POROČILO o izvajanju uredbe o strukturnih skladih 2007–2013: rezultati pogajanj glede nacionalnih strategij in operativnih programov kohezijske politike

26.2.2009 - (2008/2183(INI))

Odbor za regionalni razvoj
Poročevalec: Miroslav Mikolášik

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o izvajanju uredbe o strukturnih skladih 2007–2013: rezultati pogajanj glede strategij in operativnih programov kohezijske politike

(2008/2183(INI))

Evropski parlament,

- ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

- ob upoštevanju členov 2 in 3(2) Pogodbe ES,

- ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. maja 2008 o rezultatih pogajanj glede strategij in programov kohezijske politike za programsko obdobje 2007–2013 (KOM(2008)0301),

- ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu[1] (splošne uredbe o ESRR, ESS in Kohezijskem skladu),

- ob upoštevanju Sklepa Sveta 2006/702/ES z dne 6. oktobra 2006 o strateških smernicah Skupnosti o koheziji[2] (strateške smernice o koheziji),

- ob upoštevanju izidov pogajanj o strategijah in programih kohezijske politike za obdobje 2007–2013 – podatkovni listi držav članic,

- ob upoštevanju četrtega poročila o gospodarski in socialni koheziji (KOM(2007)0273) (četrto kohezijsko poročilo),

- ob upoštevanju predloga uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu v zvezi z nekaterimi določbami glede finančnega upravljanja (KOM(2008)0803),

- ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1080/2006 o Evropskem skladu za regionalni razvoj v zvezi z upravičenostjo do naložb v energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije pri stanovanjskih objektih (KOM(2008)0838),

- ob upoštevanju predloga Komisije za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1081/2006 o Evropskem socialnem skladu, da se dodajo vrste stroškov, upravičenih do prispevka iz ESS (KOM(2008)0813),

- ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. oktobra 2008 o vodenju in partnerstvu na nacionalni in regionalni ravni ter osnovi za projekte regionalne politike[3],

- ob upoštevanju člena 45 svojega poslovnika,

- ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj ter mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A6-0108/2009),

A.  ker je Komisija objavila zgoraj omenjeno sporočilo na podlagi izidov pogajanj z državami članicami o nacionalnih strateških referenčnih okvirih in operativnih programih,

B.   ker si Skupnost v skladu s členom 158 Pogodbe prizadeva zmanjšati razlike v stopnji razvitosti različnih regij in zaostalost najmanj razvitih regij oziroma otokov, vključno s podeželjem, da bi okrepila svojo gospodarsko in socialno kohezijo,

C.  ker sta zadnji dve širitvi Evropske unije povzročili znatno povečanje regionalnih razlik v Skupnosti, ki jih je treba ustrezno obravnavati, da bi spodbudili skladen, uravnotežen in trajnosten razvoj,

D.  ker zadnja poročila o koheziji izpostavljajo trend naraščanja teritorialnih razlik med evropskimi regijami in na podregionalni ravni, za katero so značilni pojavi, kot je prostorska segregacija, ki so povzročili nastanek nekaterih oblik getoizacije, ter nadaljnje nazadovanje nekaterih oddaljenih, pretežno kmetijskih območij,

E.   ker je Svet oktobra 2006 sprejel zgoraj navedene strateške smernice o koheziji kot okvirno ogrodje držav članic za pripravo nacionalnih strateških referenčnih okvirov in operativnih programov za obdobje 2007–2013,

F.   ker se tri prednostne naloge, določene v strateških smernicah o koheziji, nanašajo na povečanje privlačnosti Evrope in njenih regij za naložbe in zaposlitve, povečanje znanja in inovacij za rast ter ustvarjanje več in boljših delovnih mest,

G.  ker bi moralo spreminjanje teh prednostih nalog v operativne programe regijam omogočiti, da bi se spoprijele z izzivi globalizacije ter strukturnimi, demografskimi in podnebnimi spremembami ter okrepile trajnostni razvoj,

H.  ker so med državami članicami pomembne razlike pri izvajanju teh prednostnih nalog v njihovih operativnih programih glede na to, kaj je regionalni razvojni cilj v posamezni regiji – konvergenca ali regionalna konkurenčnost in zaposlovanje,

