POROČILO o pogodbah o razvojnih ciljih tisočletja
20.2.2009 - (2008/2128(INI))
Odbor za razvoj
Poročevalec: Alain Hutchinson
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o pogodbah o razvojnih ciljih tisočletja
Evropski parlament,
- ob upoštevanju deklaracije tisočletja, ki so jo Združeni narodi sprejeli 18. septembra 2000, v kateri se je mednarodna skupnost obvezala, da bo dosegla razvojne cilje tisočletja ter do leta 2015 za polovico zmanjšala revščino v svetu, in ki je bila ponovno potrjena na več konferencah Združenih narodov, zlasti na konferenci o financiranju razvoja v Monterreyu,
- ob upoštevanju obveznosti, ki so jih države članice sprejele na zasedanju Evropskega sveta v Barceloni 14. marca 2002,
- ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. junija 2007 o razvojnih ciljih tisočletja – vmesni pregled[1],
- ob upoštevanju skupne izjave Sveta in predstavnikov vlad držav članic v okviru Sveta ter Evropskega parlamenta in Komisije o razvojni politiki Evropske unije z naslovom „Evropsko soglasje“[2], podpisane 20. decembra 2005,
- ob upoštevanju paketa razvojnih ciljev tisočletja, ki ga je pripravila Komisija leta 2005,
- ob upoštevanju sporočila Komisije „Pospeševanje napredka v smeri doseganja razvojnih ciljev novega tisočletja – financiranje razvoja in učinkovitost pomoči“ (KOM(2005)0133),
- ob upoštevanju uresničevanja obljub Evropske unije o financiranju za razvoj KOM(2007)0164),
- ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Pomoč EU: nuditi več, hitreje in bolje (KOM(2006)0087),
- ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. septembra 2008 o ukrepih po konferenci iz Monterreya iz leta 2002 o financiranju razvoja[3],
- ob upoštevanju rezultatov in končnega dokumenta o ukrepih po mednarodni konferenci o financiranju razvoja za pregled izvajanja soglasja iz Monterreya (Doha, Katar, od 29. novembra do 2. decembra 2008)[4],
- ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. maja 2008 o ukrepih po pariški deklaraciji iz leta 2005 o učinkovitosti pomoči[5],
- ob upoštevanju dokumenta Komisije z naslovom Pogodba o razvojnih ciljih tisočletja, pristop za dolgoročnejšo in predvidljivejšo proračunsko pomoč z dne 19. junija 2007,
- ob upoštevanju novega strateškega partnerstva med Afriko in Evropsko unijo,
- ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2007 o stanju odnosov med EU in Afriko[6],
- ob upoštevanju pariške deklaracije o učinkovitosti pomoči z dne 2. marca 2005 in sklepov foruma na visoki ravni o ukrepih po tej deklaraciji, ki je potekal v Akri od 2. do 4. septembra 2008,
- ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. aprila 2006 o učinkovitosti pomoči in korupciji v državah v razvoju[7],
- ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. septembra 2008 o maternalni umrljivosti pred srečanjem OZN na visoki ravni o razvojnih ciljih tisočletja, ki naj bi potekalo 25. septembra 2008[8],
- ob upoštevanju dokumenta „The Aid Delivery Methods. Guidelines of the Programming, Design & Management of General Budget Support“ (Metode dodeljevanja pomoči. Smernice o načrtovanju, zasnovi in upravljanju splošne proračunske podpore)[9],
- ob upoštevanju določb sporazuma iz Cotonouja z dne 23. junija 2000, zlasti člena 58, kakor je bil spremenjen leta 2005, v katerem so navedene ustanove, ki so upravičene do financiranja,
- ob upoštevanju priporočil o dobri praksi Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj o proračunski pomoči v dokumentu Uskladitev donatorskih praks za učinkovito zagotavljanje pomoči[10],
- ob upoštevanju posebnega poročila št. 2/2005 Računskega sodišča o proračunski pomoči ERS državam AKP: upravljanje vidika „reforma javnih financ“ s strani Komisije[11],
