POROČILO o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o sistemu Skupnosti za podeljevanje znaka za okolje
25.2.2009 - (KOM(2008)0401 – C6‑0279/2008 – 2008/0152(COD)) - ***I
Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane
Poročevalec: Salvatore Tatarella
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o sistemu Skupnosti za podeljevanje znaka za okolje
(KOM(2008)0401 – C6‑0279/2008 – 2008/0152(COD))
(Postopek soodločanja: prva obravnava)
Evropski parlament,
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2008)0401),
– ob upoštevanju člena 251(2) in člena 175(1) Pogodbe o ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6‑0279/2008),
– ob upoštevanju člena 51 svojega poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane in mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A6‑0105/2009),
1. odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;
2. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;
3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.
Predlog spremembe 1 Predlog uredbe Uvodna izjava 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(4) Sistem Skupnosti za podeljevanje znaka za okolje je del politike Skupnosti za trajnostno porabo in proizvodnjo, katere cilj je zmanjšati negativni vpliv porabe in proizvodnje na okolje, zdravje in naravne vire. Namen sistema je pospeševati tiste proizvode, ki imajo visoko raven okoljske uspešnosti, z uporabo znaka za okolje. Zato je ustrezno zahtevati, da merila, ki jih morajo proizvodi izpolnjevati, če želijo nositi znak za okolje, temeljijo na najboljši okoljski uspešnosti, ki so jo proizvodi dosegli na trgu Skupnosti. Navedena merila morajo biti enostavna za razumevanje in uporabo ter zato omejena samo na najpomembnejše vplive proizvodov na okolje. |
(4) Sistem Skupnosti za podeljevanje znaka za okolje je del politike Skupnosti za trajnostno porabo in proizvodnjo, katere cilj je zmanjšati negativni vpliv porabe in proizvodnje na okolje, zdravje, podnebje in naravne vire. Namen sistema je pospeševati tiste proizvode, ki imajo visoko raven okoljske uspešnosti, z uporabo znaka za okolje. Zato je ustrezno zahtevati, da merila, ki jih morajo proizvodi izpolnjevati, če želijo nositi znak za okolje, temeljijo na najboljši okoljski uspešnosti, ki so jo proizvodi dosegli na trgu Skupnosti. Navedena merila bi morala biti enostavna za razumevanje in uporabo ter bi morala temeljiti na znanstvenih dokazih, upoštevajoč najnovejši tehnološki razvoj. Ta merila morajo biti tržno usmerjena in omejena samo na najpomembnejše vplive proizvodov na okolje med njihovim celotnim življenjskim krogom, vključno s fazama proizvodnje in uporabe. |
Obrazložitev | |
Preprečevanje negativnih vplivov na podnebje je sestavni del sistema za podeljevanje znaka za okolje. | |
Cefic poudarja, da morajo imeti merila za znak za okolje zanesljivo znanstveno podlago. Poleg tega Cefic podpira merila za podeljevanje znaka za okolje, ki so v skladu z načeli trajnostnega razvoja in upoštevajo ekonomske, okoljske in družbene vidike ter vključujejo celoten življenjski krog proizvodov. | |
Pri določanju meril za znak za okolje je treba upoštevati celoten življenjski cikel izdelkov. | |
Predlog spremembe 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 4 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(4a) Bistvenega pomena za to, da javnost sprejme sistem Skupnosti za podeljevanje znaka za okolje, je, da imajo okoljske nevladne organizacije in potrošniške organizacije pomembno vlogo pri oblikovanju in določanju meril za podeljevanje znakov Skupnosti za okolje ter so dejavno vključene v ta proces. |
Obrazložitev | |
Ponovna uvedba uvodne izjave 5 iz veljavne zakonodaje. | |
Predlog spremembe 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 6 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(6) Da bi poenostavili sistem Skupnosti za podeljevanje znaka za okolje in zmanjšali upravno breme, povezano z uporabo znaka za okolje, je treba postopke ocenjevanja in preverjanja nadomestiti s sistemom registriranja. |
(6) Da bi poenostavili sistem Skupnosti za podeljevanje znaka za okolje in zmanjšali upravno breme, povezano z uporabo znaka za okolje, je treba uvesti sistem registriranja, ki ga morajo uporabljati vse države članice in pristojni organi. Registracija se odobri po pregledu, ali proizvod izpolnjuje merila za določeno kategorijo proizvodov. |
Obrazložitev | |
Zaradi zamenjava prejšnjega sistema s sistemom registriranja se učinkovitost predhodnih pregledov ne bi smela zmanjšati. | |
Sistemi registriranja po vseh državah članicah morajo biti usklajeni, s čimer bi preprečili drobitev notranjega trga. | |
Sistem registriranja mora dopolnjevati postopke ocenjevanja in preverjanja, da se zaradi fleksibilnosti ne bi odpovedali verodostojnosti sistema. | |
Predlog spremembe 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 7 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(7) Da bi povečali uporabo znaka za okolje in se izognili kaznovanju tistih, katerih proizvodi izpolnjujejo merila za podeljevanje znaka za okolje, je treba zmanjšati stroške njegove uporabe. |
črtano |
Obrazložitev | |
S pristojbino za registracijo v višini 200 EUR se ne bodo pokrili upravni stroški postopka. Zato bodo morale države članice ta postopek subvencionirati, kar predstavlja oviro za uspeh evropske marjetice ter njenega širjenja na notranjem trgu. | |
Predlog spremembe 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 7 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(7a) Da bi se pri prihodnjih revizijah te uredbe bolj uporabljal sistem, Skupnosti za podeljevanje znaka za okolje, bo potreben dokončni premik od merila 10 % najboljših proizvodov k uvedbi sistema stopnjevanja v vsaki skupini proizvodov, s čimer bi pomagali potrošnikom pri izbiri v s smislu trajnosti ter da bi spodbudili proizvajalce k nenehnemu izboljševanju ponudbe. |
Obrazložitev | |
Ocenjuje se, da „sistem najboljših 10 %“ ni dovolj učinkovit za dejansko razširitev uporabe znaka Skupnosti za okolje. Za vsak proizvod iz vseh skupin proizvodov bi morala obstajati možnost pridobitve znaka za okolje in njegove uporabe na proizvodu, stopnja „A“ ali „B“ ali „C“ po sistemu stopnjevanja pa bi določala njegovo okoljsko učinkovitost. | |
Predlog spremembe 6 Predlog uredbe Uvodna izjava 8 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(8) Glede na poenostavljene postopke za uporabo znaka za okolje je ustrezno zagotoviti pogoje, pod katerimi se znak za okolje lahko uporablja, da bi se zagotovila skladnost z navedenimi pogoji, od pristojnih organov zahtevati, da opravijo preverjanja, in prepovedati uporabo znaka za okolje, kadar pogoji za uporabo niso izpolnjeni. Prav tako je ustrezno zahtevati, da države članice predpišejo sankcije, ki se uporabljajo v primeru kršitve te uredbe, in zagotovijo njihovo izvedbo. |
(8) Glede na poenostavljene postopke za uporabo znaka za okolje je ustrezno zagotoviti pogoje, pod katerimi se znak za okolje lahko uporablja, da bi se zagotovila skladnost z navedenimi pogoji, od pristojnih organov zahtevati, da opravijo preverjanja, in prepovedati uporabo znaka za okolje, kadar pogoji za uporabo niso izpolnjeni. Prav tako je ustrezno zahtevati, da države članice predpišejo sankcije, ki se uporabljajo v primeru kršitve te uredbe, in zagotovijo njihovo izvedbo. Zato morajo države članice pristojnim organom zagotoviti vsa potrebna finančna sredstva in človeške vire. |
Obrazložitev | |
Pravilno delovanje pristojnih organov je odvisno od razpoložljivih sredstev, ki jim jih namenijo države članice. | |
Predlog spremembe 7 Predlog uredbe Uvodna izjava 9 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(9) Ozaveščenost javnosti o znaku Skupnosti za okolje je treba povečati s promocijskimi ukrepi, da bi se potrošniki začeli zavedati pomena znaka in da bi lahko sprejemali premišljene odločitve. |
(9) S promocijskimi ukrepi, z informativnimi in izobraževalnimi kampanjami na lokalni in nacionalni ravni ter na ravni Skupnosti je treba seznanjati javnost ter povečati njeno ozaveščenost o znaku Skupnosti za okolje, da bi se potrošniki začeli zavedati pomena znaka in da bi lahko sprejemali premišljene odločitve. To je potrebno tudi zato, da bo sistem bolj privlačen za proizvajalce in trgovce na drobno. Prihodke, ki se zberejo s pristojbinami za vlogo za registracijo, zaračunanimi na podlagi te uredbe, je treba uporabiti predvsem za trženje. |
Obrazložitev | |
Večja ozaveščenost potrošnikov ter večja privlačnost sistema za podeljevanje znaka za okolje za proizvajalce sta ključna za uspeh znaka za okolje. | |
Informacijske in izobraževalne kampanje so pomembno sredstvo za seznanjanje potrošnikov z znakom za okolje v bližnji prihodnosti. | |
Jasno je, da je ena največjih pomanjkljivosti sedanjega sistema prenizka ozaveščenost potrošnikov zaradi slabega trženja. Zato je tej dejavnosti treba nameniti izdatna finančna sredstva. Javnost je treba obveščati o znaku Skupnosti za okolje in njeno ozaveščenost še povečati s promocijskimi ukrepi, da bi se potrošniki zavedali pomena znaka in da bi se lahko premišljeno odločali. | |
Predlog spremembe 8 Predlog uredbe Uvodna izjava 9 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(9a) Komisija in države članice bi morale zagotoviti, da se za kampanje za ozaveščanje in spodbujanje znaka za okolje namenijo ustrezna sredstva. |
Obrazložitev | |
EU in države članice bi morale spodbujati znak za okolje. | |
Predlog spremembe 9 Predlog uredbe Uvodna izjava 9 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(9a) Sistem Skupnosti za podeljevanje znaka za okolje mora upoštevati obstoječo zakonodajo Skupnosti, da bi se izognili različnim pristopom in vse večjemu upravnemu bremenu za podjetja. Zato je treba okrepiti sinergije med različnimi instrumenti politike, ki se nanašajo na proizvode, da bi zagotovili usklajen okvir, v katerem se merila pripravljajo. |
Obrazložitev | |
Ker je znak za okolje le en del akcijskega načrta za trajnostno proizvodnjo in porabo, je treba zagotoviti sinergije z drugimi ukrepi načrta. | |
Predlog spremembe 10 Predlog uredbe Uvodna izjava 9 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(9b) Mala podjetja se pogosto srečujejo z večjimi težavami pri prevzemanju novih predpisov in standardov, zato bi morale biti informacijske pisarne, ustanovljene s predvidenim aktom za mala podjetja, pristojne tudi za obveščanje o sistemu označevanja z znakom za okolje. |
Obrazložitev | |
Treba je vzpostaviti povezavo med sistemom označevanja z znakom za okolje in aktom za mala podjetja, da se malim in srednje velikim podjetjem olajša delovanje. | |
Predlog spremembe 11 Predlog uredbe Uvodna izjava 9 c (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(9c) Različni sistemi označevanja z znakom za okolje vedno pomenijo dodatno delo, zlasti za mala podjetja, zato bi bilo treba Komisiji naročiti, naj dejavno spodbuja približevanje različnih sistemov označevanja. |
Obrazložitev | |
Treba je upoštevati upravno breme malih in srednje velikih podjetij in ga čim bolj zmanjšati. | |
Predlog spremembe 12 Predlog uredbe Uvodna izjava 10 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(10) Da bi olajšali trženje proizvodov z znakom za okolje na nacionalni ravni in na ravni Skupnosti ter se izognili zmedi pri potrošnikih, je treba tudi povečati skladnost med sistemom Skupnosti za podeljevanje znaka za okolje in nacionalnimi sistemi za podeljevanje znaka za okolje v Skupnosti. |
(10) Da bi olajšali trženje proizvodov z znakom za okolje na nacionalni ravni in na ravni Skupnosti ter se izognili zmedi pri potrošnikih, je treba tudi povečati skladnost med sistemom Skupnosti za podeljevanje znaka za okolje in nacionalnimi sistemi za podeljevanje znaka za okolje v Skupnosti ter oblikovati uradno spletno stran EU, ki bi združevala vse informacije in prakse o označevanju z znakom za okolje EU za seznanjanje potrošnikov in bi bila razpoložljiva v vseh uradnih jezikih Skupnosti. Soobstoj teh sistemov mora biti koristen za oba znaka, in sicer z izmenjavo najboljših praks. Sistem Skupnosti za podeljevanje znaka za okolje mora poleg tega spodbujati proizvode s tem znakom na nacionalnih trgih ter omogočati dajanje teh proizvodov na trge drugih držav članic. |
Predlog spremembe 13 Predlog uredbe Uvodna izjava 13 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(13) Komisiji je treba zlasti podeliti pooblastila za sprejemanje meril, ki ji morajo proizvodi izpolnjevati, da bi lahko prejeli znak za okolje, in za spreminjanje prilog k tej uredbi. Ker imajo navedeni ukrepi splošno področje uporabe in so namenjeni spremembi nebistvenih elementov te uredbe, med drugim tako, da jih dopolnijo z novimi nebistvenimi elementi, morajo biti sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom, ki je določen v členu 5a Sklepa 1999/468/ES. |
(13) Komisiji bi bilo treba zlasti podeliti pooblastila za sprejemanje meril, ki jih morajo proizvodi izpolnjevati, da bi lahko nosili znak za okolje, in za spreminjanje prilog k tej uredbi, če je pri teh merilih v celoti upoštevana podlaga za njihovo sprejetje, kot je določeno v tej uredbi. Ker imajo ti ukrepi splošno področje uporabe in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, med drugim z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom, določenim v členu 5a Sklepa 1999/468/ES. |
Obrazložitev | |
Postopek sprejemanja in spreminjanja meril za podeljevanje znaka za okolje bi moral spoštovati prvotne cilje uredbe, zlasti zagotoviti potrošnikom natančne, nezavajajoče in znanstveno utemeljene informacije o vplivu proizvodov na okolje med njihovim celotnim življenjskim krogom. | |
Predlog spremembe 14 Predlog uredbe Èlen 2 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
V zvezi s hrano, kakor je opredeljena v členu 2 Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta, se ta uredba uporablja samo za predelano hrano ter proizvode ribištva in ribogojstva. |
Ta uredba se uporablja za hrano in pijačo, kot je opredeljeno v členu 2 uredbe (ES) št. 178/2002, če študija Komisije najkasneje do 31. decembra 2011, ob upoštevanju mnenja o tej temi, ki ga je izrazil EUEB, dokaže, da lahko hrana ali samo nekatere kategorije hrane v celotnem življenjskem ciklu upoštevajo zanesljiva merila okoljske uspešnosti, s posebno pozornostjo do izvedljivosti in vpliva meril za znak za okolje, ki spadajo v področje uporabe uredbe (ES) št. 834/2007, na hrano ter na proizvode ribištva in ribogojstva. |
|
|
V teh primerih se merila vzpostavijo v skladu s postopkom iz priloge 1(A)(2a). |
|
|
|
Obrazložitev | |
Potrebne so nadaljnje študije o izvedljivosti meril za hrano. | |
Predlog spremembe 15 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(2a) V skladu s previdnostnim načelom znaka za okolje ni mogoče podeliti proizvodom, ki vsebujejo snovi ali pripravke, ki so v skladu z direktivo 67/584/EGS ali direktivo 1999/45/ES ali direktivo (ES) št. 1272/2008 opredeljene kot zelo strupene, strupene, nevarne za okolje, rakotvorne, mutagene ali strupene za razmnoževanje, ali snovi iz člena 57 uredbe 1907/2006/ES (REACH). |
|
|
Za določene kategorije proizvodov, za katere ni enakovrednih nadomestkov brez takih snovi ali pripravkov, in ki bi imeli sicer bistveno večjo splošno okoljsko uspešnost v primerjavi z drugimi proizvodi v isti kategoriji, Komisija lahko sprejme ukrepe za odobritev odstopanja od prvega pododstavka. |
|
|
Ukrepi, namenjeni spremembi nebistvenih elementov te uredbe, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom, določenim v členu 16(2). |
Obrazložitev | |
Gre za prepoved snovi, ki zbujajo veliko zaskrbljenost, razen nekaterih posebnih kategorij, za katere se odobrijo odstopanja. | |
Predlog spremembe 16 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Ta direktiva ne velja za zdravila za ljudi, opredeljena v Direktivi 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini. |
Obrazložitev | |
Farmacevtski izdelki morajo biti zaradi svoje posebne narave še naprej izključeni iz področja uporabe te uredbe. | |
Predlog spremembe 17 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Vsaka država članica določi organ ali organe, pristojne za izvajanje nalog, predvidenih v tej uredbi (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ ali pristojni organi), in zagotovi, da so ti organi operativni. Kadar je imenovan več kot en pristojni organ, države članice določijo pooblastila posameznih organov in zahteve za usklajevanje, ki veljajo zanje. |
1. Vsaka država članica določi organ ali organe, pristojne za izvajanje nalog, predvidenih v tej uredbi (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ ali pristojni organi), in zagotovi, da so ti organi operativni, tako da jim nameni vsa potrebna finančna sredstva in človeške vire. Kadar je imenovan več kot en pristojni organ, države članice določijo pooblastila posameznih organov in zahteve za usklajevanje, ki veljajo zanje. |