I.   ker so države članice, ki so se Evropski uniji pridružile pred 1. majem 2004, glede na splošno uredbo o ESRR, ESS in kohezijskem skladu morale 60 % vseh izdatkov za konvergenčni cilj ter 75 % za cilja regionalne konkurenčnosti in zaposlovanja nameniti za prednostne naloge, povezane z lizbonsko strategijo, in ker je bilo državam članicam, ki so se Evropski uniji pridružile 1. maja 2004 ali kasneje, svetovano, naj sprejmejo enak pristop,

J.    ker so trajnost, preprečevanje vsakršne diskriminacije, dobro upravljanje in uporaba načela partnerstva ob močni institucionalni ter upravni zmogljivosti bistveni za uspešno izvajanje kohezijske politike,

K.  ker mora biti kohezijska politika dovolj močna in prilagodljiva, da lahko prevzame pomembno vlogo pri prizadevanjih Evropske unije za preprečitev posledic sedanje svetovne gospodarske krize,

1.   priznava prizadevanja vseh držav članic, da bi v svoje operativne programe vključile tri prednostne naloge, določene v strateških smernicah o koheziji, ki ustrezajo ciljem lizbonske agende;

2.   ugotavlja, da številne države članice razmeroma počasi začenjajo novo programsko obdobje, kar bi lahko ogrozilo učinkovito porabo sredstev; prepričan pa je, da bodo obveznosti, prevzete med procesom pogajanj in sprejemanja operativnih programov, spoštovane v korist regij in Unije kot celote;

Blažitev regionalnih razlik

3.   opaža odločenost držav članic, da obravnavajo posebne ozemeljske potrebe, ki izhajajo iz zemljepisne lege ter razvitosti gospodarstva in institucij, z oblikovanjem strategij za zmanjšanje neravnovesij znotraj regij in med njimi; v zvezi s tem opozarja na ukrepe, ki so jih države članice predlagale za spoprijemanje s posebnimi razvojnimi izzivi, s katerimi se srečujejo regije s posebnimi geografskimi značilnostmi, na primer gorske regije, otoki, najbolj oddaljene regije, odročna obmejna mesta, regije, v katerih prebivalstvo upada, in obmejne regije; ponavlja, da sta ekonomsko in okoljsko uravnovešen razvoj ter zmanjšanje regionalnih razlik še vedno glavna cilja regionalne politike EU;

4.   poudarja, da pretekle izkušnje kažejo, da lahko konvergenca med državami prikrije večanje razlik med regijami in znotraj njih; ugotavlja tudi, da so te regionalne in lokalne razlike opazne na številnih področjih – pri zaposlovanju, produktivnosti, prihodkih, stopnji izobraženosti in inovativni sposobnosti; poudarja pomen teritorialne razsežnosti kohezije pri premagovanju teh težav;

Kohezijska politika pri uresničevanju lizbonske agende

5.   pozdravlja izkazana prizadevanja nacionalnih organov pri zagotavljanju, da bi povprečna dodelitev izdatkov za doseganje ciljev lizbonske agende dosegla 65 % razpoložljivih sredstev v konvergenčnih regijah in 82 % v regijah regionalne konkurenčnosti in zaposlovanja, kar je dejansko več, kot je bilo sprva zahtevano;

6.   je prepričan, da je na tem področju potrebnih veliko več naložb ter meni, da je treba glede na vmesni pregled izvajanja strukturnih skladov v prihodnje določiti strožje smernice EU in nameniti več finančnih sredstev za doseganje teh ciljev, zlasti pa zahtevati, da se najmanj 5 % sredstev iz strukturnih skladov porabi za izboljšanje energetske učinkovitosti v obstoječih domovih; zato poziva Komisijo, naj sprejme nadaljnje ukrepe na podlagi sklepov Sveta za konkurenčnost z 9. in 10. oktobra 2008 o energetski učinkovitosti; poudarja poglavitno vlogo in možnosti za razvoj, ki ju imajo viri obnovljive energije za regije EU pri ustvarjanju delovnih mest in spodbujanju trajnostnega lokalnega razvoja;

7.   spodbuja regije pri njihovem prizadevanju za izpolnitev lizbonskih ciljev z doslednim in učinkovitim izvajanjem njihovih operativnih programov; poziva tudi Komisijo, naj tesno spremlja izvajanje teh programov, da bo zagotovila uresničitev ciljev, ter naj Parlament obvešča o težavah, s katerimi se je srečala;