- ob upoštevanju posebnega poročila Računskega sodišča št. 10/2008 o razvojni pomoči ES za zdravstvene storitve v podsaharski Afriki z odgovori Komisije,
- ob upoštevanju poročila „Ocena skupne proračunske podpore – zbirno poročilo“, ki so ga pripravili na oddelku za mednarodni razvoj na Univerzi v Birminghamu maja 2006[12],
- ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. februarja 2006 o novih finančnih instrumentih za razvoj v zvezi s cilji novega tisočletja[13],
– ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov z dne 13. decembra 2006, ki so jo podpisale Evropska skupnost in države članice,
- ob upoštevanju člena 45 svojega poslovnika,
- ob upoštevanju poročila Odbora za razvoj (A6–0085/2009),
A. ker se je Evropska unija pridružila deklaraciji tisočletja za razvoj iz leta 2000 in se je z vso mednarodno skupnostjo obvezala, da bo do leta 2015 skrajno revščino za polovico zmanjšala, pri čemer bo svoja prizadevanja osredotočila na osem razvojnih ciljev tisočletja,
B. ker po novih ocenah 1,4 milijarde ljudi še vedno živi pod pragom revščine (z 1,25 USD na dan), kar je več kot četrtina prebivalcev sveta v razvoju,
C ker so Komisija in države članice Evropske unije leta 2007 sprejele nove obveznosti, z izvajanjem katerih bodo občutno prispevale k odpravljanju zamude pri uresničevanju teh ciljev,
D. ker zaradi pomanjkljivega dostopa do zdravstvenega varstva in osnovnih storitev umre na milijone ljudi, začarani krog revščine pa se nadaljuje, čeprav je dostop do takšnih storitev in do osnovnega izobraževanja človekova pravica, za katero morajo vlade zagotoviti, da se bo spoštovala in uresničevala,
E. ker bi pogodbe o razvojnih ciljih tisočletja lahko bile eden od instrumentov za spoprijemanje z izzivi, s katerimi se soočajo države v razvoju zaradi svetovne prehrambene krize, zlasti v kmetijskem sektorju,
F. ker večina držav v razvoju kljub dosedanjim številnim prizadevanjem nima potrebnih sredstev, da bi se lahko spoprijela z izzivi na področju zdravstvenega varstva in izobraževanja, zato je nujna zunanja pomoč,
G. ker mora Evropski parlament podati razrešnico v zvezi z Evropskim razvojnim skladom,
H. ker namerava Komisija občutno povečati uporabo proračunske pomoči v obdobju veljavnosti desetega Evropskega razvojnega sklada, da bi bila njena pomoč učinkovitejša in da bi uresničila zastavljene cilje,
I. ker učitelji in zdravstveni delavci v državah v razvoju delajo v zelo slabih pogojih, za uresničitev razvojnih ciljev tisočletja pa je potrebnih približno dva milijona učiteljev in več kot štiri milijone zdravstvenih delavcev, ki bi jih lahko z zagotovitvijo ustrezne proračunske pomoči v okviru pogodbe o razvojnih ciljih tisočletja zaposlili in usposobili,
J. ker stalno pomanjkanje zdravstvenih delavcev in učiteljev povečuje beg možganov, ki ga organizirajo bogate države,
K. ker namerava Unija povečevati izdatke proračunske pomoči, zlasti z občutnim povečanjem sektorske proračunske pomoči za zdravstveno varstvo in izobraževanje, še posebej v afriških državah,
L. ker so v pogodbah o razvojnih ciljih tisočletja opredeljeni konkretni cilji, ki jih je treba doseči na področju zdravstvenega varstva in osnovnega izobraževanja, lahko pa se v njih obravnavajo tudi druga prednostna področja,
M. ker mora količinsko povečanje pomoči v skladu z uradnim stališčem Parlamenta o razvojni pomoči, navedenim v njegovi resoluciji z dne 13. februarja 2006 o novih finančnih instrumentih za razvoj v zvezi s cilji novega tisočletja[14] potekati vzporedno z izboljšanjem kakovosti oziroma je treba učinkovitost pomoči povečati s pomočjo treh dejavnikov – usklajevanjem, dopolnjevanjem, skladnostjo – pa tudi z zmanjšanjem transakcijskih stroškov pomoči, izboljšanjem predvidljivosti in trajnosti mehanizmov pomoči, povečanjem hitrosti pri dodeljevanju pomoči, nadaljnjo sprostitvijo pomoči, iskanjem rešitev za nevzdržno breme dolgov, spodbujanjem dobrega upravljanja in bojem proti korupciji ter povečanjem zmogljivosti prejemnikov pomoči za črpanje,