Obrazložitev | |
Pravilno delovanje pristojnih organov je odvisno od razpoložljivih sredstev, ki jim jih namenijo države članice. | |
Predlog spremembe 18 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 2 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
2a. Pristojni organi opravljajo postopek preverjanja na dosleden in zanesljiv način v skladu s standardi skupine EN 45 000 ali enakovrednimi mednarodnimi standardi. |
Obrazložitev | |
Da se zagotovi visoka kakovost postopkov preverjanja v skladu z evropskimi in mednarodnimi standardi. | |
Predlog spremembe 19 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Komisija zagotovi, da EUEB pri svojem delovanju pri vsaki skupini proizvodov upošteva uravnoteženo sodelovanje vseh ustreznih zainteresiranih strani, kot so pristojni organi, proizvajalci, trgovci na drobno, uvozniki, okoljevarstvene skupine in potrošniške organizacije. |
2. Komisija zagotovi, da EUEB pri svojem delovanju pri vsaki skupini proizvodov upošteva uravnoteženo sodelovanje vseh ustreznih zainteresiranih strani, kot so pristojni organi, proizvajalci, ponudniki storitev, mala in srednja podjetja, uvozniki, okoljevarstvene skupine ter potrošniške organizacije. |
Predlog spremembe 20 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Merila za podeljevanje znaka za okolje temeljijo na okoljski uspešnosti proizvodov ob upoštevanju zadnjih strateških ciljev Skupnosti na področju okolja. |
1. Merila za podeljevanje znaka za okolje določajo okoljske zahteve, ki jih mora proizvod izpolnjevati, da bi lahko nosil znak za okolje, in temeljijo na znanstveni analizi okoljske uspešnosti proizvodov ob upoštevanju zadnjih strateških ciljev Skupnosti na področju okolja. |
Obrazložitev | |
Smiselno je, da se najprej opozori na merila (predlog spremembe zgolj prestavlja vsebino odstavka 3 - glej predlog spremembe 9). | |
Predlog spremembe 21 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(1a) Merila za podeljevanje znaka za okolje temeljijo na previdnostnem načelu. |
Obrazložitev | |
Pri znaku za okolje je treba uporabiti previdnostni pristop, saj je ta znak instrument za doseganje odličnosti na okoljskem področju. Znak za okolje mora, zlasti v zvezi z uporabo kemikalij, presegati uredbo REACH in drugo zadevno zakonodajo, kot sta direktivi o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi (direktiva RoHS) in o odpadni električni in elektronski opremi (direktiva WEEE). | |
Predlog spremembe 22 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Okoljska uspešnost proizvodov se določi na podlagi najboljših doseženih rezultatov proizvodov na trgu Skupnosti. Zato se upoštevajo najpomembnejši vplivi proizvodov na okolje v njihovem življenjskem krogu, zlasti vpliv na podnebne spremembe, vpliv na naravo in biološko raznolikost, porabo energije in virov, nastajanje odpadkov, emisije v vse prvine okolja, onesnaževanje prek fizikalnih dejavnikov ter uporabo in izpust nevarnih snovi. |
2. Pri določanju meril se upoštevajo vplivi, ki jih imajo proizvodi na trgu Skupnosti na okolje. Zato se upoštevajo le vplivi proizvodov na okolje v njihovem celotnem življenjskem krogu, ki lahko vključujejo vpliv na podnebne spremembe, vpliv na naravo in biotsko raznovrstnost, porabo energije in virov, nastajanje odpadkov, emisije v vse prvine okolja, onesnaževanje prek fizikalnih dejavnikov ter uporabo in izpust snovi, ki na podlagi zakonodaje Skupnosti predstavljajo morebitno tveganje za okolje, ter možnost zmanjšanja teh vplivov zaradi trajnosti in ponovne uporabe proizvodov. Veljavna merila za podeljevanje znaka za okolje za različne skupine proizvodov se pregledajo v 18 mesecih od sprejetja te uredbe, da se zagotovi njihova popolna skladnost s pristopom na osnovi življenjskega kroga, določenim v tem členu. |
Obrazložitev | |
Merila morajo temeljiti na celotnem življenjskem krogu proizvodov in vseh vplivih teh proizvodov na okolje. Enako mora veljati za obstoječa merila. | |
Predlog spremembe 23 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Merila za podeljevanje znaka za okolje določajo okoljske zahteve, ki jih mora proizvod izpolnjevati, da bi lahko nosil znak za okolje. |
črtano |
Obrazložitev | |
Besedilo se je prestavilo v prvi odstavek tega člena (glej predlog spremembe 7). | |
Predlog spremembe 24 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 6 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
6. V merilih za podeljevanje znaka za okolje so upoštevana merila, določena za druge znake za okolje, kadar ti obstajajo za navedeno skupino proizvodov. |
6. V merilih za podeljevanje znaka za okolje so upoštevana merila, določena za druge znake za okolje, kadar ti obstajajo za navedeno skupino proizvodov, da bi tako okrepili sinergije. Pri izdelkih, vključenih v obstoječo zakonodajo Skupnosti, merila za podeljevanje znaka za okolje vedno ustrezajo najvišjim okoljskim zahtevam. |
Obrazložitev | |
Znak za okolje je priznanje za odličnost. Zato je, čeprav je zaželeno, da se z upoštevanjem že določenih meril v okviru obstoječe zakonodaje prepreči nepotrebno upravno breme, treba zagotoviti, da ta merila izpolnjujejo najvišje okoljske zahteve. | |
Predlog spremembe 25 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 6 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(6a) Komisija zagotovi, da se pri oblikovanju in pregledu meril kot ključni vidik upošteva zmanjšanje poskusov na živalih. |
Obrazložitev | |
Merila za podeljevanje znaka za okolje bi morala trg prisiliti k zmanjšanju števila poskusov na živalih. | |
Predlog spremembe 26 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 1 – pododstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Po posvetovanju z EUEB lahko postopek za oblikovanje ali pregled meril za podeljevanje znaka za okolje sprožijo in vodijo tudi države članice, pristojni organi in druge zainteresirane strani. |
Po posvetovanju z EUEB in Komisijo lahko postopek za oblikovanje ali pregled meril za podeljevanje znaka za okolje sprožijo in vodijo tudi države članice in pristojni organi. Zainteresirane strani, ki so zastopane v Odboru Evropske unije za znak za okolje (EUEB), lahko postanejo odgovorne za vodenje oblikovanja meril, če dokažejo strokovno znanje na področju proizvoda in sposobnost vodenja postopka na nevtralen način in v skladu s cilji te uredbe. |
Obrazložitev | |
Pomembno je, da decentraliziran organ ohrani pregled nad razvojem postopka. Za zagotovitev neodvisnosti in preglednosti postopka ter zaupanja javnosti v znak za okolje je treba uvesti filter, ki bo onemogočal, da bi vsaka zainteresirana stran lahko sprožila in vodila oblikovanje meril. | |
Predlog spremembe 27 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 1 – pododstavek 3 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Dokumentacija se predloži Komisiji. |
Obrazložitev | |
Za pojasnitev postopka. | |
Predlog spremembe 28 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Kadar so merila oblikovana za predelano hrano, razen proizvodov ribogojstva, se nanašajo samo na predelavo, prevoz in pakiranje. |
črtano |
Obrazložitev | |
Zaradi zgoraj naštetih razlogov hrana ne bi smela biti vključena v uredbo. | |
Predlog spremembe 29 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 3 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(3a) Če je potreben nebistven pregled meril, se uporabi skrajšani postopek pregleda, kot to določa priloga I Ba. |
Obrazložitev | |
Za majhne in nebistvene spremembe meril mora veljati učinkovit in hiter postopek pregleda. | |
Predlog spremembe 30 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 3 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(3a) Komisija v enem letu od začetka veljavnosti te uredbe in po posvetovanju z odborom Evropske unije za znak za okolje (EUEB) ter v skladu s cilji in načeli iz člena 1 pripravi in objavi triletni delovni načrt za znak Skupnosti za okolje, ki določa cilje in nepopoln seznam skupin proizvodov, ki bodo med prednostnimi nalogami delovanja Skupnost. Ta načrt se redno posodablja. |
Obrazložitev | |
Majhen dodatek k predlogu spremembe 15 poročevalca, da bi natančneje določili trajanje delovnega načrta na tri leta. | |
Predlog spremembe 31 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
-1. Osnutek meril za podeljevanje znaka za okolje se oblikuje v skladu s postopkom, določenim v Prilogi I, in ob upoštevanju delovnega načrta. |
|
1. Komisija po posvetovanju z EUEB sprejme ukrepe za določitev posebnih meril za podeljevanje znaka za okolje za vsako skupino proizvodov. |
1. Komisija sprejme ukrepe za določitev posebnih meril za podeljevanje znaka za okolje za vsako skupino proizvodov, ki morajo izpolnjevati zahteve iz člena 6, v skladu z naslednjim postopkom: |
|
|
Komisija se o predlogu meril posvetuje z EUEB najkasneje 3 mesece po tem, ko ji je bilo predloženo končno poročilo in osnutek meril iz člena 7. |
|
|
Komisija utemelji in dokumentira razloge za kakršno koli spremembo osnutka predloga v primerjavi z merili, predloženimi v končnem poročilu v skladu s členom 7. |
|
|
Komisija najkasneje 3 mesece po posvetovanju z EUEB predloži predlog meril za podeljevanje znaka za okolje regulativnemu odboru iz člena 16(2) in nato sprejme ukrepe za določitev meril za podeljevanje znaka za okolje za specifično skupino proizvodov. |
|
|
V svojem končnem predlogu Komisija upošteva pripombe EUEB ter jasno izpostavi, dokumentira in utemelji razloge za kakršno koli spremembo končnega poročila v primerjavi z osnutkom predloga po posvetovanju z EUEB. |
|
Navedeni ukrepi, namenjeni spremembi nebistvenih elementov te uredbe tako, da jih dopolnijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom, določenim v členu 16(2). |
Navedeni ukrepi, namenjeni spremembi nebistvenih elementov te uredbe tako, da jih dopolnijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom, določenim v členu 16(2). |
Obrazložitev | |
Komisija utemelji spremembe v svojem osnutku predloga v primerjavi z mnenjem EUEB. Komisija mora imeti rok za končno odločitev. | |
Predlog spremembe 32 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
V ukrepih iz odstavka 1 Komisija: |
V ukrepih iz odstavka 1 Komisija: |
|
a) določi zahteve za ocenjevanje skladnosti posebnih proizvodov z merili za podeljevanje znaka za okolje; |
a) določi zahteve za ocenjevanje skladnosti posebnih proizvodov z merili za podeljevanje znaka za okolje; |
|
b) po potrebi navede tri ključne okoljske značilnosti, ki jih je treba prikazati na znaku za okolje; |
b) po potrebi lahko navede tri ključne okoljske značilnosti, ki jih je mogoèe prikazati na znaku za okolje; |
|
c) določi obdobje veljavnosti meril in zahtev za ocenjevanje. |
c) določi obdobje veljavnosti meril in zahtev za ocenjevanje, ki ne sme biti daljše od dveh let. |
|
|
d) določi dovoljeno stopnjo spremenljivosti proizvoda v obdobju veljavnosti iz točke (c). |
Obrazložitev | |
Najpomembnejše je, da se predvidi mehanizem, ki bo upošteval nenehno izboljševanje proizvodov, tudi v obdobju veljavnosti meril znaka za okolje. Trenutno so merila za proizvode določena za daljša obdobja (npr. tri leta) in niso prilagodljiva; težko je izvesti tudi že manjše spremembe formulacije, da bi vključevala nove, bolj trajnostne sestavine in bi bila prilagojena tehničnemu napredku, ne da bi bilo treba ponovno opraviti celotni postopek vlaganja vloge za znak za okolje. | |
Predlog spremembe 33 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 3 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(3a) Pri oblikovanju meril znaka za okolje je treba paziti, da se ne uvedejo ukrepi, katerih izvajanje lahko malim in srednjim podjetjem nalaga nesorazmerna administrativna in gospodarska bremena. |
Predlog spremembe 34 Predlog uredbe Člen 9 – naslov | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Registracija za uporabo znaka za okolje |
Podeljevanje znaka za okolje in registracija za uporabo znaka za okolje |
Obrazložitev | |
Pri znaku za okolje ni dovolj zgolj registracija proizvoda. Da bi imel znak za okolje potrebno veljavo, je nujen je nadzor neodvisnega organa (npr. uvedba preskusa skladnosti). | |
Predlog spremembe 35 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 1 – pododstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Proizvajalci, uvozniki, ponudniki storitev ter trgovci na debelo in drobno, ki želijo uporabljati znak za okolje, se v skladu z naslednjimi pravili registrirajo pri enem izmed pristojnih organov iz člena 4: |
1. Vsak upravljavec, ki želi uporabljati znak za okolje, se registrira pri enem izmed pristojnih organov iz člena 4 tiste države članice, v kateri je proizvod že dan v promet ali se bo to še zgodilo. |
|
(a) če proizvod izvira iz ene države članice, se registrira pri pristojnem organu zadevne države članice; |
|
|
(b) če proizvod v enaki obliki izvira iz več držav članic, se registrira pri pristojnem organu v eni od zadevnih držav članic; |
|
|
(c) če proizvod izvira zunaj Skupnosti, se registrira pri pristojnem organu tiste države članice, v kateri je bil ali bo dan v promet. |
|
Obrazložitev | |
Poenostavljanje besedila. | |
Namen tega predloga spremembe je poenostaviti registracijo tako, da je registracija mogoča (ne glede na poreklo proizvoda) pri pristojnem organu države članice, kjer je proizvod dan ali bo dan v promet. | |
Predlog spremembe 36 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 2 – pododstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. V zahtevku za registracijo so navedeni ime in naslov trgovca ter zadevna skupina proizvodov, zahtevek pa mora vsebovati tudi popoln opis proizvoda. |
2. V zahtevku za registracijo so navedeni ime in naslov upravljavca ter zadevna skupina proizvodov, zahtevek pa mora vsebovati tudi popoln opis proizvoda. |
Obrazložitev | |
Prošnjo za registracijo ne vloži le trgovec; upravljavec se zdi ustreznejši izraz. | |
Predlog spremembe 37 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 2 – pododstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Zahtevki za registracijo vključujejo vso pomembno dokumentacijo, kot je opredeljena v ustreznem ukrepu Komisije o določitvi meril za podeljevanje znaka za okolje za zadevno skupino proizvodov. |
Zahtevki za registracijo vključujejo vso pomembno dokumentacijo, kot je opredeljena v ustreznem ukrepu Komisije o določitvi meril za podeljevanje znaka za okolje za zadevno skupino proizvodov. Gospodarski upravljavec priskrbi dokazila, da je neodvisni organ potrdil skladnost z merili za podeljevanje znaka za okolje. |
Obrazložitev | |
Pri znaku za okolje ni dovolj zgolj registracija proizvoda. Da bi imel znak za okolje potrebno veljavo, je nujen je nadzor neodvisnega organa (npr. uvedba preskusa skladnosti). | |
Predlog spremembe 38 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Pristojni organ, pri katerem je bil vložen zahtevek za registracijo, lahko za obdelavo registracije zaračuna pristojbino do največ 200 EUR. Če je zaračunana pristojbina, je uporaba znaka za okolje odvisna od pravočasnega plačila pristojbine. |
3. Za vsako vlogo za podelitev znaka za okolje je treba plačati pristojbino, ki je povezana s stroški obravnavanja vloge. Pristojbina za mala in srednja podjetja bi se morala v vsakem primeru zmanjšati vsaj za 25 %. |
Obrazložitev | |
S pristojbino za registracijo v višini 200 EUR se ne bodo pokrili upravni stroški postopka. Zato bodo morale države članice ta postopek subvencionirati, kar predstavlja oviro za uspeh evropske marjetice ter njenega širjenja na notranjem trgu. | |
Treba se je zavedati, da mala in srednje velika podjetja veliko težje zaprosijo za znak za okolje, zato jih je treba spodbuditi s takimi ugodnostmi. | |
Predlog spremembe 39 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4. Zadevni pristojni organ v dveh mesecih po prejemu zahtevka za registracijo preveri dokumentacijo iz odstavka 2. |
4. Zadevni pristojni organ v dveh mesecih po prejemu zahtevka za registracijo preveri dokumentacijo iz odstavka 2 in skladnost proizvoda z merili, ki jih Komisija sprejme na podlagi člena 8. |
|
Če je dokumentacija popolna, pristojni organ vsakemu proizvodu dodeli številko registracije. |
Če je dokumentacija odobrena, če so proizvodi skladni z merili ter registracija izpolnjuje zahteve za ocenjevanje in preverjanje, pristojni organ vsakemu proizvodu dodeli številko registracije. Pristojni organ zaključi postopek odobritve v štirih mesecih od dneva predložitve vloge. |
Obrazložitev | |
Ena od najpomembnejših prednosti sedanje uredbe je njena visoka stopnja verodostojnosti, ki je ukinitev postopkov preverjanja in ocenjevanja pred podelitvijo znaka za okolje zaradi fleksibilnosti ne bi smela ogroziti. Ti postopki so bili do sedaj zagotovljeni s preverjanjem tretje stranke. | |