8.   meni, da je za vseevropska energetska omrežja namenjenih premalo finančnih sredstev, saj so bistvena za uresničevanje notranjega energetskega trga;

9.   poudarja pomembno vlogo, ki jo imajo mala in mikropodjetja, zlasti obrtna, na področju ekonomske, socialne in teritorialne kohezije s svojim pomembnim prispevkom k rasti in zaposlovanju; zato poziva k dejavni politiki v podporo vsem oblikam inovacij v teh podjetjih in poziva Komisijo, naj ustvari priložnosti za sodelovanje med njimi, javnim sektorjem, šolami in univerzami, da bi se oblikovali regionalni inovacijski grozdi v duhu lizbonske strategije;

Odzivanje na globalizacijo in strukturne spremembe

10. ceni, da so vse države članice namenile znatno količino svojih skupnih dodeljenih finančnih sredstev za naložbe v raziskave, razvoj in inovacije, v razvijanje na znanju temelječega storitvenega gospodarstva ter spodbujanje podjetništva in podpornih storitev za podjetja ter pomoč podjetjem in delavcem, da se prilagodijo na nove razmere; ugotavlja, da je za večino konvergenčnih regij v Uniji še vedno zelo težavno zagotoviti dostopnost, saj imajo pomanjkljivo prometno infrastrukturo;

11. meni, da je treba industrijsko politiko podpirati s strukturnimi skladi, da bi se povečala konkurenčnost držav članic in Unije, zato podpira prednostno nalogo kohezijske politike, da bi se sprostile poslovne možnosti, zlasti malih in srednjih podjetij;

Demografske spremembe in bolj vključujoči trgi dela

12. čestita državam članicam za njihova prizadevanja, da bi dale prednost naložbam za povečanje udeležbe na trgu dela in odobrava ukrepe, ki jih podpirata Evropski socialni sklad in program PROGRESS za obdobje 2007–2013, namenjene odpravljanju diskriminacije in izboljšanju položaja žensk na trgu dela; pozdravlja ukrepe držav članic za povečanje znanj ter odpravljanje revščine in socialne izključenosti v njihovih programih, ki se financirajo iz Evropskega socialnega sklada; poudarja, da si je pomembno in potrebno še naprej prizadevati v podporo zaposlovanju kljub vse globlji ekonomski krizi, pri čemer je treba na vseh stopnjah izvajanja in ocenjevanja kohezijske politike še posebej upoštevati posebne potrebe invalidov in starejših državljanov;

13. podpira načelo partnerstva, ki ga v kohezijski politiki izvaja Komisija, in jo poziva, naj vključi lokalne in nacionalne organizacije žensk v pogajanja o tej politiki in njeno izvajanje, zato da bi se odzvali na izzive trajnostnega razvoja, podnebnih sprememb in energije;

14. meni, da bi bilo treba ukrepe za varstvo okolja, boj proti podnebnim spremembam in spodbujanje energetske učinkovitosti vključiti v vse operativne programe, ter ceni zaveze držav članic za reševanje teh vprašanj, s tem ko so jim namenile približno tretjino skupnega proračuna za kohezijsko politiko; meni pa, da sredstva, namenjena posebej boju proti podnebnim spremembam in spodbujanju energetske učinkovitosti, ne zadostujejo za pokritje dejanskih potreb;

15. meni, da je razvijanje polov konkurenčnosti v okviru strukturnih skladov bistvenega pomena, saj ponujajo znatne možnosti za ustvarjanje dobro plačanih delovnih mest in rasti, pa tudi za zmanjšanje pritiska na velika somestja; v zvezi s tem pozdravlja nadaljevanje programa URBAN in meni, da je treba oživljati mestna območja in izboljšati starajočo se mestno infrastrukturo;

16. poudarja, da uredbe o strukturnih skladih določajo, da morajo države članice in Komisija zagotoviti spodbujanje enakopravnosti med ženskami in moškimi ter vključevanje vidika enakosti med spoloma na različnih stopnjah izvajanja skladov;

