuda za preglednost v Evropi uspela, če prosilci ne morejo z lahkoto najti in dobiti želenih informacij. V okviru te uredbe bi torej morale institucije zagotoviti, da se dokumenti izdajajo prek skupnega vmesnika za njihove registre dokumentov, in bi morale zagotoviti enotno dostopno točko.
Če so dokumenti poslani v elektronski obliki, bi moral format ustrezati odprtim standardom. Prizadevanje za preglednost zagotovo ne bo uspešno, če se bodo morali državljani posluževati posebne lastniške programske opreme, ki bo skladna z informacijskim okoljem institucij. Poročevalec je podal predloge sprememb (člena 10 in 11) in rok, v katerem naj institucije zagotovijo dobavo dokumentov v formatu, ki ustreza odprtim standardom, in da zagotovijo, da informacijsko okolje institucij ne bo predstavljalo ovire za dostop javnosti do dokumentov.
Poročevalec z namenom zagotoviti parlamentarni nadzor poudarja, da mora imeti Parlament ustrezen nadzor nad občutljivimi dokumenti. Dvostranski sporazumi s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami Svetu in Komisiji ne bi smeli preprečevati izmenjave informacij s Parlamentom. V tem okviru je pomembno, da se določijo roki za prilagoditev postopkovnih pravil institucij in da Komisija preveri skladnost teh pravil z revidirano uredbo. Poleg tega bi morali tako kot pri sedanji uredbi zahtevati, da Komisija pripravi poročilo o izvajanju revidirane uredbe in po potrebi pripravi priporočila za izboljšave.
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za peticije poziva Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:
Predlog spremembe 1 Predlog uredbe Uvodna izjava 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(2) Drugi pododstavek člena 1 Pogodbe o Evropski uniji opredeljuje pojem javnosti in pravi, da je Pogodba nov korak v procesu oblikovanja vse tesnejše zveze med narodi Evrope, v kateri se odločitve sprejemajo čim bolj javno in v kar najtesnejši povezavi z državljani. |
(2) Drugi pododstavek člena 1 Pogodbe o Evropski uniji opredeljuje pojem javnosti in pravi, da je Pogodba nov korak v procesu oblikovanja vse tesnejše zveze med narodi Evrope, v kateri se odločitve sprejemajo čim bolj javno in v kar najtesnejši povezavi z državljani. Omenjeno je rečeno tudi v členu 42 listine Evropske unije o temeljnih pravicah in izjavi št. 17, priloženi maastrichtski pogodbi in laekenski deklaraciji, ki povezuje večjo preglednost pri postopku odločanja z izboljšanim dostopom javnosti do podatkov, kot je to določeno v členu 225 Pogodbe o ES, ki potrjuje demokratični značaj institucij in zaupanje javnosti v upravo. Za prenos načela odprtosti v prakso bi bilo treba zagotoviti ustrezna sredstva in s tem državljanom zagotoviti večjo legitimnost, učinkovitost in odgovornost, obenem pa okrepiti načela demokracije in spoštovanja temeljnih pravic. |
Obrazložitev | |
Upravljanje z informacijami in dokumenti, upravljanje pravice javnosti do dostopa in komunikacija z državljani so dejavnosti, ki zahtevajo veliko sredstev. Zagotavljanje primernih sredstev za te namene bi se moralo šteti kot potrebna naložba za zagotovitev učinkovitosti, uspešnosti in preglednosti institucij in organov Unije. | |
Predlog spremembe 2 Predlog uredbe Člen 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Namen te uredbe je: |
Namen te uredbe je: |
|
(a) na podlagi javnega ali zasebnega interesa določiti načela, pogoje in omejitve, ki urejajo pravico dostopa do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (v nadaljnjem besedilu „institucije“), določene v členu 255 Pogodbe ES, da bi se javnosti odobril čim širši dostop do takih dokumentov; |
(a) na podlagi javnega ali zasebnega interesa določiti načela, pogoje in omejitve, ki urejajo pravico dostopa do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (v nadaljnjem besedilu „institucije“), določene v členu 255 Pogodbe ES, da bi se zagotovilo, da je javnosti omogočen čim širši dostop do takih dokumentov; |
|
(b) določiti pravila, ki zagotavljajo čim lažje uresničevanje te pravice; |
(b) določiti pravila, ki zagotavljajo čim lažje uresničevanje te pravice; |