Predlog spremembe 40 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 6 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(6) Pristojni organ, ki je proizvod registriral, o vsaki registraciji obvesti Komisijo. Komisija vzpostavi skupni register in ga redno dopolnjuje. Ta register je javno dostopen. |
(6) Pristojni organ, ki je proizvod registriral, o vsaki registraciji obvesti Komisijo. Komisija vzpostavi skupni register in ga redno dopolnjuje. Ta register je javno dostopen, zlasti na spletni strani, namenjeni znaku za okolje, in pri organih držav članic. |
Obrazložitev | |
Potrošnikom je treba zagotoviti najlažji dostop do seznama proizvodov z znakom za okolje. | |
Preglednost in dostopnost informacij na uporabniku prijaznem spletnem portalu lahko poveča prepoznavnost znaka za okolje. | |
Predlog spremembe 41 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 7 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
7. Znak za okolje se lahko uporablja na proizvodih, ki jih pokriva registracija, ter na promocijskem materialu, ki je povezan s temi proizvodi. |
7. Znak za okolje se lahko uporablja na proizvodih, ki jih pokriva registracija, ter na promocijskem materialu, ki je povezan s temi proizvodi. Mesto znaka za okolje je jasno vidno in opredeljuje zadevni proizvod, tudi če je kupljen skupaj z drugimi proizvodi. |
Predlog spremembe 42 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 10 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
10. Kadar se znak za okolje namesti na predelano hrano, razen proizvodov ribogojstva, ki ne izpolnjuje zahtev iz Uredbe (ES) št. 834/2007, znak v istem vidnem polju dopolnjuje navedba, da se oznaka nanaša le na okoljsko uspešnost predelave, prevoza ali pakiranja proizvoda. |
črtano |
|
Prvi pododstavek se uporablja tudi za predelano hrano, ki je označena v skladu s členom 24 Uredbe (ES) št. 834/2007. |
|
Obrazložitev | |
Glej zgornje vprašanje o hrani. | |
Predlog spremembe 43 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 2 – pododstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Pristojni organ, ki je proizvod registriral, redno ali na podlagi pritožbe opravlja preverjanja v zvezi s proizvodi, ki jih je registriral. Ta preverjanja se lahko opravljajo v obliki naključnih pregledov na kraju samem. |
2. Pristojni organ, ki je proizvod registriral, redno ali na podlagi pritožbe opravlja preverjanja v zvezi s proizvodi, ki jih je registriral. Ta preverjanja se lahko opravljajo v obliki naključnih pregledov na kraju samem. Komisija zagotovi, da pristojni organi redno opravljajo preglede na kraju samem. Pri tem države članice pristojnim organom dajo na voljo vsa potrebna sredstva. |
Obrazložitev | |
Pravilno delovanje pristojnih organov je odvisno od razpoložljivih sredstev, ki jim jih namenijo države članice. | |
Predlog spremembe 44 Predlog uredbe Člen 10 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Člen 10a |
|
|
Mala in srednja podjetja |
|
|
Komisija naj za zaščito malih in srednjih podjetij: |
|
|
(a) zagotovi, da so informacijske pisarne, ustanovljene s predvidenim aktom za mala podjetja, pristojne tudi za obveščanje o sistemu označevanja z znakom za okolje; ter |
|
|
(b) dejavno spodbuja približevanje različnih sistemov označevanja. |
Obrazložitev | |
Treba je upoštevati upravno breme malih in srednje velikih podjetij in ga čim bolj zmanjšati. | |
Predlog spremembe 45 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 1 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Soobstoj sistema Skupnosti za podeljevanje znaka za okolje z nacionalnimi sistemi za podeljevanje znaka za okolje je zagotovljen z izmenjavo najboljših praks. Sistem Skupnosti za podeljevanje znaka za okolje lahko poleg tega spodbuja proizvode s tem znakom na nacionalnih trgih ter omogoča dajanje teh proizvodov na trge drugih držav članic. |
Predlog spremembe 46 Predlog uredbe Člen 12 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Države članice in Komisija v sodelovanju z EUEB spodbujajo uporabo znaka Skupnosti za okolje z ukrepi ozaveščanja in informativnimi kampanjami za potrošnike, proizvajalce, javne naročnike, trgovce na debelo in drobno ter širšo javnost in tako podpirajo razvoj sistema. |
Komisija, države članice in udeležena podjetja v sodelovanju z EUEB namenijo mnogo sredstev za spodbujanje uporabe znaka Skupnosti za okolje z ukrepi ozaveščanja in informativnimi kampanjami za potrošnike, proizvajalce, izdelovalce, javne naročnike, trgovce na debelo in drobno ter širšo javnost, tudi šole, in s razširjenjem informacij s spletne strani, namenjene znaku za okolje, in tako podpirajo razvoj sistema ter njegov privzem, zlasti z uvedbo služb za pomoč udeležencem na trgu, predvsem malim in srednjim podjetjem. Trženje sistema za podeljevanje znaka za okolje ostaja nacionalna pristojnost, da bi bolje odražalo osebne izbire potrošnikov v posamezni državi članici, hkrati pa je treba uvesti skupno izvedenstvo za trženje, ki bi zagotavljalo smernice in usklajevanje, spodbujalo izmenjavo najboljših praks ter oblikovalo konkretne akcijske načrte na ravni Skupnosti. |
|
|
Javni sektor mora biti bolj dejaven pri spodbujanju sistema za podeljevanje znaka za okolje kot vodilni pri dajanju zgleda za doseganje okoljskih ciljev Skupnosti in kot potrošnik. Zato ko institucije Skupnosti in nacionalni javni organi prek javnih naročil kupujejo proizvode, za katere obstajajo merila za podeljevanje znaka za okolje, morajo ti proizvodi izpolnjevati vsaj minimalne zahteve sistema Skupnosti za podeljevanje znaka za okolje. |
Obrazložitev | |
Tržne kampanje morajo biti prilagojene posebnim potrebam posameznega trga, da bi bile učinkovitejše. Javna naročila so lahko zelo učinkovito orodje pri spodbujanju proizvodov z znakom za okolje, saj državi članici omogočajo, da daje zgled potrošnikom, pa tudi odločilno pospešujejo tržno povpraševanje po okolju prijaznih proizvodih. | |
V okviru dejavnosti spodbujanja se ne bi smele financirati samo informativne kampanje, temveč je treba nuditi tudi tehnično pomoč udeležencem na trgu, ki želijo zaprositi za znak za okolje. | |
Pomembno je, da so pri spodbujanju znaka EU za okolje udeleženi vsi akterji. | |
Predlog spremembe 47 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 1 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Spodbujanje je treba izvajati prek spletne strani znaka za okolje, ki je na voljo v vseh 23 uradnih jezikih, informativnih kampanj EU, ki jih organizira Komisija, in informativnega gradiva, ki se razdeljuje v državah članicah. |
Predlog spremembe 48 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 1 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Države članice v javnih naročilih določijo cilje za nakup proizvodov z znakom za okolje. |
Obrazložitev | |
Za spodbujanje znaka za okolje ne zadostujejo le ukrepi obveščanja in kampanje informiranja. Države članice bi morale v javnih naročilih določiti cilje za nakup takšnih proizvodov. | |
Predlog spremembe 49 Predlog uredbe Člen 13 – naslov | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Strokovna ocena |
Izmenjava informacij in najboljših praks |
Obrazložitev | |
Pristojne organe je treba spodbuditi k sodelovanju. | |
Predlog spremembe 50 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Da bi zagotovili usklajeno uporabo členov 9 in 10, se v pristojnih organih opravi strokovna ocena. Strokovna ocena se opravi na podlagi zanesljivih in preglednih meril za ocenjevanje ter določb o ocenjevanju. |
Da bi zagotovili usklajeno uporabo te uredbe in zlasti členov 9 in 10, si pristojni organi v institucionaliziranem okviru redno izmenjujejo informacije in izkušnje ter si prizadevajo za usklajevanje dela in storitev pristojnih nacionalnih organizacij. |
Obrazložitev | |
Da bi se povečala učinkovitost uporabe znaka za okolje in da bi se med postopki pregleda opravile spremembe na podlagi izkušenj v praksi, morajo pristojni organi sodelovati in si v institucionaliziranem okviru redno izmenjevati izkušnje. | |
Predlog spremembe 51 Predlog uredbe Člen 14 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Komisija najpozneje do [opredeliti datum – pet let po datumu objave] Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju sistema Skupnosti za podeljevanje znaka za okolje. V poročilu so navedeni tudi elementi za možen pregled sistema. |
Komisija najpozneje do [opredeliti datum – pet let po datumu objave] Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju sistema Skupnosti za podeljevanje znaka za okolje, zlasti o izvajanju člena 12. V poročilu so navedeni tudi napredek pri uresničevanju ciljev iz delovnega načrta in elementi za možen pregled sistema. |
Obrazložitev | |
Treba je podrobno spremljati razvoj znaka za okolje, uporabo sredstev in uresničevanje ciljev ter razloge za morebitno neuresničevanje. | |
Predlog spremembe 52 Predlog uredbe Člen 15 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Komisija lahko poveča največji znesek pristojbine iz člena 9(3) in spremeni priloge. |
Komisija lahko spremeni največji znesek pristojbine iz člena 9(3) in priloge. |
Obrazložitev | |
Obstajati bi morala tudi možnost, da se znesek pristojbine zmanjša. | |
Predlog spremembe 53 Predlog uredbe Priloga 1 – del A – točka 1 – alinea 9 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
– analizo razpoložljivosti proizvodov znotraj skupine proizvodov, ki ne vsebujejo snovi pripravkov ali mešanic, ki so v skladu z direktivo 67/584/EGS, direktivo 1999/45/ES ali direktivo (ES) št. 1278/2008 razvrščeni med zelo strupene, strupene, nevarne za okolje, rakotvorne, mutagene ali strupene za razmnoževanje, ali snovi iz člena 57 uredbe 1907/2006/ES (REACH). |
Obrazložitev | |
Merila morajo upoštevati načelo nadomestitve. | |
Predlog spremembe 54 Predlog uredbe Priloga I – del A – točka 1 – pododstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Predhodno poročilo je na voljo na spletni strani Komisije, namenjeni znaku za okolje, kjer je med oblikovanjem meril mogoče podati pripombe ali poročilo uporabiti kot vir. |
Predhodno poročilo je na voljo na spletni strani Komisije, namenjeni znaku za okolje, ki mora biti na voljo v vseh 23 uradnih jezikih, kjer je med oblikovanjem meril mogoče podati pripombe ali poročilo uporabiti kot vir. |
Obrazložitev | |
Vsako podjetje v posamezni državi članici mora imeti dostop do informacij o znaku na uradni spletni strani. | |
Predlog spremembe 55 Predlog uredbe Priloga I – del A – točka 2 – alinea 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
– merila temeljijo na okoljski uspešnosti proizvoda, ki je eden najuspešnejših proizvodov na trgu, ves čas njegovega življenjskega kroga, ter, kolikor je mogoče, ustrezajo 10 % najuspešnejših proizvodov, ki so na voljo na trgu; |
– merila temeljijo na okoljski uspešnosti proizvoda, ki je v času, ko se jih sprejme, eden najuspešnejših proizvodov na notranjem trgu, ves čas njegovega življenjskega kroga; |
|
|
– merila ustrezajo deležu najuspešnejših proizvodov, ki so na voljo na trgu v času, ko se jih sprejme. Točen odstotek se določi s fleksibilnostjo za vsak primer posebej glede na kategorijo proizvodov, običajno med 10 in 20 %, v vsakem primeru pa zato, da bi se nagradili in spodbujali okolju najprijaznejši proizvodi na tržišču in da bi se potrošnikom zagotovilo dovolj izbire proizvodov z znakom za okolje; |
Obrazložitev | |
Pomembno je, da je znak za okolje spodbuda za nadaljnje inovacije. | |
Predlog spremembe 56 Predlog uredbe Priloga I – del A – točka 2 – pododstavek 2 – alinea 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
– merila temeljijo na najpomembnejših vplivih proizvoda na okolje in so, kolikor je razumno mogoče, izražena s ključnimi tehničnimi kazalniki okoljske uspešnosti ter so primerna za ocenjevanje v skladu s predpisi te uredbe; |
– merila temeljijo na vplivih proizvoda na okolje in so, kolikor je razumno mogoče, izražena s ključnimi tehničnimi kazalniki okoljske uspešnosti ter so primerna za ocenjevanje v skladu s predpisi te uredbe; |
Obrazložitev | |
Priznanje zgolj 10 % najuspešnejših v skupini proizvodov ni primerno za vse skupine proizvodov. Zato bi bilo pri določanju meril za vsako skupino proizvodov treba natančno raven prizadevanj določiti med 10 in 20 %. Merila bi morala temeljiti na vseh vplivih proizvoda na okolje. | |
Predlog spremembe 57 Predlog uredbe Priloga I – del A – točka 2 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(2a) Posebna pravila za znak za okolje za prehrambene proizvode in pijačo, kot so opredeljena v členu 2 uredbe (ES) št. 178/2002, ter za hrano, ki spada v področje uredbe (ES) št. 834/2007. |
|
|
Tehnično poročilo mora dokazati naslednje: |
|
|
– da se z razvijanjem meril za znak za okolje za določen proizvod dejansko doda okoljska vrednost; |
|
|
– da je pri znaku za okolje bil upoštevan celoten življenjski cikel proizvoda; |
|
|
– da uporaba znaka za okolje na določenem proizvodu ne bo povzročala zmede pri potrošnikih, ki ga bodo primerjali z drugimi oznakami na hrani. |
|
|
Pri merilih za hrano in pijačo, ki spadajo na področje uporabe uredbe (ES) št. 834/2007, se zato, da se izognemo zmedi pri potrošnikih, lahko spremeni oblika oznake ter informacije na njej |
Obrazložitev | |
Potrebne so nadaljnje študije o izvedljivosti meril za hrano. | |
Predlog spremembe 58 Predlog uredbe Priloga I - točka 5 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Sestavi se priročnik za uporabo, ki organom za oddajo javnih naročil zagotavlja smernice za uporabo meril znaka za okolje. |
Sestavi se priročnik za uporabo, ki je preveden v vse uradne jezike Skupnosti, ki organom za oddajo javnih naročil zagotavlja smernice za uporabo meril znaka za okolje. |
|
Opomba: Komisija bo zagotovila predloge priročnikov za uporabo za prosilce in pristojne organe ter priročnikov za uporabo za organe za oddajo javnih naročil. |
Opomba: Komisija bo zagotovila predloge priročnikov za uporabo za prosilce in pristojne organe ter priročnikov za uporabo za organe za oddajo javnih naročil, prevedene v vse uradne jezike Skupnosti. |
Obrazložitev | |
Prevod priročnika za uporabo in predlogov bo olajšal postopek prijave za podjetja, ki želijo pridobiti znak za okolje. | |
Predlog spremembe 59 Predlog uredbe Priloga I – točka B a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(Ba) SKRAJŠAN POSTOPEK ZA NEBISTVEN PREGLED MERIL |
|
|
Komisija pripravi poročilo, ki vsebuje naslednje: |
|
|
- obrazložitev, zakaj popoln pregled meril ni potreben, ampak zadošča preprosta posodobitev meril in njihove strogosti, |
|
|
- tehnični del, ki posodablja prejšnje tržne podatke, uporabljene za določanje meril, |
|
|
- osnutek predloga pregledanih meril, |
|
|
- količinsko navedbo splošne okoljske uspešnosti, ki naj bi jo pregledana merila v primerjavi z okoljsko uspešnostjo povprečnih proizvodov na trgu dosegla v celoti, |
|
|
- pregledan priročnik za možne uporabnike znaka za okolje in pristojne organe, ter |
|
|
- pregledan priročnik za organe za oddajo javnih naročil. |
|
|
Poročilo in osnutek predloga meril sta na voljo za javno posvetovanje na spletni strani Komisije, namenjeni znaku za okolje, v dveh mesecih pa je mogoče podati tudi pripombe. |
|
|
Na vse pripombe, prejete med javnim posvetovanjem, bodo podani odgovori, v katerih bo navedeno, ali je bila posamezna pripomba sprejeta ali zavrnjena in zakaj. |
|
|
Ob upoštevanju vseh sprememb, vnesenih v obdobju javnega posvetovanja, in če nobena država članica ne zahteva odprtega sestanka delovne skupine, lahko Komisija v skladu s členom 8 sprejme merila. |
|
|
Na zahtevo katere koli države članice se o osnutku pregledanih meril skliče odprti sestanek delovne skupine, ki se ga udeležijo vse zainteresirane strani, kot so pristojni organi, industrija (vključno z MSP), sindikati, trgovci na drobno, uvozniki ter okoljske in potrošniške organizacije. Navedenega sestanka se udeleži tudi Komisija. |
|
|
Komisija lahko merila sprejme v skladu s členom 8 in ob upoštevanju vseh sprememb, vnesenih v obdobju javnega posvetovanja ali med sestankom delovne skupine. |
Obrazložitev | |
Obrazložitev: eden najpomembnejših vidikov uspeha znaka za okolje je, da se merila, če ne gre za bistvene spremembe posameznih elementov meril, lahko hitro posodobijo. | |
Predlog spremembe 60 Predlog uredbe Priloga II – odstavek 4 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Besedilo na znaku za okolje določijo pristojni organi vsake države članice z uporabo uradnega jezika ali jezikov te države članice tako, da je besedilo enako angleškemu izvirniku. |
OBRAZLOŽITEV
Znak za okolje je ime prostovoljne znamke, katere namen je na evropski ravni spodbujati razširjenost visoko učinkovitih proizvodov z majhnim vplivom na okolje v njihovem celotnem življenjskem krogu.