17. poziva države članice, naj obveščajo državljane, lokalne organe in nevladne organizacije ter organizacije žensk o vsem v zvezi z možnostjo financiranja v okviru programskega obdobja 2007–2013, zlasti o posebnih programih, upravičenosti do sofinanciranja iz strukturnih skladov, pravilih o povračilu stroškov ter o tem, kje najti razpise za predloge;

18. poziva države članice, naj zagotovijo, da s prekomernimi upravnimi ovirami ne bi odvrnile nevladnih organizacij od vložitve zahtevkov za financiranje projektov, zlasti tistih, ki so namenjeni podpori ženskam v slabših gospodarskih razmerah, priseljenkam, pripadnicam etničnih manjšin, invalidkam, ženskam, ki skrbijo za vzdrževane osebe, in žrtvam nasilja ali mučenja;

19. ugotavlja, da so med državami članicami EU-15 in EU-12 velike razlike pri dodeljevanju sredstev za to področje, ter priznava potrebo novih držav članic, da namenijo bistveno več sredstev za doseganje ciljev Unije glede okolja, podnebja in biotske raznovrstnosti, kot so opredeljeni v pravnem redu Skupnosti;

20. poudarja, kako pomembno je okrepiti zmogljivosti za sodelovanje in učinkovito črpanje razpoložljivih finančnih virov z uporabo vseh možnih sredstev, tudi z izmenjavo zgledov najboljše prakse, informacijskimi kampanjami, skupnimi ukrepi, izmenjavo nove tehnologije in razvojem partnerstev, saj bo to prispevalo k učinkovitemu izvajanju potekajočih programov sodelovanja in povečalo absorpcijsko zmožnost novih držav članic;

21. meni, da bi si morale države članice v času gospodarske krize prizadevati za ustvarjanje sinergije med varstvom okolja in odpiranjem delovnih mest, kot je določeno v strateških smernicah Skupnosti o koheziji ter dodeliti več sredstev projektom, ki spodbujajo zeleno gospodarstvo, zelena delovna mesta in zelene inovacije;

Krepitev upravljanja in partnerstev na več ravneh

22. meni, da sta upravljanje na več ravneh in načelo partnerstva bistveni sestavini za zakonitost operativnih programov, njihovo preglednost in učinkovitost v obdobju načrtovanja, zlasti pa izvajanja; zato pozdravlja prizadevanja vseh držav članic, da v skladu s svojimi specifičnimi institucionalnimi okviri in tradicijo v svojih programih za sedanje obdobje krepijo načela partnerstva v skladu s členom 11 splošne uredbe o ESRR, ESS in Kohezijskem skladu; priporoča zlasti novim državam članicam, ki nimajo veliko izkušenj pri vzpostavljanju uspešnih partnerstev, naj pri izvajanju operativnih programov neprenehoma krepijo načelo partnerstva in preglednosti;

23. poziva države članice, naj preprečijo prekomerne zamude pri povračilu stroškov za končane projekte, ter opaža, da plačilna nezmožnost, ki jo povzroči tako zavlačevanje, pogosto ovira upravičence (ki so predvsem lokalni organi in nepridobitne organizacije) pri izvajanju novih dejavnosti, značilnih za njihovo področje delovanja;

24. opozarja, da so zamude pri izvajanju strukturne politike deloma nastale zaradi preveč togih postopkov, ki bi jih bilo treba zato poenostaviti in uvesti jasno razdelitev odgovornosti in pristojnosti med Evropsko unijo, državami članicami ter regionalnimi in lokalnimi organi;

25. poziva države članice, naj tesno sodelujejo z regionalnimi in lokalnimi organi že v fazi načrtovanja nacionalnih referenčnih strateških okvirov, da bodo zagotovile optimalno izvajanje nacionalnih strategij in uresničitev idealov, ki so podlaga za večnivojsko upravljanje;

26. poudarja potrebo po spodbujanju sodelovanja med zasebnim in javnim sektorjem v obliki javno-zasebnih partnerstev, da bi omogočili izvajanje številnih ključnih projektov za povečanje učinka naložb;

27. ugotavlja, da je potrebna ocena usklajenosti in komplementarnosti programov strukturnih skladov s programi za razvoj podeželja; ugotavlja, da izkušnje na tem področju kažejo, da sinergija med programoma ni dovolj izkoriščena;