N. ker lahko pretok predvidljive in dolgoročne pomoči neposredno in učinkovito prispeva h konkretnemu izvajanju strategij za odpravo revščine, opredeljenih v razvojnih ciljih tisočletja,
O. ker veliko držav članic Evropske unije, kljub temu da so se v Monterreyu (2002), Gleneaglesu (2005), Parizu (2005) in Akri (2008) obvezale, da bodo izboljšale količino in kakovost razvojne pomoči, še vedno ne dodeljuje vse pomoči, za katero so se obvezale, ko pa jo dodelijo, je del te pomoči neustrezen,
P. ker je v 30 % primerov proračunska pomoč Komisije izplačana z zamudo zaradi pretiranih upravnih postopkov,
Q. ker je razlog za nepredvidljivost proračunske pomoči zlasti letni značaj večine pogojev za njeno dodelitev in ker so jo zaradi njene nepredvidljivosti države upravičenke včasih primorane porabiti, še preden jim je dejansko dodeljena ter ne da bi bile prepričane, da jo bodo resnično prejele,
R. ker nepredvidljivost evropske razvojne pomoči zadeva tudi države prejemnice, ki so pravno varne in imajo stabilno zakonodajno okolje,
S. ker je Komisija največja večstranska donatorka razvojne pomoči in ena od prvih donatork proračunske pomoči, tovrstno pomoč pa dodeljuje vedno pogosteje in znaša petino pomoči, ki jo je dodelila v zadnjih letih,
T. ker bi bila proračunska pomoč, ki je že eden od instrumentov za izboljšanje pomoči Unije, še učinkovitejša, če bi bila predvidljivejša in dodeljena za daljše obdobje,
U. ker se sedanja proračunska pomoč Komisije običajno načrtuje za obdobje treh let, z nekaterimi agencijami pa za obdobje enega leta,
V. ker predlog pogodbe o razvojnih ciljih tisočletja ne vpliva na proračun in ker pogodba o razvojnih ciljih tisočletja ni nov instrument, temveč oblika izvajanja obstoječih instrumentov,
W. ker status dokumenta Komisije o pogodbah o razvojnih ciljih tisočletja trenutno ni jasen,
X. ker Komisija meni, da je čas za oblikovanje pogodbe na podlagi oprijemljivih rezultatov v zvezi z razvojnimi cilji tisočletja namesto letnega preverjanja tradicionalnih pogojev posameznih donatorjev,
Y. ker je beseda pogodba povezana s finančno obveznostjo, ki zagotavlja, da država donatorica bolje načrtuje, država upravičenka pa se močneje obveže, da bo dosegla konkretne rezultate,
Z. ker je Komisija predvidela, da bo za obdobje šestih let – to je do konca obdobja veljavnosti desetega Evropskega razvojnega sklada – sklenila prvi niz pogodb o razvojnih ciljih tisočletja,
AA. ker je predlog Komisije za sprejetje šestletnih pogodb daljnosežnejši od sedanje prakse drugih donatorjev na svetovni ravni,
AB. ker je Komisija pozvala države članice, naj sofinancirajo pogodbe o razvojnih ciljih tisočletja prek dodatnih prostovoljnih prispevkov v Evropski razvojni sklad,
AC. ker pogodb o razvojnih ciljih tisočletja, ki so del instrumenta splošne proračunske pomoči, oblikovanega na podlagi meril iz sporazuma iz Cotonouja, ni treba spreminjati, kar zadeva odločitve o tekočih programih in različne oblike izvajanja splošne proračunske pomoči, in ker zaradi njih ni treba oblikovati novega finančnega instrumenta, ker še naprej temeljijo na določbah o proračunski pomoči iz sporazuma iz Cotonouja, prav tako pa so združljive z notranjimi smernicami, ki so bile nedavno opredeljene v zvezi s splošno proračunsko pomočjo,
AD. ker merila upravičenosti za sklenitev pogodbe o razvojnih ciljih tisočletja vključujejo spoštovanje člena 9 sporazuma iz Cotonouja o človekovih pravicah, demokratična načela in pravno državo,