Zato so za vsako od številnih kategorij določenih proizvodov že določeni nekateri standardi ekološke kakovosti (lahko se imenujejo „merila“). Znak za okolje je bil doslej podeljen 26 kategorijam proizvodov, 622 licencam in več kot 300 proizvodom in storitvam, kot so detergenti, papir, oblačila (čevlji in tekstilni izdelki), turizem in izdelki za kampiranje.
Ta znamka je z rožo, ki jo simbolizira, poživljajoč element, ki z nenehnim posodabljanjem okoljskih meril za proizvode, katerim se podeljuje, spodbuja podjetja, da so dejavna v okviru plemenitih prizadevanj za splošno povečanje ekološke kakovosti proizvodov na trgu.
Z Evropskim akcijskim načrtom za proizvodnjo in trajnostno porabo, zlasti pa s pregledom uredbe o znaku za okolje, z uredbo o prostovoljnem sodelovanju organizacij v Sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (KOM(2008)0402) in direktivo o okoljsko primerni zasnovi izdelkov(KOM(2008)0399) ter z upoštevanjem sporočila o javnih naročilih za boljše okolje (KOM(2008)400) namerava Evropska unija spodbuditi širjenje prostovoljnega integriranega sistema za spodbujanje podjetij k izboljšanju svojih proizvodov in za dosego višjih standardov energetske učinkovitosti in prijaznosti do okolja.
Odzivi trga v zvezi z znakom za okolje so si nasprotujoči. Izkušnje skoraj desetih let, odkar obstaja podeljevanje tega znaka, kažejo, da je treba odločneje ukrepati glede nekaterih bistvenih vidikov sistema.
Po eni strani si vse več podjetij iz širokega obsega sektorjev želi pridobiti znak za okolje. Udeleženci na trgu se zavedajo dodane vrednosti znaka, ki jo ima zaradi neodvisnega dodeljevanja, kar cenijo potrošniki, ki so zdaj bolj dojemljivi za vprašanja socialne odgovornosti podjetij do varovanja okolja.
Poleg tega je prednost znaka za okolje tudi v možnosti njegove uporabe na evropski ravni, česar se številna podjetja že zavedajo in si tega pravzaprav želijo.
Vendar za razliko od drugih evropskih znamk, znaka za okolje mnogi ne poznajo: ni prepoznan njegov pomen in s tem ekološke značilnosti, za katere se zavzema. Evropska znamka je manj razširjena in poznana, kar je pravzaprav mogoče ugotoviti že tako, da se jo primerja z nacionalnimi znamkami, ki imajo podobno nalogo.
Upravljavci v sektorju in nevladne organizacije pa nekoliko kritizirajo zelo dolgotrajno sprejemanje meril (kar lahko traja tudi več kot štiri leta) in neusklajenost sprejetih meril za podobne kategorije proizvodov.
Poleg tega znak za okolje ni usklajen s podobnimi znamkami, ki v nekaterih primerih za enake kategorije proizvodov uporabljajo različna merila in so bolje sprejeti kot znak za okolje.
Komisija je za reševanje teh težav predstavila nov predlog resolucije, ki ga poročevalec v večjem delu podpira.
Predlog uvaja številne spremembe v zvezi s sprejemanjem meril in nov sistem za podeljevanje znaka.
Stari sistem, ki zahteva podpis pogodbe med pristojnim organom in upravljavcem se zamenja s sistemom za registracijo.
Dodane so določbe za izboljšanje usklajenosti z nacionalnimi sistemi podeljevanja certifikatov.
Za olajšanje pristopa na več ravneh so številni akterji, in sicer Komisija, države članice in upravljavci v sektorju pooblaščeni, da spodbujajo sistem in imajo vodilno vlogo pri oblikovanju in določanju meril.
Predlog Komisije uvaja številne nove kategorije proizvodov, vključno s kategorijami proizvodov predelane hrane ter ribištva in ribogojstva.
Predlog poročevalca:
Poročevalec je na predlog vložil številne spremembe, ki temeljijo na treh smernicah:
- ohraniti zaupanje potrošnikov v visoke standarde ekološke kakovosti, ki jih predstavlja znak za okolje;
- povečati razširjenost znaka za okolje s pomočjo ukrepov za povečanje ozaveščenosti potrošnikov in povečanjem števila ustreznih kategorij proizvodov;
- zagotoviti postopek za potrditev meril, ki bo lahko sledil spreminjanju časa in stopnji inovacij proizvodov na trgu, hkrati pa ohranil okoljsko odličnost in vključil vse upravljavce sektorjev in zainteresirane strani;
Poročevalec je odpravil omembo proizvodov predelane hrane, ribištva in ribogojstva na podlagi tega, češ da ni priporočljivo različno obravnavati teh kategorij proizvodov, še manj pa uvesti različna pravila za proizvode predelane in nepredelane hrane. Treba je tudi paziti, da ne pride do zamenjave z ekološkimi proizvodi.
Zato se zdi najbolje, da se odločitev, ali se znak za okolje dodeli eni ali drugi vrsti prehrambenih proizvodov, prepusti strokovnjakom: le tisti z ustreznim tehničnim znanjem lahko ocenijo stopnjo prijaznosti do okolja prehrambenih proizvodov v njihovem celotnem življenjskem krogu .
V zvezi z novim postopkom je nujno treba pojasniti, da je treba pred registracijo novih proizvodov za pridobitev znaka za okolje preveriti, ali obstajajo resnična merila, t.j. preveriti je treba več kot zgolj dokumentacijo. Poročevalec je zato s posebnim predlogom spremembe ponovno uvedel pojem predhodnega pregleda, ki ga je treba opraviti pred podelitvijo znaka za okolje.
Ker je označevanje proizvodov z rožo znaka za okolje prostovoljno, potrošniki pa imajo visoka pričakovanja glede takih proizvodov, je poročevalec ponovno uvedel določbo, s katero se znak za okolje ne sme podeliti proizvodom, ki vsebujejo snovi, ki so nevarne za zdravje potrošnikov ali okolje.
Za ohranitev kredibilnosti sistema podeljevanja znaka za okolje, je bistveno ohraniti splošno načelo varovanja zdravja potrošnikov in okolja za proizvode s tem znakom.
Kljub temu poročevalec, ki se zaveda, da bi prepoved lahko omejila možnosti za podeljevanje znaka za okolje širši skupini kategorij proizvodov, predlaga, da bi lahko Komisija preko postopka komitologije in za posebne kategorije proizvodov uvedla upravičena odstopanja od zgoraj omenjenega načela.
Poleg tega poročevalec meni, da je treba, glede na to, da se zakonodajni okvir EU (REACH, GRIS, itd.) vedno bolj usmerja k zmanjšanju izvajanja poskusov na živalih, zgoraj omenjeno načelo vključiti tudi v prostovoljni sistem znaka za okolje, katerega smisel je razvoj in podeljevanje certifikata proizvodom, ki ustrezajo najvišjim okoljskim standardom.
Mnogo upravljavcev v sektorju je kritičnih glede postopka potrjevanja meril za določen proizvod, saj je dolgotrajen, ko pa so kriteriji končno odobreni, zaradi tržnih trendov hitro zastarajo.
Glede tega so predlogi poročevalca dvoplastni:
- uvedba največ 180 dni dolgega obdobja med zaključkom ocene in sprejetjem meril Komisije, da se zmanjša zamudnost pri potrjevanju meril;
- uvedba poenostavljenega in krajšega postopka pregleda za manjše spremembe meril (glej novo prilogo).
Glede promocijskih dejavnosti (nekdanji člen 12 uredbe) meni, da je treba izboljšati obveščanje potrošnikov in organizirati kampanje ozaveščanja, hkrati pa sklade EU uporabiti tudi za svetovanje podjetjem o praktičnih vidikih registracije kategorij proizvodov.
Prav tako je nujno treba nameniti posebno pozornost malim in srednje velikim podjetjem, povečati njihovo ozaveščenost o znaku za okolje in jim pomagati pri odločanju glede meril, pri tem pa upoštevati njihove posebne potrebe.
Na koncu poročevalec meni, da je znak za okolje izjemno uporabno orodje za izboljšanje prijaznosti evropskih proizvodov do okolja ter spodbujanje raziskav in tehnoloških inovacij.
Treba si je prizadevati, da se zagotovijo pravilni dejavniki, ki upoštevajo ekološke značilnosti proizvoda ali storitve v celotnem življenjskem krogu. Potrebna so merila, ki so zanesljiva in jih ni mogoče izkriviti, da se zagotovi odličnost proizvoda skozi njegov celotni življenjski krog in ohrani zaupanje potrošnikov v znamko znaka za okolje.
MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (22. 1. 2009)
za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane
o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o sistemu Skupnosti za podeljevanje znaka za okolje
(KOM(2008)0401 – C6‑0279/2008 – 2008/0152(COD))
Pripravljavec mnenja: Nikolaos Vakalis
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Vsebina in namen
Namen predloga s spodnjimi spremembami je usmeriti potrošnike k okolju prijaznim proizvodom in storitvam, in sicer s podelitvijo znaka za okolje – znaka odličnosti – najbolj uspešnim proizvodom in storitvam ob upoštevanju okoljskih meril. Logotip znaka za okolje (roža EU) morajo proizvajalci uporabljati kot tržno orodje ter spodbujati te proizvode in storitve. Predlog uredbe bi nadomestil Uredbo (ES) št. 1980/2000 o spremenjenem sistemu Skupnosti za podeljevanje znaka za okolje, ker znak ni dovolj znan in ga je zaradi prezapletenih birokratskih postopkov in upravnega bremena industrija sprejela le v manjšem obsegu.
Pomembni vidiki za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko
Pregled uredbe o sistemu EU za podeljevanje znaka za okolje ima lahko koristen učinek na energetsko učinkovitost in konkurenčnost industrije v EU.
Pregled znaka EU za okolje predvideva izboljšan sistem določanja meril, ki bo odločilen pri tem, ali bo imela EU vodilno vlogo s posodobljenimi in ambicioznimi, a vseeno dosegljivimi energetsko učinkovitimi standardi.
Poleg tega lahko pregled sistema podjetjem omogoči dodatne priložnosti. Tako lahko na celotnem notranjem trgu uporabijo rožo EU kot učinkovito tržno orodje, hkrati pa prispevajo k okoljski trajnosti in izpolnijo potrebe potrošnikov, ki vedno bolj povprašujejo po bolj zelenih proizvodih in storitvah.
Rezultati sedanje uredbe žal niso zadovoljivi. Zato želi pripravljavec mnenja zagotoviti, da se ustvarijo večje pobude za sodelovanje podjetij pri prostovoljnem sistemu ter preprečijo nepotrebna finančna in upravna bremena za industrijo, ne da bi s tem škodovali njeni verodostojnosti.
Pripravljavec mnenja želi ob upoštevanju predvsem teh vprašanj izboljšati naslednje elemente predlagane uredbe.
Izključitev hrane iz področja uporabe uredbe
Pregledana uredba poziva k vključitvi predelane hrane, pri kateri bi se merila za podeljevanje znaka za okolje nanašala le na predelavo, prevoz in pakiranje. To bi povzročilo velike nedoslednosti in zmedlo potrošnike.
Predlagana uporaba uredbe za nekatero hrano (predelano hrano, proizvode ribištva in ribogojstva) bi ustvarila povsem pristransko razlikovanje med živili. Poleg tega bi z upoštevanjem izključno predelave, prevoza in pakiranja nekatere hrane kršili pristop življenjskega kroga in zanemarili fazi življenjskega kroga hrane, ki imata največji vpliv na okolje (proizvodnjo in potrošnjo). Vključitev hrane v pregledano uredbo pa bi lahko povzročilo tudi zmedo pri obstoječi zakonodaji na področju ekološke hrane. Zato pripravljavec mnenja predlaga, da se zahteve za označevanje hrane na ravni EU obravnavajo ločeno in v skladu z obstoječo zakonodajo EU na področju hrane.
Poudarek na pristopu, ki pri določanju meril izrecno temelji na življenjskem krogu
Pri oblikovanju meril je treba upoštevati celoten življenjski krog proizvodov, da se oblikujejo smiselna ekološka merila, ki potrošnike vodijo k bolj trajnostni potrošnji, industrijo pa k bolj trajnostnim načinom proizvodnje.
Izboljšanje prepoznavnosti znaka EU za okolje
Najvidnejša težava je, da potrošniki v EU oznake ne priznavajo. Zato je bistveno, da se zavedanje proizvajalcev in potrošnikov izboljša. Za spodbujanje znaka za okolje so ob upoštevanju načela subsidiarnosti odgovorne države članice. Kljub temu se na ravni EU lahko pripravijo smernice za vključevanje v proces medsebojnega pridobivanja izkušenj pri spodbujanju znaka za okolje, zlasti ker so nacionalni znaki za okolje v nekaterih državah članicah zelo uspešni. Tudi javni sektor ima lahko pomembno vlogo pri spodbujanju znakov za okolje tako, da jih upošteva v postopkih javnih naročil.