|
(c) spodbujati običajne upravne postopke za dostop do dokumentov. |
(c) zagotoviti običajne upravne postopke za dostop do dokumentov. |
Obrazložitev | |
Obveznost institucij je zagotoviti odprtost in preglednost ter dobro upravno prakso. | |
Predlog spremembe 3 Predlog uredbe Člen 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Vse fizične ali pravne osebe imajo pravico do dostopa do dokumentov institucij ob upoštevanju načel, pogojev in omejitev, določenih s to uredbo. |
1. Vse fizične ali pravne osebe imajo pravico do dostopa do dokumentov institucij ob upoštevanju načel, pogojev in omejitev, določenih s to uredbo. |
|
2. Ta uredba se uporablja za vse dokumente institucij, to je za dokumente, ki jih institucije pripravijo ali prejmejo in so v njihovi lasti , o zadevi v zvezi s politikami, dejavnostmi ali odločitvami s področja njihove pristojnosti , na vseh področjih delovanja Evropske unije. |
2. Ta uredba se uporablja za vse dokumente institucij, to je za dokumente, ki jih institucije pripravijo ali prejmejo in so v njihovi lasti, o zadevi v zvezi s politikami, dejavnostmi, preiskavami ali odločitvami s področja njihove neposredne in posredne odgovornosti ter pristojnosti, na vseh področjih delovanja Evropske unije. |
|
3. Brez poseganja v člena 4 in 9 so dokumenti dostopni javnosti na pisno prošnjo ali neposredno v elektronski obliki ali prek registra. Zlasti dokumenti, pripravljeni ali prejeti med zakonodajnim postopkom, so neposredno dostopni v skladu s členom 12. |
3. Brez poseganja v člena 4 in 9 so dokumenti dostopni javnosti na pisno prošnjo ali neposredno v elektronski obliki ali prek registra. Zlasti dokumenti, pripravljeni ali prejeti med zakonodajnim postopkom, so neposredno dostopni v skladu s členom 12. Za vse organe, ki jih zajema uredba, so različni obrazci za vloge enaki in ustrezno prevedeni v vse uradne jezike EU. |
|
4. Za dokumente občutljive narave, določene v členu 9(1), velja postopek v skladu z navedenim členom. |
4. Za dokumente občutljive narave, določene v členu 9(1), velja postopek v skladu z navedenim členom. |
|
5. Ta uredba se ne uporablja za dokumente, ki so jih sodiščem predložile stranke, ki niso institucije. |
5. Ta uredba se ne uporablja za dokumente, ki so jih sodiščem predložile stranke, ki niso institucije. |
|
6. Brez poseganja v posebne pravice dostopa za zainteresirane stranke, določene z zakonodajo ES, dokumenti, ki so sestavni del upravnega spisa o preiskavi ali postopka v zvezi s posamičnim aktom, javnosti niso dostopni, dokler se preiskava ne zaključi ali dokler akt ne postane pravnomočen. Dokumenti z informacijami, ki jih je institucija med takimi preiskavami zbrala ali pridobila pri fizičnih ali pravnih osebah, javnosti niso dostopni. |
6. Brez poseganja v posebne pravice dostopa za zainteresirane stranke, določene z zakonodajo ES, dokumenti, ki so sestavni del upravnega spisa o preiskavi ali postopka v zvezi s posamičnim aktom, javnosti niso dostopni, dokler se preiskava ne zaključi ali dokler akt ne postane pravnomočen. Dokumenti z informacijami, ki jih je institucija med takimi preiskavami zbrala ali pridobila pri fizičnih ali pravnih osebah, javnosti niso dostopni. |
|
7. Ta uredba ne posega v pravice dostopa javnosti do dokumentov institucij, ki izvirajo iz instrumentov mednarodnega prava ali aktov institucij, ki jih izvajajo. |
7. Ta uredba ne posega v pravice dostopa širše javnosti do dokumentov institucij, ki izvirajo iz instrumentov mednarodnega prava ali aktov institucij, ki jih izvajajo. |
Obrazložitev | |
Kar se tiče pravice do dostopa, ki izhaja iz instrumentov mednarodnega prava, kot je aarhuška konvencija, in njihovih izvedbenih aktov, vstavitev besede „širši“ v odstavek 7 ni poskus vnašanja pravne spremembe, ampak le pojasnjevanje besedila. | |
Predlog spremembe 4 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 – točka e | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(e) okolje, kot so kraji razmnoževanja redkih vrst. |
črtano |