AE. ker bi morala učinkovita proračunska pomoč njenim upravičencem omogočiti, da bi financirali lastne strategije in konkretne programe za izboljšanje dostopa do učinkovitih javnih storitev na področju zdravstvenega varstva in izobraževanja,
AF. ker Komisija ni izpolnila sprejetih obvez, da bo v svoje dialoge z vladami držav v razvoju sistematično vključila poslance in predstavnike organizacij civilne družbe, in ker se danes jasno priznava, da morajo biti zaradi učinkovitosti za razvoj pristojne ne le vlade, temveč tudi parlamenti in organizacije civilne družbe držav v razvoju,
AG. ker je Komisija predvidela, da bodo države upravičenke tiste, ki bodo pri izvajanju proračunske pomoči dosegle zadovoljive rezultate na makroekonomski ravni in ravni proračunskega upravljanja, in ker se pri tem Komisija razlikuje od drugih donatorjev, kot sta Mednarodni denarni sklad in Svetovna banka, ki svojo pomoč močno pogojujejo, kar je v nasprotju z načelom, da odgovornost prevzame država upravičenka,
AH. ker veliko držav, ki nujno potrebujejo večjo in učinkovitejšo pomoč za pospešitev napredka pri uresničevanju razvojnih ciljev tisočletja, ne izpolnjuje meril Komisije za sklenitev pogodbe o razvojnih ciljih tisočletja,
AI. ker se pogodbe o razvojnih ciljih tisočletja v sedanji obliki nanašajo le na države AKP,
AJ. ker je proračunska pomoč Komisije slabo pregledna ter revnim državam daje premalo odgovornosti, sporazumi o financiranju pa so le redko javni,
AK. ker je temeljno načelo razvojne pomoči dodeljevanje pomoči tistim, ki jo najbolj potrebujejo in tja, kjer se lahko najkoristneje uporabi,
AL. ker na primer v Burkina Fasu nihče ni vedel, da potekajo pogajanja o pogodbi o razvojnih ciljih tisočletja med to državo in Komisijo, in ker na spletnem mestu delegacije Komisije v Burkina Fasu o tem ni na voljo nobene informacije,
AM. ker se je Unija v evropskem soglasju za razvoj obvezala, da bo sprejela pristop, ki bo temeljil na rezultatih in uporabi kazalcev uspešnosti,
AN. ker mora Komisija dodeljevanje proračunske pomoči še naprej vezati na dosežene rezultate v državah upravičenkah na področju enakosti med spoloma in spodbujanja pravic žensk,
AO. ker so bili sporazumi o proračunski pomoči že sklenjeni med Komisijo in Burkina Fasom (2005–2008), Etiopijo (2003–2006), Gano (2007–2009), Kenijo (2004–2006), Madagaskarjem (2005–2007), Malavijem (2006–2008), Malijem (2003–2007), Mozambikom (2006–2008), Tanzanijo (2006–2008), Ugando (2005–2007) in Zambijo (2007–2008),
AP. ker je invalidnih 650 milijonov ljudi, od katerih 80 % živi v državah v razvoju, vsak peti pa v skrajni revščini; ker so ena od največjih skupin izključenih in revnih, ki se spoprijema z večplastno diskriminacijo ter ima redko dostop do izobraževanja in zdravstvene oskrbe,
AQ. ker imajo podpisnice v okviru splošnih obveznosti in zlasti člena 32 Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov obveznost, da pri razvojnem sodelovanju upoštevajo invalidnost,
AR. ker brez zadostnega upoštevanja vključevanja in sodelovanja invalidov razvojni cilji tisočletja ne bodo doseženi do leta 2015,
AS. ker je v poročilu o izvajanju partnerstva med Afriko in Evropsko unijo z dne 22. novembra 2008, zlasti v odstavku 37, poudarjeno, da je v okviru prizadevanj za uresničitev razvojnih ciljev tisočletja sprejetih odločno premalo ukrepov za invalide,
Cilji tisočletja – razvojno sodelovanje
1. ponovno poudarja, da bi morala razvojna pomoč temeljiti na potrebah in rezultatih ter da bi morala biti politika razvojne pomoči oblikovana skupaj z državami prejemnicami;
2. ponovno poudarja, da morajo države donatorke za dosego razvojnih ciljev tisočletja spoštovati vse svoje obveznosti in izboljšati kakovost svoje pomoči;
3. vztraja, da je treba ustvariti nove mehanizme za zagotovitev predvidljivejše in bolj solidne pomoči;