Krepitev institucionalnih zmogljivosti

28. ceni večjo ozaveščenost o pomenu krepitve institucionalnih in upravnih zmogljivosti za učinkovito izvajanje javnih politik in upravljanje skladov EU; poziva, naj si vse konvergenčne regije močno prizadevajo za okrepitev institucionalnih zmogljivosti ter večjo profesionalnost javnih organov;

29. poudarja, da mora biti kohezijska politika usmerjena na podeželska območja, saj je teritorialno kohezijo mogoče doseči samo s prizadevanjem za ravnotežje med mestom in podeželjem;

Vključevanje uspešnih politik, krepitev znanja in razširjanje dobrih praks

30. ceni zlasti, da nove države članice vključujejo rezultate pobud Skupnosti URBAN in EQUAL v operativne programe za obdobje 2007–2013; odobrava prizadevanja držav članic, da bi oblikovale celovite načrte za trajnostni razvoj mest, saj so tam sedeži industrije, ki ustvarja gospodarsko rast in delovna mesta; poleg tega meni, da je treba v celoti izkoristiti potencial programov evropskega ozemeljskega sodelovanja ter instrumentov Jessica, Jaspers, Jeremie in Jasmine, da se pospeši razvoj in doseže večja stopnja rasti;

31. poziva države članice, naj upoštevajo vpliv žensk in vidik enakosti med spoloma pri vseh projektih strukturnih skladov;

Sklepi

32. meni, da ni mogoče podati vrednostne sodbe o odločitvi držav članic, kako bodo izvajale okvir, ki ga določajo strateške smernice o koheziji, pri načrtovanju nacionalnih strateških referenčnih okvirov in operativnih programov; ceni, da si države članice na vseh stopnjah precej prizadevajo, da bi izpolnile prednostne naloge kohezijske politike glede na svoje specifične potrebe in omejitve;

33. meni, da sta preglednost pri dodeljevanju strukturnih sredstev in poenostavitev upravnih postopkov, ki olajša dostop potencialnih upravičencev sredstev do informacij, bistvena pogoja za dosego splošnih ciljev kohezijske politike;

34. poziva države članice, naj okrepijo postopke, s katerimi naj bi zagotovile uporabo polno delujočega integriranega pristopa pri izvajanju kohezijske politike in s tem ustrezno upoštevanje vseh vidikov posameznega operativnega programa;

35. spodbuja Komisijo pri prizadevanjih, da bi zagotovila vzpostavitev učinkovitih nadzornih sistemov v državah članicah, s čimer bi bilo omogočeno dobro finančno poslovodenje izdatkov Skupnosti;

36. ugotavlja, da sedanja svetovna gospodarska kriza povzroča nove razmere v vseh državah članicah, te pa zahtevajo ponovno oceno ter morebitno prilagajanje prednostnih nalog za naložbe; pozdravlja zgoraj navedene predloge Komisije za spremembo uredb, da bi izpolnili potrebe EU v teh izrednih razmerah, ter ponavlja svoje stališče o bistveni vlogi kohezijske politike, da bi si gospodarstvo na vsem ozemlju Unije opomoglo; zato zavrača vsakršen poskus renacionalizacije politike;

37. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, pa tudi vladam in parlamentom držav članic.

• [1]  UL L 210, 31.7.2006, str. 25.
• [2]  UL L 291, 21.10.2006, str. 11.
• [3]  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0492.

OBRAZLOŽITEV

Uvod

Na mnogih področjih evropske politike so poročila o izvajanju omejena na revizijo prenosa zakonodaje Evropske unije v nacionalno pravo. To pogosto poteka s postopkom preiskave zadevne zakonodaje in držav članic, izbranih za poročilo. Zaenkrat ta pristop v primeru strukturnih skladov ni mogoč, saj so zakonodaja na tem področju bodisi uredbe, ki se uporabljajo neposredno, ali pa se zakonodaja sprejema s postopkom privolitve. Ukrepi za izvajanje, ki jih je v obliki odločb Komisije sprejela Evropska komisija, se ne predložijo Parlamentu in Svetu, kar pa se lahko spremeni, ko prične veljati lizbonska pogodba ali njen ustreznik.