Predlog spremembe 5 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Dostop do naslednjih dokumentov se zavrne, če bi njihovo razkritje resno oslabilo postopek odločanja institucij: |
3. Dostop do naslednjih dokumentov se zavrne, če bi njihovo razkritje resno oslabilo postopek odločanja institucij: |
|
(a) dokumenti o zadevi, o kateri odločitev še ni bila sprejeta; |
(a) dokumenti o zadevi, o kateri odločitev še ni bila sprejeta in pri kateri so bila upoštevana pravila o preglednosti; |
|
(b) dokumenti , ki vsebujejo mnenja za notranjo rabo kot del razprav in predhodnih posvetovanj v zadevnih institucijah, tudi po sprejetju odločitve. |
(b) dokumenti, ki vsebujejo mnenja za notranjo rabo kot del razprav in predhodnih posvetovanj v zadevnih institucijah, tudi po sprejetju odločitve in do preteka razumnega časovnega obdobja; |
Predlog spremembe 6 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 4 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
4a. Dokumenti, katerih razkritje bi predstavljalo tveganje za vrednote, povezane z varstvom okolja, kot so kraji razmnoževanja redkih vrst, se razkrijejo samo v skladu z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1367/2006 z dne 6. septembra 2006 o uporabi določb aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih Skupnosti1. |
|
|
______________________________ 1 UL L 264, 25.9.2006, str. 13. |
Obrazložitev | |
Namen uvedbe člena 4a (novo) je polno upoštevanje aarhuške konvencije in načel iz sodbe Turco (C-39/05 P in C-52/05). | |
Predlog spremembe 7 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 7 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
7. Komisija in Svet obvestita Evropski parlament o dokumentih občutljive narave v skladu z dogovori med institucijami. |
7. Komisija in Svet zagotovita ustrezen nadzor Evropskega parlamenta glede dokumentov občutljive narave v skladu z dogovori med institucijami, ki se objavijo. |
Obrazložitev | |
Glede parlamentarnega nadzora je v priporočilu št. 3 resolucije Cashman navedeno, da bi morala uredba zagotoviti ustrezen nadzor Evropskega parlamenta nad dokumenti občutljive narave. | |
Predlog spremembe 8 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Dokumenti se pošljejo v obstoječi različici in formatu (elektronskem ali drugem formatu, kakršen je braille, široki tisk ali trak) glede na želje prosilca. |
3. Dokumenti se pošljejo v obstoječi različici in formatu (v elektronskem ali drugem formatu, kakršen je braille, široki tisk ali trak) glede na želje prosilca ter v enem izmed uradnih jezikov Evropske unije. Programska oprema ali operacijski sistem, ki se uporablja v informacijskem sistemu institucije, ne smeta omejevati dostopa do dokumentov. |
Obrazložitev | |
Institucije bi morale izkoristiti priložnost, ki jo ponuja revizija uredbe, in uvesti odprte standarde. Iz osnovnih načel uredbe in njene pravne podlage izhaja, da dostopa do dokumentov ne sme omejevati programska oprema ali operacijski sistem, ki se uporablja v instituciji. | |
Predlog spremembe 9 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Kjer je možno, so neposredno dostopni v elektronski obliki tudi drugi dokumenti, in sicer dokumenti, ki se nanašajo na razvoj politike ali strategije. |
2. Javnosti so ob upoštevanju členov 4 in 9 neposredno dostopni še zlasti dokumenti, pripravljeni ali prejeti med postopki za sprejetje zakonodajnih aktov EU ali nezakonodajnih aktov, ki se splošno uporabljajo. |
Obrazložitev | |
Glej obrazložitev k predlogu spremembe 12, odstavek 4. | |
Predlog spremembe 10 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4. Vsaka institucija v svojem poslovniku določi druge kategorije dokumentov, ki so neposredno dostopne javnosti. |
4. Institucije vzpostavijo skupni vmesnik za registre dokumentov, zlasti pa zagotovijo enotno dostopno točko za neposreden dostop do dokumentov, sestavljenih ali prejetih med postopki za sprejetje zakonodajnih aktov EU ali nezakonodajnih aktov, ki se splošno uporabljajo. |
Obrazložitev | |
Člen 12(2) in (4) je spremenjen tako, da vključuje priporočilo 2 in 5 resolucije Cashman z namenom, da se izboljšajo sedanji standardi. | |