Ker dejavnosti spodbujanja potrebujejo ustrezno financiranje, je treba del prihodka, pridobljenega s pristojbino za registracijo, nameniti za spodbujanje znaka za okolje. S tem bo sistem postal učinkovitejše tržno orodje in pritegnil več proizvajalcev, ki bi želeli izkoristiti njegove prednosti, pri čemer se bodo zbrala dodatna sredstva iz pristojbine.
Pristojbina za registracijo
Pripravljavec mnenja z zadovoljstvom ugotavlja, da predlog ukinja veljavno letno pristojbino, ki jo pristojni organi nalagajo uporabnikom znaka za okolje, in to vidi kot pomemben korak k zmanjševanju birokratskih postopkov in upravnega bremena sistema za podjetja. Da se opravi registracija, pripravljavec mnenja predlaga pristojbino do 1000 EUR, ki je sorazmerna z velikostjo posameznega podjetja, hkrati pa državam članicam pušča možnost, da v okviru ukrepa za spodbujanje sistema pristojbine sploh ne zaračunajo.
Povečanje nadzora trga
Treba je povečati nadzor trga, zlasti da se zagotovijo enaki pogoji na skupnem trgu. Zato bi bilo treba za nadzor trga predvideti razpoložljivost potrebnih sredstev v vsaki državi članici.
Pregledna in nediskriminatorna registracija
Da bi preprečili diskriminacijo med proizvajalci EU in tretjih držav, morajo za registracijo za uporabo znaka za okolje veljati enaka pravila. To pomeni, da proizvajalci, ki želijo uporabljati znak za okolje, registracijo opravijo v kateri koli državi članici, kjer je bil proizvod dan na trg. Posebne določbe morajo povečati preglednost registracije in preprečiti morebitno zmedo pri potrošnikih.
Hitro povečanje števila skupin proizvodov
Uredba mora vzpostaviti sistem za hitro oblikovanje pravil za povečano število skupin proizvodov. Omejeno število skupin proizvodov je očitna ovira za širši vpliv znaka za okolje kot tržnega orodja. Povečanje števila skupin proizvodov bo več podjetjem omogočilo sodelovanje v sistemu.
V ta namen je treba oblikovati delovni načrt in določiti časovni razpored za njegovo izvajanje.
Poleg tega pripravljavec mnenja predlaga nekaj ukrepov za zagotovitev, da merila temeljijo na znanstvenih standardih in da imajo udeleženci ustrezne kvalifikacije.
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:
Predlog spremembe 1 Predlog uredbe Uvodna izjava 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(3) Da bi se izognili prevelikemu številu sistemov za okoljsko označevanje in spodbudili večjo okoljsko uspešnost v vseh sektorjih, v katerih potrošniki pri svoji izbiri upoštevajo vpliv na okolje, je treba razširiti možnost uporabe znaka Skupnosti za okolje. Vendar je treba zagotoviti jasno razlikovanje med to uredbo in Uredbo Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2092/91. |
(3) Da bi se izognili prevelikemu številu sistemov za okoljsko označevanje in spodbudili večjo okoljsko uspešnost v vseh sektorjih, v katerih potrošniki pri svoji izbiri upoštevajo vpliv na okolje, je treba razširiti možnost uporabe znaka Skupnosti za okolje. Vendar je treba hrano ob upoštevanju njenih posebnosti izključiti iz področja uporabe te uredbe. Komisija mora sodelovati z vsemi zainteresiranimi stranmi, vključno z znanstveno skupnostjo, civilno družbo in industrijo, da bi omogočila oblikovanje znaka za okolje za okoljsko uspešnost predelane in nepredelane hrane, ki bi upošteval celoten življenjski krog hrane, njene posebnosti v zvezi z zdravstvenimi in prehranskimi vidiki ter obstoječ in nastajajoč pravni razvoj v Evropski uniji. |
Obrazložitev | |
Namen izključitve hrane iz obstoječe uredbe je preprečiti navzkrižje z obstoječo zakonodajo EU na področju hrane ter zmedo pri potrošnikih. Izključitev je skladna tudi z načelom življenjskega kroga, ki je izredno pomemben dejavnik v tej uredbi. Komisija omogoči oblikovanje znaka za okolje za okoljsko uspešnost predelane in nepredelane hrane, ki bi upošteval celoten življenjski krog hrane in posebnosti te skupine proizvodov. | |
Predlog spremembe 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(4) Sistem Skupnosti za podeljevanje znaka za okolje je del politike Skupnosti za trajnostno porabo in proizvodnjo, katere cilj je zmanjšati negativni vpliv porabe in proizvodnje na okolje, zdravje in naravne vire. Namen sistema je pospeševati tiste proizvode, ki imajo visoko raven okoljske uspešnosti, z uporabo znaka za okolje. Zato je ustrezno zahtevati, da merila, ki jih morajo proizvodi izpolnjevati, če želijo nositi znak za okolje, temeljijo na najboljši okoljski uspešnosti, ki so jo proizvodi dosegli na trgu Skupnosti. Navedena merila morajo biti enostavna za razumevanje in uporabo ter zato omejena samo na najpomembnejše vplive proizvodov na okolje. |
(4) Sistem Skupnosti za podeljevanje znaka za okolje je del politike Skupnosti za trajnostno porabo in proizvodnjo, katere cilj je zmanjšati negativni vpliv porabe in proizvodnje na okolje, zdravje in naravne vire. Namen sistema je pospeševati tiste proizvode, ki imajo visoko raven okoljske uspešnosti, z uporabo znaka za okolje. Zato je ustrezno zahtevati, da merila, ki jih morajo proizvodi izpolnjevati, če želijo nositi znak za okolje, temeljijo na najboljši okoljski uspešnosti, ki so jo proizvodi dosegli na trgu Skupnosti. Navedena merila morajo biti enostavna za razumevanje in uporabo ter morajo temeljiti na znanstvenih dokazih, ki upoštevajo zadnje tehnološke dosežke. Ta merila morajo biti tržno usmerjena in omejena samo na najpomembnejše vplive proizvodov na okolje med njihovim celotnim življenjskim krogom, vključno s fazama proizvodnje in uporabe. |
Obrazložitev | |
Merila, ki jih morajo izpolnjevati proizvodi, da bi nosili znak za okolje, morajo biti zanesljiva. To bi lahko zagotovili le, če bi ta merila temeljila na zanesljivih znanstvenih dokazih in če bi redno upoštevala najnovejši tehnološki razvoj. Upoštevati bi morala še, kolikor je to mogoče, porabljene vire ter vplive na okolje in zdravje, ki so povezani s celotnim življenjskim krogom proizvoda (blaga ali storitve). | |
Predlog spremembe 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 4 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(4a) Sistem Skupnosti za podeljevanje znaka za okolje mora upoštevati veljavno zakonodajo Skupnosti, da bi se izognili različnim pristopom za oceno varnosti. |
Obrazložitev | |
Zaradi uredbe o znaku za okolje Evropska skupnost ne sme sprejeti različnih pristopov za oceno varnosti, upravljanje in uporabo kemikalij, ki jih danes zajemata uredba REACH ter direktiva o razvrščanju in označevanju. Prevladati mora veljavna zakonodaja. | |
Predlog spremembe 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 6 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(6) Da bi poenostavili sistem Skupnosti za podeljevanje znaka za okolje in zmanjšali upravno breme, povezano z uporabo znaka za okolje, je treba postopke ocenjevanja in preverjanja nadomestiti s sistemom registriranja. |
(6) Da bi poenostavili sistem Skupnosti za podeljevanje znaka za okolje in zmanjšali upravno breme, povezano z uporabo znaka za okolje, je treba postopke ocenjevanja in preverjanja vključiti v usklajen sistem registriranja, ki ga morajo uporabljati države članice in pristojni organi. |
Obrazložitev | |
Sistem registriranja mora dopolnjevati postopke ocenjevanja in preverjanja, da se zaradi fleksibilnosti ne bi odpovedali verodostojnosti sistema. | |
Predlog spremembe 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 7 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(7a) Da bi se pri prihodnjih revizijah te uredbe bolj uporabljal sistem Skupnosti za podeljevanje znaka za okolje , bo potreben dokončni premik od merila 10 % najboljših proizvodov k uvedbi sistema stopnjevanja v vsaki skupini proizvodov, s čimer bi pomagali potrošnikom pri izbiri v s smislu trajnosti ter da bi spodbudili proizvajalce k nenehnemu izboljševanju ponudbe. |
Obrazložitev | |
Ocenjuje se, da „sistem najboljših 10 %“ ni dovolj učinkovit za dejansko razširitev uporabe znaka Skupnosti za okolje. Za vsak proizvod iz vseh skupin proizvodov bi morala obstajati možnost pridobitve znaka za okolje in njegove uporabe na proizvodu, stopnja „A“ ali „B“ ali „C“ po sistemu stopnjevanja pa bi določala njegovo okoljsko učinkovitost. | |
Predlog spremembe 6 Predlog uredbe Uvodna izjava 8 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(8) Glede na poenostavljene postopke za uporabo znaka za okolje je ustrezno zagotoviti pogoje, pod katerimi se znak za okolje lahko uporablja, da bi se zagotovila skladnost z navedenimi pogoji, od pristojnih organov zahtevati, da opravijo preverjanja, in prepovedati uporabo znaka za okolje, kadar pogoji za uporabo niso izpolnjeni. Prav tako je ustrezno zahtevati, da države članice predpišejo sankcije, ki se uporabljajo v primeru kršitve te uredbe, in zagotovijo njihovo izvedbo. |
(8) Glede na poenostavljene postopke za uporabo znaka za okolje je ustrezno zagotoviti pogoje, pod katerimi se znak za okolje lahko uporablja, da bi se zagotovila skladnost z navedenimi pogoji, od pristojnih organov zahtevati, da opravijo preverjanja, in prepovedati uporabo znaka za okolje, kadar pogoji za uporabo niso izpolnjeni. Prav tako je ustrezno zahtevati, da države članice predpišejo sankcije, ki se uporabljajo v primeru kršitve te uredbe, in zagotovijo njihovo izvedbo. Zato morajo države članice pristojnim organom zagotoviti vsa potrebna finančna sredstva in človeške vire. |
Obrazložitev | |
Ustrezno delovanje pristojnih organov je odvisno od razpoložljivih sredstev, ki jim jih namenijo države članice. | |
Predlog spremembe 7 Predlog uredbe Uvodna izjava 9 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(9) Ozaveščenost javnosti o znaku Skupnosti za okolje je treba povečati s promocijskimi ukrepi, da bi se potrošniki začeli zavedati pomena znaka in da bi lahko sprejemali premišljene odločitve. |
(9) Javnost je treba obveščati o znaku Skupnosti za okolje in njeno ozaveščenost še povečati s promocijskimi ukrepi, da bi se potrošniki zavedali pomena znaka in da bi se lahko premišljeno odločali. Prihodke, ki se zberejo s pristojbinami za vlogo za registracijo, zaračunanimi na podlagi te uredbe, je treba uporabiti predvsem za trženje. |
Obrazložitev | |
Jasno je, da je ena največjih pomanjkljivosti sedanjega sistema prenizka ozaveščenost potrošnikov zaradi slabega trženja. Zato je tej dejavnosti treba nameniti izdatna finančna sredstva. Javnost je treba obveščati o znaku Skupnosti za okolje in njeno ozaveščenost še povečati s promocijskimi ukrepi, da bi se potrošniki zavedali pomena znaka in da bi se lahko premišljeno odločali. | |
Predlog spremembe 8 Predlog uredbe Uvodna izjava 9 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(9a) Sistem Skupnosti za podeljevanje znaka za okolje mora upoštevati obstoječo zakonodajo Skupnosti, da bi se izognili različnim pristopom in vse večjemu upravnemu bremenu za podjetja. Zato je treba okrepiti sinergije med različnimi instrumenti politike, ki se nanašajo na proizvode, da bi zagotovili usklajen okvir, v katerem so merila predstavljena. |
Obrazložitev | |
Ker je znak za okolje le en del akcijskega načrta za trajnostno proizvodnjo in porabo, je treba zagotoviti sinergije z drugimi ukrepi načrta. | |
Predlog spremembe 9 Predlog uredbe Uvodna izjava 9 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(9b) Mala podjetja se pogosto srečujejo z večjimi težavami pri prevzemanju novih predpisov in standardov, zato bi morale biti informacijske pisarne, ustanovljene s predvidenim aktom za mala podjetja, pristojne tudi za obveščanje o sistemu označevanja z znakom za okolje. |
Obrazložitev | |
Treba je vzpostaviti povezavo med sistemom označevanja z znakom za okolje in aktom za mala podjetja, da se malim in srednje velikim podjetjem olajša delovanje. | |
Predlog spremembe 10 Predlog uredbe Uvodna izjava 9 c (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(9c) Različni sistemi označevanja z znakom za okolje vedno pomenijo dodatno delo, zlasti za mala podjetja, zato bi bilo treba Komisiji naročiti, naj dejavno spodbuja približevanje različnih sistemov označevanja, |
Obrazložitev | |
Treba je upoštevati upravno breme malih in srednje velikih podjetij in ga čim bolj zmanjšati. | |
Predlog spremembe 11 Predlog uredbe Uvodna izjava 10 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(10) Da bi olajšali trženje proizvodov z znakom za okolje na nacionalni ravni in na ravni Skupnosti ter se izognili zmedi pri potrošnikih, je treba tudi povečati skladnost med sistemom Skupnosti za podeljevanje znaka za okolje in nacionalnimi sistemi za podeljevanje znaka za okolje v Skupnosti. |
(10) Da bi olajšali trženje proizvodov z znakom za okolje na nacionalni ravni in na ravni Skupnosti ter se izognili zmedi pri potrošnikih, je treba tudi povečati skladnost med sistemom Skupnosti za podeljevanje znaka za okolje in nacionalnimi sistemi za podeljevanje znaka za okolje v Skupnosti ter oblikovati uradno spletno stran EU, kjer bi bile zbrane vse informacije in prakse o označevanju z znakom za okolje EU za potrošnike. Soobstoj teh sistemov mora biti koristen za oba znaka, in sicer z izmenjavo najboljših praks. Sistem Skupnosti za podeljevanje znaka za okolje mora poleg tega spodbujati proizvode s tem znakom na nacionalnih trgih ter omogočati dajanje teh proizvodov na trge drugih držav članic. |
Predlog spremembe 12 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
V zvezi s hrano, kakor je opredeljena v členu 2 Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta, se ta uredba uporablja samo za predelano hrano ter proizvode ribištva in ribogojstva. |
Ta uredba se ne uporablja za hrano, kakor je opredeljena v členu 2 Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta. |
Obrazložitev | |
Namen izključitve hrane iz obstoječe uredbe je preprečiti navzkrižje z obstoječo zakonodajo EU na področju hrane ter zmedo pri potrošnikih. Izključitev je skladna tudi z načelom življenjskega kroga, ki je izredno pomemben dejavnik v tej uredbi. Komisija omogoči oblikovanje znaka za okolje za okoljsko uspešnost predelane in nepredelane hrane, ki bi upošteval celoten življenjski krog hrane in posebnosti te skupine proizvodov. | |
Predlog spremembe 13 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Vsaka država članica določi organ ali organe, pristojne za izvajanje nalog, predvidenih v tej uredbi (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ ali pristojni organi), in zagotovi, da so ti organi operativni. Kadar je imenovan več kot en pristojni organ, države članice določijo pooblastila posameznih organov in zahteve za usklajevanje, ki veljajo zanje. |