4. opozarja na cilj v deklaraciji iz Abuje, po katerem se 15 odstotkov državnega proračuna nameni zdravstvu, in cilj svetovne kampanje za izobraževanje, po katerem se 20 odstotkov državnega proračuna nameni izobraževanju;
Prednostna področja
5. poziva Komisijo, naj pri dodeljevanju pomoči zdravstvu in izobraževanju še naprej upošteva rezultate na teh področjih, zlasti pri osnovni zdravstveni oskrbi in osnovnem izobraževanju; poziva jo tudi, naj pojasni, kako se bo dosežen napredek na teh področjih upošteval glede na ostale kazalce in kako ga namerava ocenjevati;
Učinkovitost pomoči – stabilnost in predvidljivost
6. poziva Komisijo, naj z izvajanjem pogodb o razvojnih ciljih tisočletja in razširitvijo njihovih načel na večje število držav ter s sektorsko proračunsko pomočjo zagotovi predvidljivejšo proračunsko pomoč;
7. poziva Komisijo, naj občutno skrajša nepotrebne roke zaradi pretiranih upravnih postopkov;
8. poziva vlade držav v razvoju, naj izdatke državnega proračuna za zdravstvo povečajo za 15 odstotkov (v skladu s priporočili deklaracije iz Abuje) in za izobraževanje za 20 odstotkov (v skladu z zahtevo svetovne kampanje za izobraževanje);
Proračunska pomoč
9. poziva Komisijo, naj zagotovi visoko raven izdatkov v obliki proračunske pomoči, pri čemer naj zlasti občutno poveča proračunsko pomoč na socialnem področju držav AKP in zviša sektorsko proračunsko pomoč v drugih regijah;
Pogodbe o razvojnih ciljih tisočletja
10. z zanimanjem ugotavlja, da predlog pogodb o razvojnih ciljih tisočletja, ki ga je pripravila Komisija, državam upravičenkam zagotavlja minimalno raven pomoči (70 % skupnega zneska pomoči);
11. vendar je razočaran, da v dokumentu o pogodbah o razvojnih ciljih tisočletja ni navedenega časovnega razporeda za izvajanje teh pogodb, ki so bile oblikovane predvsem za obdobje šestih let desetega Evropskega razvojnega sklada, in zato poziva Komisijo, naj predloži natančno določen časovni razpored;
12. ugotavlja, da je glavni cilj pogodbe o razvojnih ciljih tisočletja prispevati k večji učinkovitosti pomoči in pospeševanju napredka pri uresničevanju razvojnih ciljev tisočletja v državah, kjer so takšne potrebe največje;
13. poziva Komisijo, naj sprejme sporočilo, v katerem bo opredelila pobudo za oblikovanje pogodbe o razvojnih ciljih tisočletja, ter to pobudo razširi na države, ki niso države AKP in izpolnjujejo merila upravičenosti;
Parlamenti in civilna družba – prevzemanje odgovornosti – preglednost
14. poziva Komisijo in države upravičenke, naj zagotovijo udeležbo svojih parlamentov in civilne družbe, tudi organizacij invalidov, v vseh fazah dialoga o proračunski pomoči, vključno s pripravo, izvajanjem in oceno programa, opredeljenega v pogodbah o razvojnih ciljih tisočletja;
15. poudarja, da bi si morali donatorji z uporabo preglednih meril, določenih v partnerstvu z državami prejemnicami, prizadevati spodbujati dobro upravljanje, demokracijo in stabilnost v teh državah in jim ne postavljati enostranskih pogojev;
16. meni, da bi morali pogoji za izplačilo spremenljivega zneska pomoči zaradi preglednosti temeljiti na rezultatih pod pogojem, da bi to spodbujalo donatorje in upravičence, da bi analizirali dejanski učinek porabljenega denarja in da bi se povečala preglednost uporabe javnih sredstev;
17. poziva Komisijo, naj redno nadzira rezultate svojih programov in jih posreduje Parlamentu;
18. priporoča Komisiji, da okrepi dialog med donatorji in upravičenci, zlasti za opredelitev dejanskih potreb in področij, na katerih je pomoč potrebna;
19. zahteva, da mora imeti skupna parlamentarna skupščina AKP-EU dejavnejšo vlogo pri opredeljevanju prednostnih nalog in pogajanju o pogodbah o razvojnih ciljih tisočletja ter v vseh drugih fazah procesa;
Izbirna merila – ustvarjalnost in prožnost