Predlog spremembe 11 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 2 – točka a | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(a) pobude, ki jih Svetu predloži država članica na podlagi člena 67(1) Pogodbe ES ali na podlagi člena 34(2) Pogodbe EU; |
(a) pobude, ki jih Svetu predloži država članica na podlagi člena 34(2) Pogodbe EU; |
Obrazložitev | |
Pobude, ki so jih predložile države članice na podlagi člena 67(1) Pogodbe ES, niso več možne. | |
Predlog spremembe 12 Predlog uredbe Člen 17 – odstavek 1 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
1a. Komisija najpozneje do .. .. … objavi poročilo o izvajanju načel uredbe in oblikuje priporočila, po potrebi s predlogi za revizijo uredbe, ki so potrebni zaradi novih razmer, in z akcijskim programom ukrepov, ki naj bi jih sprejele institucije. |
Obrazložitev | |
Kot je določeno v sedanji uredbi, bi bilo treba predložiti poročilo o izvajanju uredbe, v katerem bi morali biti po potrebi navedeni priporočila in predlogi za izboljšave. Izključitev katere od določb dejansko pomeni spremembo uredbe. | |
POSTOPEK
|
Naslov |
Dostop javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije |
|||||||
|
Referenčni dokumenti |
KOM(2008)0229 – C6-0184/2008 – 2008/0090(COD) |
|||||||
|
Pristojni odbor |
LIBE |
|||||||
|
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju |
PETI 4.9.2008 |
|
|
|
||||
|
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja |
David Hammerstein 15.7.2008 |
|
|
|||||
|
Datum sprejetja |
19.1.2009 |
|
|
|
||||
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
20 0 1 |
||||||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Sir Robert Atkins, Margrete Auken, Inés Ayala Sender, Victor Boştinaru, Simon Busuttil, Alexandra Dobolyi, Glyn Ford, Cristina Gutiérrez-Cortines, David Hammerstein, Marian Harkin, Carlos José Iturgaiz Angulo, Marcin Libicki, Miguel Angel Martínez Martínez, Manolis Mavrommatis, Mairead McGuinness, Marie Panayotopoulos-Cassiotou, Nicolae Vlad Popa, Kathy Sinnott |
|||||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Carlos Carnero González, Marie-Hélčne Descamps, Henrik Lax |
|||||||
POSTOPEK
|
Naslov |
Dostop javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije |
|||||||
|
Referenčni dokumenti |
KOM(2008)0229 – C6-0184/2008 – 2008/0090(COD) |
|||||||
|
Datum predložitve EP |
30.4.2008 |
|||||||
|
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
LIBE 22.5.2008 |
|||||||
|
Odbori, zaprošeni za mnenje Datum razglasitve na zasedanju |
INTA 23.9.2008 |
JURI 22.5.2008 |
AFCO 22.5.2008 |
PETI 4.9.2008 |
||||
|
Pridruženi odbori Datum razglasitve na zasedanju |
AFCO 20.11.2008 |
|
|
|
||||
|
Poročevalec/-ka Datum imenovanja |
Michael Cashman, 28.5.2008 |
|
|
|||||
|
Obravnava v odboru |
7.10.2008 |
5.11.2008 |
20.1.2009 |
29.1.2009 |
||||
|
|
10.2.2009 |
17.2.2009 |
|
|
||||
|
Datum sprejetja |
17.2.2009 |
|
|
|
||||
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
26 5 15 |
||||||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Alexander Alvaro, Emine Bozkurt, Philip Bradbourn, Mihael Brejc, Kathalijne Maria Buitenweg, Michael Cashman, Carlos Coelho, Esther De Lange, Panayiotis Demetriou, Gérard Deprez, Armando França, Urszula Gacek, Roland Gewalt, Jeanine Hennis-Plasschaert, Magda Kósáné Kovács, Wolfgang Kreissl-Dörfler, Stavros Lambrinidis, Roselyne Lefrançois, Baroness Sarah Ludford, Claude Moraes, Javier Moreno Sánchez, Maria Grazia Pagano, Martine Roure, Inger Segelström, Csaba Sógor, Ioannis Varvitsiotis, Manfred Weber, Tatjana Ždanoka |
|||||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Edit Bauer, Simon Busuttil, Marco Cappato, Charlotte Cederschiöld, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Metin Kazak, Jean Lambert, Marian-Jean Marinescu, Antonio Masip Hidalgo, Bill Newton Dunn, Hubert Pirker, Nicolae Vlad Popa, Eva-Britt Svensson, Charles Tannock |
|||||||
|
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Costas Botopoulos, Luis de Grandes Pascual, Anneli Jäätteenmäki, Jelko Kacin |
|||||||
|
Datum predložitve |
19.2.2009 |
|||||||