1. Vsaka država članica določi organ ali organe, pristojne za izvajanje nalog, predvidenih v tej uredbi (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ ali pristojni organi), in zagotovi, da so ti organi operativni, tako da jim nameni vsa potrebna finančna sredstva in človeške vire. Kadar je imenovan več kot en pristojni organ, države članice določijo pooblastila posameznih organov in zahteve za usklajevanje, ki veljajo zanje. |
Obrazložitev | |
Pravilno delovanje pristojnih organov je odvisno od razpoložljivih sredstev, ki jim jih namenijo države članice. | |
Predlog spremembe 14 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Okoljska uspešnost proizvodov se določi na podlagi najboljših doseženih rezultatov proizvodov na trgu Skupnosti. Zato se upoštevajo najpomembnejši vplivi proizvodov na okolje v njihovem življenjskem krogu, zlasti vpliv na podnebne spremembe, vpliv na naravo in biološko raznolikost, porabo energije in virov, nastajanje odpadkov, emisije v vse prvine okolja, onesnaževanje prek fizikalnih dejavnikov ter uporabo in izpust nevarnih snovi. |
2. Okoljska uspešnost proizvodov se določi na podlagi najboljših doseženih rezultatov proizvodov na trgu Skupnosti. Zato se upoštevajo najpomembnejši, znanstveno dokazani vplivi proizvodov na okolje v njihovem celotnem življenjskem krogu, ki lahko vključujejo vpliv na podnebne spremembe, vpliv na naravo in biološko raznolikost, porabo energije in virov, nastajanje odpadkov, emisije v vse prvine okolja, onesnaževanje prek fizikalnih dejavnikov ter uporabo in izpust nevarnih snovi, ki na podlagi zakonodaje Skupnosti predstavljajo morebitno tveganje za okolje. Veljavna merila za podeljevanje znaka za okolje za različne skupine proizvodov se pregledajo do ...*, da se zagotovi njihova popolna skladnost s pristopom na osnovi življenjskega kroga, opisanim v tem členu. |
|
|
* 18 mesecev po sprejetju te uredbe. |
Obrazložitev | |
Sedanja merila za podeljevanje znaka za okolje za skupine proizvodov v večini primerov ne odražajo dejanskega pristopa življenjskega kroga, kot je opisan v tem členu. Poleg tega se v uvodni izjavi (4) zahteva, da morajo biti merila omejena na najpomembnejše vplive proizvodov na okolje. Zato mora Komisija nujno pregledati sedanja merila za vse skupine proizvodov in zagotoviti, da so usklajena s temi pristopi in načeli. Veljavna zakonodaja, kot je REACH, ustrezno zajema obvladovanje tveganj s kemikalijami in je med drugim namenjena zmanjšanju njihovega vpliva na okolje. | |
Predlog spremembe 15 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Merila za podeljevanje znaka za okolje določajo okoljske zahteve, ki jih mora proizvod izpolnjevati, da bi lahko nosil znak za okolje. |
3. Merila za podeljevanje znaka za okolje določajo okoljske zahteve, ki jih mora proizvod izpolnjevati v svojem celotnem življenjskem krogu, da bi lahko nosil znak za okolje, ob upoštevanju najnovejšega tehnološkega razvoja, pa tudi tehnične in ekonomske izvedljivosti prilagoditev, potrebnih za izpolnjevanje zahtev v razumnem času. |
Obrazložitev | |
Merila, ki jih morajo izpolnjevati proizvodi, da bi nosili znak za okolje, morajo biti zanesljiva. To bi lahko zagotovili le, če bi ta merila temeljila na zanesljivih znanstvenih dokazih in če bi redno upoštevala najnovejši tehnološki razvoj. Upoštevati bi morala še, kolikor je to mogoče, porabljene vire ter vplive na okolje in zdravje, ki so povezani s celotnim življenjskim krogom proizvoda (blaga ali storitve). | |
Predlog spremembe 16 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 6 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
6. V merilih za podeljevanje znaka za okolje so upoštevana merila, določena za druge znake za okolje, kadar ti obstajajo za navedeno skupino proizvodov. |
6. V merilih za podeljevanje znaka za okolje so upoštevana merila, določena za druge znake za okolje, kadar ti obstajajo za navedeno skupino proizvodov, da bi tako okrepili sinergije. Pri izdelkih, vključenih v obstoječo zakonodajo Skupnosti, merila za podeljevanje znaka za okolje vedno ustrezajo najvišjim okoljskim zahtevam. |
Obrazložitev | |
Znak za okolje je priznanje za odličnost. Zato je, čeprav je zaželeno, da se z upoštevanjem že določenih meril v okviru obstoječe zakonodaje prepreči nepotrebno upravno breme, treba zagotoviti, da ta merila izpolnjujejo najvišje okoljske zahteve. | |
Predlog spremembe 17 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 1 – pododstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Po posvetovanju z EUEB lahko postopek za oblikovanje ali pregled meril za podeljevanje znaka za okolje sprožijo in vodijo tudi države članice, pristojni organi in druge zainteresirane strani. |
Po posvetovanju z EUEB lahko postopek za oblikovanje ali pregled meril za podeljevanje znaka za okolje sprožijo in vodijo tudi države članice, pristojni organi in druge zainteresirane strani, pri čemer so nevtralni, objektivni in na primeren način upoštevajo stališča industrije. |
Obrazložitev | |
Merila za podeljevanje znaka za okolje morajo biti dovolj tržno naravnana, da bi bili uspešni pri razširjanju proizvodov in storitev z najboljšo okoljsko uspešnostjo na trgu Skupnosti. To se lahko doseže s pravičnim in preglednim postopkom, ki vključuje vse zainteresirane strani in upošteva stališča industrije. | |
Predlog spremembe 18 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Kadar so merila oblikovana za predelano hrano, razen proizvodov ribogojstva, se nanašajo samo na predelavo, prevoz in pakiranje. |
črtano |
Obrazložitev | |
Namen izključitve hrane iz obstoječe uredbe je preprečiti navzkrižje z obstoječo zakonodajo EU na področju hrane ter zmedo pri potrošnikih. Izključitev je skladna tudi z načelom življenjskega kroga, ki je izredno pomemben dejavnik v tej uredbi. Komisija omogoči oblikovanje znaka za okolje za okoljsko uspešnost predelane in nepredelane hrane, ki bi upošteval celoten življenjski krog hrane in posebnosti te skupine proizvodov. | |
Predlog spremembe 19 Predlog uredbe Člen 7 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Člen 7a Delovni načrt |
|
|
1. Komisija v enem letu od začetka veljavnosti te uredbe ter po predhodnem posvetovanju z EUEB pripravi in objavi delovni načrt za znak Skupnosti za okolje. |
|
|
2. Ta delovni načrt vključuje strategijo za oblikovanje sistema za podeljevanje znaka za okolje in neizčrpen seznam proizvodov, ki bosta med prednostnimi nalogami delovanja Skupnosti. |
|
|
3. Delovni načrt se občasno pregleda. |
Obrazložitev | |
Delovni načrt bo omogočil lažje sodelovanje Komisije z EUEB, hkrati pa bo zagotovil ustrezne pogoje za strateško odločanje in načrtovanje. | |
Predlog spremembe 20 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Komisija po posvetovanju z EUEB sprejme ukrepe za določitev posebnih meril za podeljevanje znaka za okolje za vsako skupino proizvodov. |
1. Komisija sprejme ukrepe za določitev posebnih meril za podeljevanje znaka za okolje za vsako skupino proizvodov. |
|
|
Osnutek meril za podeljevanje znaka za okolje se oblikuje v skladu s postopki, določenimi v Prilogi I, in ob upoštevanju delovnega načrta iz člena 7a. Komisija se o dokumentu, ki vsebuje predlagana merila, posvetuje z EUEB najkasneje tri mesece po tem, ko ji je bilo predloženo končno poročilo iz točke 3 dela A Priloge I. Komisija utemelji in dokumentira razloge za spremembo meril, predloženih v končnem poročilu. |
|
|
Komisija najkasneje tri mesece po posvetovanju z EUEB predloži predlog meril za podeljevanje znaka za okolje odboru iz člena 16 in nato sprejme ukrepe za oblikovanje posebnih meril za podeljevanje znaka za okolje za posamezno skupino proizvodov. Komisija upošteva pripombe EUEB ter utemelji in dokumentira razloge za spremembo predloga po posvetovanju z njim. |
|
Navedeni ukrepi, namenjeni spremembi nebistvenih elementov te uredbe tako, da jih dopolnijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom, določenim v členu 16(2). |
Navedeni ukrepi, namenjeni spremembi nebistvenih elementov te uredbe tako, da jih dopolnijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom, določenim v členu 16(2). |
Obrazložitev | |
Časovni roki se določijo zato, da bi odpravili neuspeh posvetovanja med službami Komisije pri pravočasnem doseganju dogovorov o uvedbi ali pregledu meril za podeljevanje znaka za okolje. Za namene predlagane uredbe je bistveno, da se vključi več kategorij proizvodov. | |
Predlog spremembe 21 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 2 – točka b | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(b) po potrebi navede tri ključne okoljske značilnosti, ki jih je treba prikazati na znaku za okolje; |
(b) po potrebi navede tri ključne okoljske značilnosti, ki se lahko prikažejo na znaku za okolje; |
Obrazložitev | |
Najpomembnejše je, da se predvidi mehanizem, ki bo upošteval nenehno izboljševanje proizvodov, tudi v obdobju veljavnosti meril znaka za okolje. Trenutno so merila za proizvode določena za daljša obdobja (npr. tri leta) in niso prilagodljiva; težko je izvesti tudi že manjše spremembe formulacije, da bi vključevala nove, bolj trajnostne sestavine in bi bila prilagojena tehničnemu napredku, ne da bi bilo treba ponovno opraviti celotni postopek vlaganja vloge za znak za okolje. | |
Predlog spremembe 22 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 2 – točka c | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(c) določi obdobje veljavnosti meril in zahtev za ocenjevanje. |
(c) določi obdobje veljavnosti meril in zahtev za ocenjevanje, ki ne sme biti daljše od dveh let. |
Obrazložitev | |
Najpomembnejše je, da se predvidi mehanizem, ki bo upošteval nenehno izboljševanje proizvodov, tudi v obdobju veljavnosti meril znaka za okolje. Trenutno so merila za proizvode določena za daljša obdobja (npr. tri leta) in niso prilagodljiva; težko je izvesti tudi že manjše spremembe formulacije, da bi vključevala nove, bolj trajnostne sestavine in bi bila prilagojena tehničnemu napredku, ne da bi bilo treba ponovno opraviti celotni postopek vlaganja vloge za znak za okolje. | |
Predlog spremembe 23 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 2 – točka (c a) (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(ca) določi največjo dovoljeno stopnjo spremembe proizvoda v obdobju veljavnosti meril. |
Obrazložitev | |
Treba je zagotoviti stopnjo prilagodljivosti meril in to, da jih ni treba ponovno določati vsakič, ko se skupina proizvodov nekoliko spremeni. | |
Predlog spremembe 24 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Proizvajalci, uvozniki, ponudniki storitev ter trgovci na debelo in drobno, ki želijo uporabljati znak za okolje, se v skladu z naslednjimi pravili registrirajo pri enem izmed pristojnih organov iz člena 4, da bi znak za okolje lahko uporabljali: |
1. Proizvajalci, uvozniki, ponudniki storitev ter trgovci na debelo in drobno, ki želijo uporabljati znak za okolje, se registrirajo pri enem izmed pristojnih organov iz člena 4 tiste države članice, v kateri je proizvod dan ali bo dan v promet, da bi znak za okolje lahko uporabljali. |
|
(a) če proizvod izvira iz ene države članice, se registrira pri pristojnem organu zadevne države članice; |
|
|
(b) če proizvod v enaki obliki izvira iz več držav članic, se registrira pri pristojnem organu v eni od zadevnih držav članic; |
|
|
(c) če proizvod izvira zunaj Skupnosti, se registrira pri pristojnem organu tiste države članice, v kateri je bil ali bo dan v promet. |
|
|
Znak za okolje ima eno od oblik, prikazanih v Prilogi II. |
Znak za okolje ima eno od oblik, prikazanih v Prilogi II. |
|
Znak za okolje se lahko uporablja le v povezavi s proizvodi, ki jih pokriva registracija in so v skladu z merili za podeljevanje znaka za okolje, ki se uporabljajo za zadevne proizvode. |
Znak za okolje se lahko uporablja le v povezavi s proizvodi, ki jih pokriva registracija in so v skladu z merili za podeljevanje znaka za okolje, ki se uporabljajo za zadevne proizvode. |
Obrazložitev | |
Cilj predloga spremembe je poenostaviti registracijo tako, da je proizvod (ne glede na njegovo poreklo) mogoče registrirati pri pristojnem organu katere koli države članice, kjer proizvod je ali bo dan na trg. Predlog Komisije daje prednost proizvodom, ki ne izvirajo iz Evropske unije, v primerjavi s proizvodi iz EU: prve je mogoče registrirati pri pristojnem organu v katerikoli državi članici, kjer proizvod bo ali je bil dan v promet, slednje pa je treba registrirati v državi članici, iz katere izvirajo. Ta predlog spremembe bi to napako popravil in vse proizvode obravnaval enako. | |
Predlog spremembe 25 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Pristojni organ, pri katerem je bil vložen zahtevek za registracijo, lahko za obdelavo registracije zaračuna pristojbino do največ 200 EUR. Če je zaračunana pristojbina, je uporaba znaka za okolje odvisna od pravočasnega plačila pristojbine. |
3. Pristojni organ, pri katerem je bil vložen zahtevek za registracijo, lahko za obdelavo registracije zaračuna pristojbino do največ 1000 EUR, ki je sorazmerna z velikostjo podjetja. Ta pristojbina temelji na: |
|
|
(a) stroških v povezavi z informacijami in pomočjo, ki jih podjetjem dajejo pristojni organi in |
|
|
(b) stroških upravljanja postopka registracije. |
|
|
Države članice se lahko odločijo, da v okviru spodbujanja sistema ne zaračunajo pristojbin. Če je zaračunana pristojbina, je uporaba znaka za okolje odvisna od pravočasnega plačila pristojbine. |
Obrazložitev | |
Predlagana pristojbina do največ 200 EUR je nedvomno prenizka in z njo ni možno kriti niti stroškov registracije. Nepošteno je tudi, da enako obravnava vsa podjetja, ne glede na njihovo velikost. Poleg tega so države članice zaradi prenizke pristojbine prikrajšane za vir prihodkov, ki bi se lahko uporabili za spodbujanje in splošno vzdrževanje sistema za podeljevanje znaka za okolje. Države članice morajo imeti možnost, da same določijo stroškovno učinkovito stopnjo pristojbine ali da prosilce v celoti izvzamejo iz te obveznosti. | |
Predlog spremembe 26 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4. Zadevni pristojni organ v dveh mesecih po prejemu zahtevka za registracijo preveri dokumentacijo iz odstavka 2. |