20. poziva Komisijo, naj proračunsko pomoč pogojuje z doseženimi rezultati na področju dobrega upravljanja in preglednosti, pa tudi na področju varstva in spoštovanja človekovih pravic, zlasti najrevnejših in marginaliziranih, kot so invalidi, manjšine, ženske in otroci, ter zagotovi, da se proračunska pomoč ne bo porabila za področja, ki niso opredeljena v pogodbi o razvojnih ciljih tisočletja;
21. ponovno poudarja, da bi bilo treba oblikovati nacionalne okvirne programe v sodelovanju s parlamenti zadevnih držav, skupno parlamentarno skupščino in civilno družbo;
22. ugotavlja, da v predlogu o pogodbah o razvojnih ciljih tisočletja ni omenjeno, katere države bodo zajete v prvem krogu teh pogodb; ugotavlja tudi, da se pogodbe o razvojnih ciljih tisočletja v sedanji obliki nanašajo le na države AKP;
23. obžaluje, da je politika proračunske pomoči Unije državam v razvoju vedno bolj odvisna od pogojev, ki jih določa Mednarodni denarni sklad za pridobitev razvojne pomoči Unije; poleg tega meni, da je takšno pogojevanje v nasprotju s politiko držav upravičenk, kar zadeva načelo prevzemanja odgovornosti;
24. poudarja, da je treba oblikovati drugačne pristope glede proračunske pomoči za države, ki niso upravičene do pogodb o razvojnih ciljih tisočletja, zlasti za države, v katerih so razmere nestabilne; poudarja tudi, da je očitno, da države, v katerih so razmere skrajno nestabilne, ne morejo izpolnjevati sedanjih meril upravičenosti;
25. priporoča, da se pogodbe o razvojnih ciljih tisočletja dajo na volj tudi državam, ki prejemajo sredstva iz instrumenta za razvojno sodelovanje;
26. poziva Komisijo, naj pojasni, kako naj bi se predlagane pogodbe o razvojnih ciljih tisočletja dopolnjevale z drugimi oblikami pomoči;
27. opozarja na nevarnost neselektivne in pretirane uporabe pogodb o razvojnih ciljih tisočletja, ki bi veljale za edini resnično učinkovit način dodeljevanja pomoči, in poziva Komisijo, naj izbere mehanizme dodeljevanja pomoči, ki bodo najbolje prilagojeni posameznim razmeram;
28. poziva Komisijo, naj okrepi zmogljivosti parlamentov držav prejemnic, da sodelujejo v proračunskem postopku, ter parlamentov in civilne družbe pri pripravi nacionalnih politik in v proračunskih postopkih, pri čemer naj zagotavlja večjo finančno podporo, spodbuja njihovo sodelovanje v političnih dialogih s temi državami in se osredotoča na kazalce upravljanja javnih financ, namenjenih izboljšanju odgovornosti vlad do svojih državljanov;
Ocenjevanje – kazalci uspešnosti
29. poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami partnericami vsako pogodbo o razvojnih ciljih tisočletja dopolni z vrsto kazalcev uspešnosti, da bi ocenila napredek pri izvajanju pogodbe; s temi kazalci bi se moralo meriti tudi vključevanje invalidnih odraslih in otrok;
Razsežnost spola
30. opozarja Komisijo, da bi morala še naprej obvezno pogojevati dodeljevanje svoje proračunske pomoči z rezultati v državah upravičenkah glede na spol, ter spodbujanjem pravic žensk, in poziva, naj se kazalci uspešnosti za to področje v pogodbah o razvojnih ciljih tisočletja okrepijo in razširijo na druga področja, kot so pravice žensk in invalidov; poziva jo, naj okrepi kazalce uspešnosti glede na spol, povezane s proračunsko pomočjo, in jih razširi na druga področja, kot so pravice invalidov in žensk, zlasti spodbujanje dostopa vseh žensk do informacij o spolnem in reproduktivnem zdravju ter do splošnih storitev na področju spolnega in reproduktivnega zdravja, izboljšanje dostopa do programov za načrtovanje družine in njihova okrepitev, trajno spodbujanje izobraževanja in emancipacije žensk ter boj proti diskriminaciji in za enakost med spoloma;
0 0
0
31. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Svetu AKP ter vladam in parlamentom držav članic in držav AKP.