Splošno ozadje

V celotnem sedanjem mandatu in v skladu z Evropsko komisijo in Svetom je Evropski parlament poudarjal, da je treba vložiti večino razpoložljivih sredstev za regionalni razvoj v ukrepe za pomoč tistim državam članicam in regijam, ki zaostajajo v gospodarskem, socialnem in okoljskem razvoju. Enak pomen pa pripisuje temu, da so na voljo tudi viri za pomoč vsem evropskim regijam, zlasti uspešnejšim, za financiranje dejavnosti raziskav in razvoja, oblikovanja storitvenega gospodarstva, temelječega na visoki tehnologiji, podpornih storitev za podjetja, da bi Unija dosegla cilje, ki so določeni v lizbonski in göteborški agendi. Parlament meni, da bi imelo omejevanje ukrepov te politike za revnejše države članice nasprotni učinek. Politika regionalnega razvoja je področje, na katerem vsi evropski državljani vidijo in občutijo rezultate v svoji neposredni bližini, in da bi bila ta politika uspešna, mora biti brez razlik navzoča v vseh državah članicah.

Parlament je ob upoštevanju navedenega v petletnem obdobju opredelil strateške ukrepe, ki naj bi jih izvajale države članice. To so med drugim:

Ø ukrepi za izboljšanje mestnega okolja ob posebnem upoštevanju mestnega prometa in ukrepov za preprečevanje emisij CO, nadzor nad širjenjem mest ter razpoložljivost dobrih, cenovno dostopnih stanovanj in odprtih prostorov;

Ø ukrepi za zagotavljanje policentričnega razvoja;

Ø ukrepi za izboljšanje življenjskih razmer in vključevanje manjšinskih skupnosti, ob posebnem upoštevanju Romov;

Ø ukrepi za zagotovitev razširjanja in izmenjave dobrih praks;

Ø ukrepi za prilagajanje lokalnih gospodarstev in okolij, da se bodo lahko spoprijela s podnebnimi spremembami;

Ø sistematično sprejemanje in izvajanje integriranega pristopa k strateškemu načrtovanju in izvajanju projektov;

Ø spodbujanje sodelovanja zasebnega sektorja pri realizaciji projektov, pomembnost javno-zasebnih partnerstev;

Ø pomembna vloga regionalnih in lokalnih organov pri načrtovanju in pripravi nacionalnih strateških okvirov.

Namen tega poročila je prikazati, kako so države članice tolmačile in upoštevale strateške smernice Skupnosti o koheziji iz leta 2006 pri načrtovanju nacionalnih strateških referenčnih okvirov in hkratnih operativnih programov, sprejetih zaradi izpolnjevanja specifičnih omejitev in zahtev.

Izvajanje strategij in operativnih programov za programsko obdobje 2007–2013 se je ravno začelo. Potem ko je Evropska komisija dokončala postopek odobritve operativnih programov junija 2008, se novi projekti komaj začenjajo oblikovati in potrebno bo najmanj leto dni, preden bo mogoče oceniti dejanski napredek pri njihovem izvajanju. Zato je to poročilo po obsegu nujno omejeno in skuša opredeliti, kako in v kolikšni meri so države članice in regije pri pripravi in načrtovanju operativnih programov, ki določajo izvajanje politik regionalnega razvoja za celotno programsko obdobje, upoštevale prednostne naloge, navedene v strateških smernicah o koheziji. Dejansko analizo postopka izvajanja operativnih programov bo mogoče izvesti le, če bodo države članice v svojih poročilih zagotovile informacije o tem, kako programi, ki se sofinancirajo iz skladov, prispevajo k izvajanju ciljev kohezijske politike, izpolnjevanju nalog skladov, izvajanju prednostnih nalog, ki so naštete v strateških smernicah skupnosti o koheziji ter sprejemanju cilja spodbujanja konkurenčnosti in ustvarjanja delovnih mest, kot zahteva člen 29 splošne uredbe.

Sporočilo Evropske komisije o rezultatih pogajanj v zvezi s strategijo in programi kohezijske politike za programsko obdobje nam omogoča vpogled v to, kako bo nova generacija programov regionalne kohezijske politike uporabila 347 milijard evrov[1], ki so bili za to politiko dodeljeni za sedemletno obdobje.