4. Zadevni pristojni organ v dveh mesecih po prejemu zahtevka za registracijo preveri dokumentacijo iz odstavka 2 in skladnost proizvoda z merili, ki jih Komisija sprejme na podlagi člena 8. |
|
Če je dokumentacija popolna, pristojni organ vsakemu proizvodu dodeli številko registracije. |
Če je dokumentacija popolna, so proizvodi skladni z merili ter registracija izpolnjuje zahteve za ocenjevanje in preverjanje, pristojni organ vsakemu proizvodu dodeli številko registracije. Pristojni organ zaključi postopek odobritve v štirih mesecih od dneva predložitve vloge. |
Obrazložitev | |
Ena od najpomembnejših prednosti sedanje uredbe je njena visoka stopnja verodostojnosti, ki je ukinitev postopkov preverjanja in ocenjevanja pred podelitvijo znaka za okolje zaradi fleksibilnosti ne bi smela ogroziti. Ti postopki so bili do sedaj zagotovljeni s preverjanjem tretje stranke. | |
Predlog spremembe 27 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 6 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
6. Pristojni organ, ki je proizvod registriral, o vsaki registraciji obvesti Komisijo. Komisija vzpostavi skupni register in ga redno dopolnjuje. Ta register je javno dostopen. |
6. Pristojni organ, ki je proizvod registriral, o vsaki registraciji obvesti Komisijo. Komisija vzpostavi skupni register in ga redno dopolnjuje. Ta register je javno dostopen na spletnem portalu znaka za okolje. |
Obrazložitev | |
Preglednost in dostopnost informacij na uporabniku prijaznem spletnem portalu lahko poveča prepoznavnost znaka za okolje. | |
Predlog spremembe 28 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 7 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
7. Znak za okolje se lahko uporablja na proizvodih, ki jih pokriva registracija, ter na promocijskem materialu, ki je povezan s temi proizvodi. |
7. Znak za okolje se lahko uporablja na proizvodih, ki jih pokriva registracija, ter na promocijskem materialu, ki je povezan s temi proizvodi. Mesto znaka za okolje je jasno vidno in opredeljuje zadevni proizvod tudi če je kupljen skupaj z drugimi proizvodi. |
Predlog spremembe 29 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 10 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
10. Kadar se znak za okolje namesti na predelano hrano, razen proizvodov ribogojstva, ki ne izpolnjuje zahtev iz Uredbe (ES) št. 834/2007, znak v istem vidnem polju dopolnjuje navedba, da se oznaka nanaša le na okoljsko uspešnost predelave, prevoza ali pakiranja proizvoda. |
črtano |
|
Prvi pododstavek se uporablja tudi za predelano hrano, ki je označena v skladu s členom 24 Uredbe (ES) št. 834/2007. |
|
Obrazložitev | |
Namen izključitve hrane iz obstoječe uredbe je preprečiti navzkrižje z obstoječo zakonodajo EU na področju hrane ter zmedo pri potrošnikih. Izključitev je skladna tudi z načelom življenjskega kroga, ki je izredno pomemben dejavnik v tej uredbi. Komisija omogoči oblikovanje znaka za okolje za okoljsko uspešnost predelane in nepredelane hrane, ki bi upošteval celoten življenjski krog hrane in posebnosti te skupine proizvodov. | |
Predlog spremembe 30 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 2 – pododstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Pristojni organ, ki je proizvod registriral, redno ali na podlagi pritožbe opravlja preverjanja v zvezi s proizvodi, ki jih je registriral. Ta preverjanja se lahko opravljajo v obliki naključnih pregledov na kraju samem. |
2. Pristojni organ, ki je proizvod registriral, redno ali na podlagi pritožbe opravlja preverjanja v zvezi s proizvodi, ki jih je registriral. Ta preverjanja se lahko opravljajo v obliki naključnih pregledov na kraju samem. Komisija zagotovi, da pristojni organi redno opravljajo preglede na kraju samem. Pri tem države članice pristojnim organom dajo na voljo vsa potrebna sredstva. |
Obrazložitev | |
Pravilno delovanje pristojnih organov je odvisno od razpoložljivih sredstev, ki jim jih namenijo države članice. | |
Predlog spremembe 31 Predlog uredbe Člen 10 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Člen 10a |
|
|
Mala in srednja podjetja |
|
|
Komisija naj za zaščito malih in srednjih podjetij: |
|
|
(a) zagotovi, da so informacijske pisarne, ustanovljene po predvidenim aktom za mala podjetja, pristojne tudi za obveščanje o sistemu označevanja z znakom za okolje; in |
|
|
(b) dejavno spodbuja približevanje različnih sistemov označevanja in še bolj njihovo združitev. |
Obrazložitev | |
Treba je upoštevati upravno breme malih in srednjih podjetij in ga čim bolj zmanjšati. | |
Predlog spremembe 32 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 1 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Soobstoj sistema Skupnosti za podeljevanje znaka za okolje z nacionalnimi sistemi za podeljevanje znaka za okolje je zagotovljen z izmenjavo najboljših praks. Sistem Skupnosti za podeljevanje znaka za okolje lahko poleg tega spodbuja proizvode s tem znakom na nacionalnih trgih ter omogoča dajanje teh proizvodov na trge drugih držav članic. |
Predlog spremembe 33 Predlog uredbe Člen 12 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Države članice in Komisija v sodelovanju z EUEB spodbujajo uporabo znaka Skupnosti za okolje z ukrepi ozaveščanja in informativnimi kampanjami za potrošnike, proizvajalce, javne naročnike, trgovce na debelo in drobno ter širšo javnost in tako podpirajo razvoj sistema. |
Države članice in Komisija v sodelovanju z EUEB spodbujajo uporabo znaka Skupnosti za okolje z ukrepi ozaveščanja, informativnimi kampanjami za potrošnike, proizvajalce, javne naročnike, trgovce na debelo in drobno, širšo javnost ter z razširjanjem informacij s spletne strani, namenjene znaku za okolje, in tako podpirajo razvoj sistema. Trženje sistema za podeljevanje znaka za okolje ostaja nacionalna pristojnost, da bi bolje odražalo osebne izbire potrošnikov v posamezni državi članici, hkrati pa je treba uvesti skupno izvedenstvo za trženje, ki bi zagotavljalo smernice in usklajevanje, spodbujalo izmenjavo najboljših praks ter oblikovalo konkretne akcijske načrte na ravni Skupnosti. |
|
|
Javni sektor mora biti bolj dejaven pri spodbujanju sistema za podeljevanje znaka za okolje kot vodilni pri dajanju zgleda za doseganje okoljskih ciljev Skupnosti in kot potrošnik. Zato ko institucije Skupnosti in nacionalni javni organi prek javnih naročil kupujejo proizvode, za katere obstajajo merila za podeljevanje znaka za okolje, morajo ti proizvodi izpolnjevati vsaj minimalne zahteve sistema Skupnosti za podeljevanje znaka za okolje. |
Obrazložitev | |
Tržne kampanje morajo biti prilagojene posebnim potrebam posameznega trga, da bi bile učinkovitejše. Javna naročila so lahko zelo učinkovito orodje pri spodbujanju proizvodov z znakom za okolje, saj državi članici omogočajo, da daje zgled potrošnikom, pa tudi odločilno pospešujejo tržno povpraševanje po okolju prijaznih proizvodih. | |
Predlog spremembe 34 Predlog uredbe Priloga I - točka 5 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Sestavi se priročnik za uporabo, ki organom za oddajo javnih naročil zagotavlja smernice za uporabo meril znaka za okolje. |
Sestavi se priročnik za uporabo, ki je preveden v vse uradne jezike Skupnosti in organom za oddajo javnih naročil zagotavlja smernice za uporabo meril znaka za okolje. |
|
Opomba: Komisija bo zagotovila predloge priročnikov za uporabo za prosilce in pristojne organe ter priročnikov za uporabo za organe za oddajo javnih naročil. |
Opomba: Komisija bo zagotovila predloge priročnikov za uporabo za prosilce in pristojne organe ter priročnikov za uporabo za organe za oddajo javnih naročil, prevedene v vse uradne jezike Skupnosti. |
Obrazložitev | |
Prevod priročnika za uporabo in predlogov bo olajšal postopek prijave za podjetja, ki želijo pridobiti znak za okolje. | |
Predlog spremembe 35 Predlog uredbe Priloga II – odstavek 4a (novo) (na koncu Priloge II) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Besedilo na znaku za okolje določijo pristojni organi vsake države članice z uporabo uradnega jezika ali jezikov te države članice tako, da je besedilo enako angleškemu izvirniku. |
POSTOPEK
|
Naslov |
Sistem Skupnosti za podeljevanje znaka za okolje |
|||||||
|
Referenčni dokumenti |
KOM(2008)0401 – C6-0279/2008 – 2008/0152(COD) |
|||||||
|
Pristojni odbor |
ENVI |
|||||||
|
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju |
ITRE 2.9.2008 |
|
|
|
||||
|
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja |
Nikolaos Vakalis 25.9.2008 |
|
|
|||||
|
Obravnava v odboru |
13.11.2008 |
11.12.2008 |
|
|
||||
|
Datum sprejetja |
20.1.2009 |
|
|
|
||||
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
47 0 0 |
||||||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Šarūnas Birutis, Jan Březina, Jerzy Buzek, Jorgo Chatzimarkakis, Giles Chichester, Dragoş Florin David, Den Dover, Lena Ek, Nicole Fontaine, Adam Gierek, Norbert Glante, Fiona Hall, Erna Hennicot-Schoepges, Mary Honeyball, Ján Hudacký, Romana Jordan Cizelj, Werner Langen, Anne Laperrouze, Pia Elda Locatelli, Patrick Louis, Eluned Morgan, Angelika Niebler, Atanas Paparizov, Aldo Patriciello, Francisca Pleguezuelos Aguilar, Anni Podimata, Miloslav Ransdorf, Vladimír Remek, Herbert Reul, Teresa Riera Madurell, Mechtild Rothe, Paul Rübig, Patrizia Toia, Catherine Trautmann, Claude Turmes, Nikolaos Vakalis, Alejo Vidal-Quadras, Dominique Vlasto |
|||||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Pilar Ayuso, Juan Fraile Cantón, Matthias Groote, Françoise Grossetête, Edit Herczog, Vittorio Prodi, Esko Seppänen, Silvia-Adriana Ţicău, Vladimir Urutchev |
|||||||
MNENJE Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (23.1.2009)
za Odbor za okolje javno zdravje in varnost hrane
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o sistemu Skupnosti za podeljevanje znaka za okolje
(KOM(2008)0401 – C6‑0279/2008 – 2008/0152(COD))
Poročevalka: Edit Herczog
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Splošni cilj uredbe o sistemu Skupnosti za podeljevanje znaka za okolje je spodbujati trajnostno proizvodnjo in potrošnjo proizvodov kot tudi trajnostno zagotavljanje in uporabo storitev. Prostovoljni sistem, znak za okolje, je določen za usmerjanje potrošnikov k najboljšim ponudnikom na trgu. Poročevalka za to mnenje pozdravlja predlog Komisije za revidiranje sistema za podeljevanje znaka za okolje ter prizadevanja za obravnavanje slabosti sedanjega sistema.
Znak za okolje je del akcijskega načrta za trajnostno potrošnjo in proizvodnjo ter trajnostno industrijsko politiko. Poročevalka ob poudarjanju splošne pomembnosti akcijskega načrta v celoti podpira splošne cilje predloga o znaku za okolje. V tem okviru so dobrodošla prizadevanja za krepitev sedanjega sistema z zniževanjem stroškov in birokracije ter boljšim poznavanjem sistema. Prav tako je pomembno spodbujati usklajevanje z drugimi sistemi za podeljevanje znaka za okolje, da bi zagotovili skladnost in preprečili drobitev na notranjem trgu.
Poročevalka pozdravlja odpravo letnih pristojbin, ki je še zlasti pomembna za mala in srednja podjetja. Enako pomembna je uvedba predloge za dokumente z merili, da bi bili uporabniku bolj prijazni, vendar pa želi poročevalka poudariti, da samo revizija „oblike“ meril brez pregleda njihove dejanske vsebine ne zadostuje.
Vendar se zdi, da je revizija sistema za podeljevanje znaka za okolje v glavnem administrativna in postopkovna naloga ter ne obravnava pomanjkljivosti v načelih, ki podpirajo obstoječa merila za označevanje proizvodov z znakom za okolje. Sedanja merila v večini primerov ne odražajo dejanskega pristopa na osnovi življenjskega kroga. Poročevalka meni, da bi morala merila poleg končnih proizvodov obravnavati tudi vprašanja, kot so proizvodni proces, vzorci porabe, vedenje potrošnikov in podnebne spremembe. Zato je potrebna temeljita revizija sedanjih meril za proizvode, da bi odražala širše videnje trajnostni in dejanski pristop na osnovi življenjskega kroga. Prav tako je pomembno, da je sistem za podeljevanje znaka za okolje v skladu z obstoječo zakonodajo Evropske unije (REACH, uredba o razvrščanju in označevanju) in se ne poskušajo sprejeti odstopajoči pristopi. Poleg tega je izredno pomembno, da oblikovanje meril temelji na znanstvenih dokazih.
Zdi se, da sedanji predlog proizvodom, ki ne izvirajo iz Evropske unije, daje prednost v primerjavi s proizvodi iz EU. Medtem ko se prvi lahko prijavijo pri pristojnem organu v katerikoli državi članici, kjer proizvod bo ali je bil dan v promet, je treba slednje prijaviti v državi članici, iz katere izvirajo.
Poročevalka obžaluje, da želi Komisija pri predlogu razširitve sistema za podeljevanje znaka za okolje na omejen del živilskih proizvodov in pijač upoštevati zgolj nekaj omejenih stopenj v njihovem življenjskem krogu, in sicer predelavo, prevoz in pakiranje. Kritični okoljski vplivi živilskih proizvodov in pijač nastanejo na stopnji kmetijske pridelave ter na stopnji potrošnje in nerazumljivo je, kako je lahko Komisija obe pomembni stopnji življenjskega kroga izključila iz presoje. Prav tako ni razumljivo, zakaj bi morala predelana hrana soditi na področje uporabe sistema za podeljevanje znaka za okolje, sveža hrana pa bi bila izključena. Zato je poročevalka prepričana, da je treba ohraniti obstoječe izvzetje vse hrane in pijač iz uredbe.
Trenutno obstajajo pomembne razlike v pristopu in razlagi med organi, ki vodijo v drobitev notranjega trga. Zato je pomembno zagotoviti, da pristojni nacionalni organi uskladijo postopek in časovno razporeditev obravnave vlog za znak za okolje.
Prav tako pomemben je obstoj mehanizma, ki bo upošteval nepretrgano izboljševanje proizvodov. Merila za proizvode so sedaj določena za dolga obdobja (npr. tri leta) in niso prilagodljiva. Zato je težko nekoliko spremeniti formulacije, da bi vključevale npr. nove, bolj trajnostne sestavine in se prilagodile tehničnemu napredku, ne da bi morale opraviti celotni postopek ponovnega vlaganja vloge za znak za okolje.
In končno je potrebno okrepiti prizadevanja za približanje znaka za okolje potrošnikom, predvsem tudi z oblikovanjem uradne evropske spletne strani, ki bo ponujala vse ustrezne informacije in prakse.
Ker potrošniki lahko spremenijo potrošniške vzorce in zahtevajo bolj trajnostne izbire, je poročevalka trdno prepričana, da bi jim morali pri tem pomagati. Sedanji predlog je pomembno orodje v ta namen, predlagane spremembe pa bi ga še dodatno okrepile.