- [1] Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0274.
- [2] UL C 46, 24.2.2006, str. 1.
- [3] Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0420.
- [4] A/Conf. 212/L.1/Rev1 z dne 9. decembra 2008.
- [5] Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0237.
- [6] Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0483.
- [7] UL C 293 E, 2.12.2006, str. 316.
- [8] Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0406.
- [9] Objavila Komisija (GD AIDCO, DEV, RELEX) v angleščini januarja 2007.
- [10] Referenčni dokument OECD/DAC, 2. zvezek, 2006.
- [11] UL L 249, 7.10.2005, str. 1.
- [12] IDD idr., maj 2006.
- [13] UL C 290 E, 29.11.2006, str. 396.
- [14] UL C 290 E, 29.11.2006, str. 396, odstavek 6.
OBRAZLOŽITEV
Evropska komisija je leta 2005 pripravila uradno oceno, v kateri je navedla, da je način sodelovanja Evropske unije z njenimi partnerji v državah v razvoju zelo neučinkovit. Razlogov za to je veliko, med drugim pretirani upravni postopki, popolno pomanjkanje usklajenosti med evropskimi partnerji ali celo vsiljevanje državam partnericam, da izvajajo razvojne strategije, v katere niso bile vključene.
Za izboljšanje učinkovitosti evropskega sodelovanja so bili sprejeti določeni ukrepi, vendar še vedno obstajajo številna nasprotovanja, zlasti v državah članicah, ki imajo vodilno vlogo na tem področju, zato si je treba za napredek še močno prizadevati. Dostop do zdravstvenega varstva in osnovnega izobraževanja je na primer neuresničljiv sen za milijone ljudi po svetu, zlasti ženske. Vsak dan 72 milijonov otrok, v glavnem deklic, ne gre v šolo. Vsako minuto umre ena ženska zaradi zapletov, povezanih z nosečnostjo ali porodom, in vsake tri sekunde en otrok zaradi bolezni, ki bi jo lahko zdravniki preprečili.
Dostop do zdravstvenega varstva in osnovnega izobraževanja je človekova pravica, za zagotovitev njenega uresničevanja pa so pristojne vlade. V zadnjih desetih letih so se številne vlade držav v razvoju izredno prizadevale, da bi to dosegle, vendar nimajo na voljo potrebnih sredstev.
Podsaharska Afrika je regija v svetu, kjer so razmere zdaleč najhujše, in glede na to, kako stvari potekajo, se lahko zgodi, da bo tako še več let. Skoraj polovica Afričanov živi z manj kot 0,78 € (1 dolar) na dan, tri četrtine obolelih za aidsom je Afričanov in približno 42 % afriškega prebivalstva še vedno nima dostopa do pitne vode. Učinkovitejše razvojno sodelovanje v javnih partnerstvih je izven meja podsaharske Afrike nujno tudi v vseh državah v razvoju, ki so partnerice Evropske unije.
Proračunska pomoč je eden od instrumentov takšnega sodelovanja, ki v določenih pogojih prek proračuna držav upravičenk omogoča predvidljivejšo in dolgoročnejšo pomoč, namenjeno zlasti financiranju potreb na področju zdravstvenega varstva in izobraževanja ter na drugih prednostnih področjih. Pri dodeljevanju tovrstne pomoči je Evropska komisija med prvimi donatorkami.
Zato je Komisija za spoprijemanje z izzivi, povezanimi z načrtovanjem pomoči, predlagala sklenitev pogodb o razvojnih ciljih tisočletja, ki naj bi se začele izvajati v nekaterih državah na začetku obdobja veljavnosti desetega Evropskega razvojnega sklada in katerih cilj bi bil dodeljevanje sredstev v šestletnem obdobju, vzpostavitev letnega spremljanja s poudarkom na rezultatih, zlasti na področju zdravstvenega varstva in izobraževanja, ter vzpostavitev okrepljenega dialoga z državami upravičenkami.