Poglavitne ugotovitve

V skladu s osnovnim načelom solidarnosti, ki je osnova kohezijske politike, ostaja glavni cilj zmanjšanje razlik med državami članicami, regijami in posamezniki v smislu življenjske ravni ter ravni enakih možnosti in pospeševanje gospodarske, socialne in ozemeljske kohezije v okviru globalnega gospodarstva[2].

V skladu s tem kaže načrt strateške politike za programsko obdobje 2007–2013, da si vse države članice, tudi tiste, ki so se pridružile nedavno, skupaj prizadevajo za usmeritev politike in naložb k doseganju lizbonskih in göteborških ciljev. Vidimo lahko, da so konvergenčne regije namenile 65 % sredstev, regije regionalne konkurenčnosti in zaposlovanja pa 82 % (70 % vseh sredstev) za prednostne naloge lizbonske agende. Pravzaprav je bilo dodeljenih več sredstev, kot je bilo sprva zahtevano po členu 9 splošne uredbe (60 % izdatkov za konvergenčni cilj in 75 % izdatkov za cilj regionalna konkurenčnost in zaposlovanje). To kaže, da se politikam, povezanim z lizbonsko agendo, priznava potencial, da evropskemu gospodarstvu zagotovijo primerljivo prednost v vedno bolj globaliziranem okolju, in izredno zavzetost manj razvitih držav in regij, ki razumejo potrebo po prednostni obravnavi vprašanj konkurenčnosti, inovacij in dinamičnosti.

Prilagoditev naših gospodarstev, celo našega življenjskega sloga, da bomo lahko kos izzivom globalizacije in podnebnih sprememb, je nujnost, ki bo v dogledni prihodnosti vplivala na politiko regionalnega razvoja. Za napredek na teh področjih so potrebni sredstva za raziskave in inovacije, podjetništvo, energetska učinkovitost in specifični skladi, namenjeni boju proti posledicam podnebnih sprememb. Poročevalec je z zadovoljstvom ugotovil, da bo v varovanje okolja vloženih 100 milijard evrov, obenem pa meni, da so sredstva, dodeljena za energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije (9 milijard) na eni strani in za ukrepe za boj proti podnebnim spremembam (48 milijard) na drugi, manjša, kot je potrebno. V času, ko se naš planet že obnaša nepredvidljivo in cele regije sveta doživljajo nepričakovane poplave in vedno hujše suše, bo napredek v teh ključnih sedmih letih odločal o naši prihodnosti, pa tudi o tem, katera gospodarska regija bo v 21. stoletju vladala novim industrijam in gospodarskim dejavnostim v vzponu.

Druga pomembna vprašanja, obravnavana v poročilu v skladu s prednostnimi nalogami kohezijske politike, so ukrepi za:

Ø povečanje stopnje zaposlenosti,

Ø spodbujanje prožnejšega trga dela,

Ø spodbujanje socialno vključujočih družb in boj proti revščini,

Ø poudarjanje, da so za izvajanje operativnih programov nujni dobro upravljanje in po potrebi okrepljene zmogljivosti institucij,

Ø vključevanje uspešnih pobud Skupnosti,

Ø razvijanje družbe znanja in izmenjava dobrih praks.

Sklepi

Delovna domneva poročevalca, da so vse države članice upoštevale splošne prednostne naloge kohezijske politike, ko so oblikovale operativne programe in se o njih pogajale, se je izkazala za resnično. Jasno je, da so vse države članice upoštevale cilje Skupnosti, ki so jih prevedle v lastne prednostne naloge v skladu z omejitvami, ki jih postavlja specifična raven njihovega gospodarskega in ozemeljskega razvoja.