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:
Predlog spremembe 1 Predlog uredbe Uvodna izjava 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(4) Sistem Skupnosti za podeljevanje znaka za okolje je del politike Skupnosti za trajnostno porabo in proizvodnjo, katere cilj je zmanjšati negativni vpliv porabe in proizvodnje na okolje, zdravje in naravne vire. Namen sistema je pospeševati tiste proizvode, ki imajo visoko raven okoljske uspešnosti, z uporabo znaka za okolje. Zato je ustrezno zahtevati, da merila, ki jih morajo proizvodi izpolnjevati, če želijo nositi znak za okolje, temeljijo na najboljši okoljski uspešnosti, ki so jo proizvodi dosegli na trgu Skupnosti. Navedena merila morajo biti enostavna za razumevanje in uporabo ter zato omejena samo na najpomembnejše vplive proizvodov na okolje. |
(4) Sistem Skupnosti za podeljevanje znaka za okolje je del politike Skupnosti za trajnostno porabo in proizvodnjo, katere cilj je zmanjšati negativni vpliv porabe in proizvodnje na okolje, zdravje in naravne vire. Namen sistema je pospeševati tiste proizvode, ki imajo visoko raven okoljske uspešnosti, z uporabo znaka za okolje. Zato je ustrezno zahtevati, da merila, ki jih morajo proizvodi izpolnjevati, če želijo nositi znak za okolje, temeljijo na najboljši okoljski uspešnosti, ki so jo proizvodi dosegli na trgu Skupnosti. Navedena merila morajo biti enostavna za razumevanje in uporabo ter zato omejena samo na najpomembnejše vplive proizvodov na okolje med njihovim celotnim življenjskim krogom, vključno s fazama proizvodnje in uporabe. |
Obrazložitev | |
Pri določanju meril za znak za okolje je treba upoštevati celoten življenjski cikel izdelkov. | |
Predlog spremembe 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 4 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(4a) Sistem za podeljevanje znaka za okolje mora upoštevati obstoječo zakonodajo Skupnosti, da bi se izognili odstopajočim pristopom za oceno varnosti. |
Obrazložitev | |
Zaradi uredbe o znaku za okolje Evropska skupnost ne sme sprejeti različnih pristopov za oceno varnosti, upravljanje in uporabo kemikalij, ki jih danes zajemata uredba REACH ter direktiva o razvrščanju in označevanju. Prevladati mora veljavna zakonodaja. | |
Predlog spremembe 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 7 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(7a) Da bi se povečala uporaba sistema Skupnosti za podeljevanje znaka za okolje v prihodnjih revizijah te uredbe, bo potreben dokončni premik od merila 10 % najboljših proizvodov k uvedbi sistema stopnjevanja v vsaki kategoriji izdelkov v pomoč potrošnikom, da bodo lahko sprejemali trajnostne izbire v potrošnji, ter za oblikovanje spodbud za proizvajalce, da bodo nenehno izboljševali svojo ponudbo. |
Obrazložitev | |
Ocenjuje se, da „sistem najboljših 10 %“ ni dovolj učinkovit za dejansko razširitev uporabe znaka Skupnosti za okolje. Za vsak proizvod iz vseh skupin proizvodov bi morala obstajati možnost pridobitve znaka za okolje in njegove uporabe na proizvodu, stopnja „A“ ali „B“ ali „C“ po sistemu stopnjevanja pa bi določala njegovo okoljsko učinkovitost. | |
Predlog spremembe 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 9 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(9) Ozaveščenost javnosti o znaku Skupnosti za okolje je treba povečati s promocijskimi ukrepi, da bi se potrošniki začeli zavedati pomena znaka in da bi lahko sprejemali premišljene odločitve. |
(9) Ozaveščenost javnosti o znaku Skupnosti za okolje je treba povečati s promocijskimi ukrepi, informacijskimi in izobraževalnimi kampanjami, da bi se potrošniki začeli zavedati pomena znaka in da bi lahko sprejemali premišljene odločitve. |
Obrazložitev | |
Informacijske in izobraževalne kampanje so pomembno sredstvo za seznanjanje potrošnikov z znakom za okolje v bližnji prihodnosti. | |
Predlog spremembe 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 10 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(10) Da bi olajšali trženje proizvodov z znakom za okolje na nacionalni ravni in na ravni Skupnosti ter se izognili zmedi pri potrošnikih, je treba tudi povečati skladnost med sistemom Skupnosti za podeljevanje znaka za okolje in nacionalnimi sistemi za podeljevanje znaka za okolje v Skupnosti. |
(10) Da bi olajšali trženje proizvodov z znakom za okolje na nacionalni ravni in na ravni Skupnosti ter se izognili zmedi pri potrošnikih, je treba tudi povečati skladnost med sistemom Skupnosti za podeljevanje znaka za okolje in nacionalnimi sistemi za podeljevanje znaka za okolje v Skupnosti ter oblikovati uradno spletno stran EU, ki bi združevala vse informacije in prakse o označevanju z znakom za okolje EU za potrošnike in bi bila razpoložljiva v vseh uradnih jezikih Skupnosti. Poleg tega bi bilo treba izdelke, ki nosijo znak za okolje Skupnosti ali nacionalni znak za okolje, promovirati na nacionalnih trgih. |
Predlog spremembe 6 Predlog uredbe Uvodna izjava 10 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(10a) Čeprav so se nacionalni znaki za okolje izkazali za uspešne pri dvigovanju ozaveščenosti potrošnikov, je treba priznati, da je cilj te uredbe na dolgi rok vzpostavitev znaka za okolje Skupnosti, ki bo nadomestil nacionalne in regionalne znake za okolje. |
Obrazložitev | |
Znak za okolje je edini uradni sistem za celoten notranji trg. Obstoječi nacionalni ali regionalni sistemi za podeljevanje znaka za okolje pokrivajo le del notranjega trga. Namen nove uredbe je razširiti uporabo znaka za okolje, da bi tako preprečili širjenje sistemov za označevanje z znakom za okolje. | |
Predlog spremembe 7 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Okoljska uspešnost proizvodov se določi na podlagi najboljših doseženih rezultatov proizvodov na trgu Skupnosti. Zato se upoštevajo najpomembnejši vplivi proizvodov na okolje v njihovem življenjskem krogu, zlasti vpliv na podnebne spremembe, vpliv na naravo in biološko raznolikost, porabo energije in virov, nastajanje odpadkov, emisije v vse prvine okolja, onesnaževanje prek fizikalnih dejavnikov ter uporabo in izpust nevarnih snovi. |
2. Okoljska uspešnost proizvodov se določi na podlagi najboljših doseženih rezultatov proizvodov na trgu Skupnosti. Zato se upoštevajo najpomembnejši, znanstveno dokazani vplivi proizvodov na okolje v njihovem celotnem življenjskem krogu, ki lahko vključujejo vpliv na podnebne spremembe, vpliv na naravo in biološko raznolikost, porabo energije in virov, nastajanje odpadkov, emisije v vse prvine okolja, onesnaževanje prek fizikalnih dejavnikov ter uporabo in izpust snovi. Do ...* se obstoječa merila za znak za okolje pregledajo, da bi zagotovili njihovo popolno skladnost s pristopom na osnovi življenjskega cikla, opisanim v tem členu. |
|
|
___________ * 18 mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe. |
Obrazložitev | |
Sedanja merila za podeljevanje znaka za okolje za skupine proizvodov v večini primerov ne odražajo dejanskega pristopa življenjskega kroga, kot je opisan v tem členu. Poleg tega uvodna izjava (4) zahteva, da morajo biti merila omejena na najpomembnejše vplive proizvodov na okolje. Zato mora Komisija nujno pregledati sedanja merila za vse skupine proizvodov in zagotoviti, da so usklajena s temi pristopi in načeli. | |
Veljavna zakonodaja, kot je REACH, ustrezno zajema obvladovanje tveganj s kemikalijami in je med drugim namenjena zmanjšanju njihovega vpliva na okolje. | |
Predlog spremembe 8 Predlog uredbe Člen 8 - odstavek 2 - točki b in c | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(b) po potrebi navede tri ključne okoljske značilnosti, ki jih je treba prikazati na znaku za okolje; |
(b) po potrebi navede tri ključne okoljske značilnosti, ki jih je mogoče prikazati na znaku za okolje; |
|
(c) določi obdobje veljavnosti meril in zahtev za ocenjevanje. |
(c) določi obdobje veljavnosti meril in zahtev za ocenjevanje, ki ni daljše od dveh let; |
|
|
(ca) določi dopustno stopnjo raznolikosti izdelka v času veljavnosti. |
Obrazložitev | |
Najpomembnejše je, da se predvidi mehanizem, ki bo upošteval nenehno izboljševanje proizvodov, tudi v obdobju veljavnosti meril znaka za okolje. Trenutno so merila za proizvode določena za daljša obdobja (npr. tri leta) in niso prilagodljiva; težko je izvesti tudi že manjše spremembe formulacije, da bi vključevala nove, bolj trajnostne sestavine in bi bila prilagojena tehničnemu napredku, ne da bi bilo treba ponovno opraviti celotni postopek vlaganja vloge za znak za okolje. | |
Predlog spremembe 9 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 1 – pododstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Proizvajalci, uvozniki, ponudniki storitev ter trgovci na debelo in drobno, ki želijo uporabljati znak za okolje, se v skladu z naslednjimi pravili registrirajo pri enem izmed pristojnih organov iz člena 4, da bi znak za okolje lahko uporabljali: |
1. Proizvajalci, uvozniki, ponudniki storitev ter trgovci na debelo in drobno, ki želijo uporabljati znak za okolje, se registrirajo pri enem izmed pristojnih organov iz člena 4 tiste države članice, v kateri je proizvod bil ali bo dan v promet, da bi znak za okolje lahko uporabljali. |
|
(a) če proizvod izvira iz ene države članice, se registrira pri pristojnem organu zadevne države članice; |
|
|
(b) če proizvod v enaki obliki izvira iz več držav članic, se registrira pri pristojnem organu v eni od zadevnih držav članic; |
|
|
(c) če proizvod izvira zunaj Skupnosti, se registrira pri pristojnem organu tiste države članice, v kateri je bil ali bo dan v promet. |
|
Obrazložitev | |
Cilj predloga spremembe je poenostaviti registracijo tako, da je proizvod (ne glede na njegovo poreklo) mogoče registrirati pri pristojnem organu katere koli države članice, kjer proizvod je ali bo dan na trg. | |
Predlog Komisije daje prednost proizvodom, ki ne izvirajo iz Evropske unije, v primerjavi s proizvodi iz EU: medtem ko se prvi lahko prijavijo pri pristojnem organu v katerikoli državi članici, kjer proizvod bo ali je bil dan v promet, je treba slednje prijaviti v državi članici, iz katere izvirajo. Ta predlog spremembe bi to napako popravil in vse proizvode obravnaval enako. | |
Predlog spremembe 10 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 4 – pododstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Če je dokumentacija popolna, pristojni organ vsakemu proizvodu dodeli številko registracije. |
Če je dokumentacija odobrena, pristojni organ vsakemu proizvodu dodeli številko registracije. Pristojni organ zaključi svoj postopek v štirih mesecih od dneva predložitve vloge. |
Predlog spremembe 11 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Pristojni organ, pri katerem je bil vložen zahtevek za registracijo, lahko za obdelavo registracije zaračuna pristojbino do največ 200 EUR. Če je zaračunana pristojbina, je uporaba znaka za okolje odvisna od pravočasnega plačila pristojbine. |
Pristojni organ, pri katerem je bil vložen zahtevek za registracijo, lahko za obdelavo registracije zaračuna pristojbino do največ 1 000 EUR, ki je sorazmerna z velikostjo podjetja. Ta pristojbina temelji na: (a) stroških v povezavi z informacijami in pomočjo, ki jih podjetjem daje pristojni organ; (b) stroških upravljanja postopka registracije. Države članice se lahko odločijo, da v okviru spodbujanja sistema ne zaračunajo pristojbine. Če je zaračunana pristojbina, je uporaba znaka za okolje odvisna od pravočasnega plačila pristojbine. |
Obrazložitev | |
V EU je še vedno uveljavljenih le 26 skupin proizvodov in okoli 500 podjetij, ki proizvajajo izdelke z znakom za okolje. Pomanjkljivost trenutnega sistema je nizka ozaveščenost o znaku in slabo sprejemanje znaka v industriji. Da bi spodbudili podjetja, zlasti srednje velika in majhna, pristojbina ob registraciji ne bi smela presegati 100 EUR. | |
Predlog spremembe 12 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 7 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
7. Znak za okolje se lahko uporablja na proizvodih, ki jih pokriva registracija, ter na promocijskem materialu, ki je povezan s temi proizvodi. |
7. Znak za okolje se lahko uporablja na proizvodih, ki jih pokriva registracija, ter na promocijskem materialu, ki je povezan s temi proizvodi. Mesto znaka za okolje je jasno vidno in opredeljuje zadevni proizvod tudi če je kupljen skupaj z drugimi proizvodi. |
Predlog spremembe 13 Predlog uredbe Člen 12 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Države članice in Komisija v sodelovanju z EUEB spodbujajo uporabo znaka Skupnosti za okolje z ukrepi ozaveščanja in informativnimi kampanjami za potrošnike, proizvajalce, javne naročnike, trgovce na debelo in drobno ter širšo javnost in tako podpirajo razvoj sistema. |
Države članice in Komisija v sodelovanju z EUEB spodbujajo uporabo znaka Skupnosti za okolje z ukrepi ozaveščanja in informativnimi kampanjami za potrošnike, proizvajalce, javne naročnike, trgovce na debelo in drobno ter širšo javnost, tudi šole, in tako podpirajo razvoj sistema ter njegov privzem, zlasti z uvedbo služb za pomoč udeležencem na trgu, predvsem malim in srednje velikim podjetjem. Poleg tega bo spodbujanje splošnejših izobraževalnih ukrepov o okolju za širšo javnost pomagalo oblikovati okoljsko zavest pri potrošnikih in povečalo razširjanje in prepoznavnost znaka za okolje Skupnosti. |
Predlog spremembe 14 Predlog uredbe Člen 15 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Komisija lahko poveča največji znesek pristojbine iz člena 9(3) in spremeni priloge. |
Komisija lahko poveča samo največji znesek pristojbine iz člena 9(3) in spremeni priloge le, če služi povečanje za kritje stroškov registracije. |
Obrazložitev | |
Nejasno je, do kakšne mere lahko Komisija poviša najvišjo določeno pristojbino in pod katerimi pogoji. Da bi se izognili vsem nejasnostim glede tega, je najvišjo pristojbino mogoče povišati le za toliko, da se pokrije dejanske stroške za obdelavo registracije. | |
Predlog spremembe 15 Predlog uredbe Priloga II – odstavek 4 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Besedilo na znaku za okolje določijo pristojni organi vsake države članice z uporabo uradnega jezika ali jezikov te države članice tako, da je besedilo enako angleškemu izvirniku. |
POSTOPEK
|
Naslov |
Sistem Skupnosti za podeljevanje znaka za okolje |
|||||||
|
Referenčni dokumenti |
KOM(2008)0401 – C6-0279/2008 – 2008/0152(COD) |
|||||||
|
Pristojni odbor |
ENVI |
|||||||
|
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju |
IMCO 2.9.2008 |
|
|
|
||||
|
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja |
Edit Herczog 10.9.2008 |
|
|
|||||
|
Obravnava v odboru |
6.11.2008 |
2.12.2008 |
22.1.2009 |
|
||||
|
Datum sprejetja |
22.1.2009 |
|
|
|
||||
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
34 0 0 |
||||||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Cristian Silviu Buşoi, Charlotte Cederschiöld, Janelly Fourtou, Evelyne Gebhardt, Martí Grau i Segú, Malcolm Harbour, Christopher Heaton-Harris, Iliana Malinova Iotova, Alexander Graf Lambsdorff, Kurt Lechner, Toine Manders, Nickolay Mladenov, Catherine Neris, Zita Pleštinská, Karin Riis-Jørgensen, Zuzana Roithová, Heide Rühle, Leopold Józef Rutowicz, Christel Schaldemose, Andreas Schwab, Eva-Britt Svensson, Marianne Thyssen, Bernadette Vergnaud, Barbara Weiler |
|||||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Emmanouil Angelakas, Wolfgang Bulfon, Colm Burke, Giovanna Corda, Brigitte Fouré, Joel Hasse Ferreira, Filip Kaczmarek, Olle Schmidt |
|||||||
|
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Jean-Pierre Audy, Michel Teychenné |
|||||||
POSTOPEK
|
Naslov |
Sistem Skupnosti za podeljevanje znaka za okolje |
|||||||
|
Referenčni dokumenti |
KOM(2008)0401 – C6-0279/2008 – 2008/0152(COD) |
|||||||
|
Datum predložitve EP |
16.7.2008 |
|||||||
|
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
ENVI 2.9.2008 |
|||||||
|
Odbori, zaprošeni za mnenje Datum razglasitve na zasedanju |
ITRE 2.9.2008 |
IMCO 2.9.2008 |
|
|
||||
|
Poročevalec/-ka Datum imenovanja |
Salvatore Tatarella 17.9.2008 |
|
|
|||||
|
Obravnava v odboru |
21.1.2009 |
|
|
|
||||
|
Datum sprejetja |
17.2.2009 |
|
|
|
||||
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
51 0 2 |
||||||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Adamos Adamou, Margrete Auken, Liam Aylward, Irena Belohorská, Maria Berger, Johannes Blokland, John Bowis, Hiltrud Breyer, Martin Callanan, Dorette Corbey, Magor Imre Csibi, Avril Doyle, Mojca Drčar Murko, Jill Evans, Matthias Groote, Satu Hassi, Christa Klaß, Holger Krahmer, Urszula Krupa, Aldis Kušķis, Marie-Noëlle Lienemann, Peter Liese, Marios Matsakis, Linda McAvan, Péter Olajos, Miroslav Ouzký, Vittorio Prodi, Dagmar Roth-Behrendt, Guido Sacconi, Daciana Octavia Sârbu, Carl Schlyter, Richard Seeber, María Sornosa Martínez, Salvatore Tatarella, Antonios Trakatellis, Evangelia Tzampazi, Thomas Ulmer, Anja Weisgerber, Åsa Westlund, Anders Wijkman, Glenis Willmott |
|||||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Philip Bushill-Matthews, Bairbre de Brún, Jutta Haug, Karsten Friedrich Hoppenstedt, Johannes Lebech, Caroline Lucas, Miroslav Mikolášik, Hartmut Nassauer, Justas Vincas Paleckis, Alojz Peterle, Renate Sommer |
|||||||
|
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Domenico Antonio Basile |
|||||||