Poročevalec opozarja, da Evropski parlament že dolgo zahteva, da je treba večjo pozornost nameniti razvojnemu sodelovanju Evropske skupnosti (proračun Skupnosti) na področjih osnovnega zdravstvenega varstva in izobraževanja. Od začetka leta 2000 je pri proračunskih pogajanjih in podelitvi proračunske razrešnice vedno zahteval, da se tema področjema dodeli najmanj 20 % finančnih sredstev Skupnosti. Na žalost temu še zdaleč ni tako: po izračunih Parlamenta naj bi bilo v okviru razrešnice za proračun za leto 2007 za ti področji dodeljeno manj kot 7 % proračuna Skupnosti za razvojno sodelovanje. Parlament pozdravlja izjavo Komisije, ki se je pri pogajanjih o uredbi o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja obvezala, da bo 20 % pomoči za nacionalne programe v okviru tega instrumenta do leta 2009 dodeljenih osnovnemu in srednjemu izobraževanju ter osnovnemu zdravstvenemu varstvu prek projektov, programov ali proračunske pomoči za ta področja, ter meni, da je razširitev področja uporabe pogodbe razvojnih ciljev tisočletja na države, ki prejemajo sredstva iz instrumenta za razvojno sodelovanje, odlično sredstvo, ki bo Komisiji omogočilo uresničitev tega cilja.
Čeprav je takšna pobuda Komisije zanimiva in pozitivna za države v razvoju, pa je vseeno povezana z vrsto vprašanj, ki zahtevajo jasne odgovore. Tako se na primer postavlja vprašanje o tem, kakšna naj bodo merila, ki jih bodo morale države v razvoju izpolnjevati za sklenitev tovrstne pogodbe. Poleg tega je treba omeniti, da Komisija še ni objavila nobenega uradnega sporočila o tej pobudi, tako da lahko o njej – poleg osnovnih informacij na spletnem mestu Komisije – trenutno izvemo več zgolj iz internega dokumenta. Še zlasti se postavlja vprašanje o njenem trajanju in splošnejše vprašanje o pogojih za njeno izvajanje.
Proračunska pomoč Evropske komisije kljub pozitivnim vidikom, kot je na primer njena povezanost z doseženimi rezultati na področju zdravstvenega varstva in izobraževanja ali njeno običajno načrtovanje za obdobje treh let, še zdaleč ni popolna. Tako še vedno ne izključuje pogojev, ki škodijo državam upravičenkam. Dejstvo, da Komisija – tako kot večina drugih donatorjev – običajno dodeljuje proračunsko pomoč le državam, ki so uvedle program Mednarodnega denarnega sklada, je še posebej sporno, saj lahko takšni programi zaradi določevanja previsokih ciljev glede inflacije in proračunskih primanjkljajev omejujejo zmožnost vlad, da vlagajo v razvoj.
Poleg tega ni zagotovljeno, da bo Komisija izboljšala kratkoročno načrtovanje, četudi se bo odločila dodeljevati proračunsko pomoč dolgoročno, saj zaradi številnih birokratskih postopkov zelo pogosto prihaja do velikih zamud pri izplačevanju.
Na koncu je treba omeniti, da je proračunska pomoč Komisije slabo pregledna in da zadevnim državam in njihovemu prebivalstvu daje premalo odgovornosti. Sporazumi o financiranju so le redko javni, poleg tega pa Komisija v svoje dialoge z vladami držav v razvoju ne vključuje sistematično organizacij civilne družbe in poslancev, čeprav se danes jasno priznava, da morajo biti zaradi učinkovitosti za razvoj pristojne ne le vlade, temveč tudi državljani držav v razvoju.
S projektom pogodb o razvojnih ciljih tisočletja se bo torej učinkovitost evropskega sodelovanja lahko izboljšala le pod pogojem, da se te pogodbe ter pogoji upravičenosti, izvajanja in ocenjevanja natančno opredelijo.
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU
Datum sprejetja |
17.2.2009 |
|
|
|
||
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
23 0 0 |
||||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Alessandro Battilocchio, Thijs Berman, Thierry Cornillet, Alexandra Dobolyi, Fernando Fernández Martín, Alain Hutchinson, Romana Jordan Cizelj, Filip Kaczmarek, Glenys Kinnock, Maria Martens, Gay Mitchell, Luisa Morgantini, José Javier Pomés Ruiz, José Ribeiro e Castro, Toomas Savi, Frithjof Schmidt, Jürgen Schröder, Feleknas Uca |
|||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Miguel Angel Martínez Martínez, Manolis Mavrommatis, Renate Weber, Gabriele Zimmer |
|||||
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Emilio Menéndez del Valle |
|||||