To poročilo nastaja v času gospodarskega preloma, kakršnega še ni bilo. Od milijonov evropskih davkoplačevalcev se pričakuje, da bodo plačali na milijarde evrov za refinanciranje denarnih sistemov Evrope; Velika Britanija, Francija, Španija, Nemčija in Italija so bodisi že v recesiji ali drsijo vanjo. Čeprav ni poročevalčev namen, da bi v tem poročilu razpravljal o veliki gospodarski krizi, bi rad pozdravil revizijo zakonodajnega okvira, s čimer se zagotovi, da bo kohezijska politika močan instrument, ki bo lahko spodbujal stalen, uravnotežen trajnostni razvoj tudi v obdobju nepričakovanih gospodarskih pretresov. Evropska komisija je Parlamentu podala predloge, katerih namen je kohezijsko politiko opremiti tako, da bo lahko prevzela osrednjo vlogo pri prizadevanjih Evrope za spoprijemanje s izrednim izzivom, metode, programi in pravila pa bodo nedvomno prirejeni tem potrebam. Prav zato je še toliko pomembneje podrobno proučiti, kaj je bilo načrtovano, kaj so države članice in regije opredelile kot zanje najvažnejše v razmerah, ki so vladale v začetku tega programskega obdobja, in ugotoviti, ali dejavnosti Unije odražajo dejansko stanje in kako.

Zaradi zgoščevanja prebivalstva v strnjenih mestnih naseljih in ključnega pomena mest za gospodarsko uspešnost Unije je mestna razsežnost operativnih programov, ki naj bi se izvajali v obdobju od 2007–2013, središčna pri njeni strategiji za doseganje lizbonskih in göteborških ciljev. Komisija v svojem delovnem dokumentu z dne 14. novembra navaja, da mestno razsežnost vsebuje več kot polovica programov ERSS, pregledanih v referenčnem obdobju. Operativni programi, namenjeni obnovi mest, ohranjanju energije, razvijanju energetsko učinkovitih in čistih sistemov mestnega prometa, bodo hkrati varovali in izboljševali okolje ter spodbudili gospodarsko dejavnost in ustvarjanje delovnih mest. Vsi se zavedamo neizogibnosti postindustrijske revolucije, ki je prinesla omejitve in izzive, pa tudi prednosti in obete. S priznanjem pozitivnih vidikov teh izzivov in njihovim vključevanjem v vse vidike izvajanja naših operativnih programov bo gospodarsko in socialno tkivo naše Unije pridobilo prednost.

Seveda so razvoj in raziskave ključne za odkrivanje novih tehnologij, ki bodo zmogle izkoristiti obnovljive vire energije za proizvodnjo energije brez onesnaževanja in nam bodo omogočile ohranjanje in izboljšanje življenjskega standarda ter odločilno vplivale na naš položaj kot svetovne gospodarske in politične sile.

Sedanji svetovni dogodki kažejo, da je potreben učinkovit nadzorni sistem, ki bi kar najbolj ščitil javno porabo pred goljufijami in zlorabami. Glede na sloves, ki ga je finančni svet pridobil v minulih tednih, mora biti upravljanje evropskih skladov jasno in pregledno. Bilo pa bi napačno še bolj poostriti postopke in metode, kar bi ta že tako okorni sistem še bolj upočasnilo. Da je treba poenostaviti postopke in pospešiti izvajanje, so priznale vse strani, Parlament pa mora sedaj obravnavati zakonodajne predloge in sporočila Evropske komisije, ki spreminjajo mnoge zakonodajne ureditve prav zato, da bi se poenostavilo in pospešilo izvajanje kohezijske politike. Upajmo, da bodo naša prizadevanja obrodila sadove.

• [1]  Zdaj je to druga največja točka proračuna Skupnosti.
• [2]  Vir: Evropska komisija KOM(2008)301 končno.

MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (21.1.2009)

za Odbor za regionalni razvoj

o izvajanju uredbe o strukturnih skladih 2007–2013: rezultati pogajanj glede nacionalnih strategij in operativnih programov kohezijske politike
(2008/2183(INI)

Pripravljavec mnenja: Atanas Paparizov

POBUDE

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za regionalni razvoj kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  pozdravlja tesno povezanost med novo kohezijsko politiko za obdobje 2007–2013 in lizbonsko agendo; z zadovoljstvom ugotavlja, da je več kot 65 % sredstev v višini 347 milijard EUR, namenjenih kohezijski politiki, dodeljenih za izdatke, povezane z lizbonskimi cilji, kot so inovacije, raziskave in človeški kapital;

2.  pozdravlja odločitev držav članic, da med prednostne naloge uvrstijo naložbe v raziskave in razvoj ter inovacije, in sicer v skupnem znesku 86 milijard EUR; poudarja pomen regionalne razsežnosti inovacij; pozdravlja tudi dejstvo, da bo več kot polovica tega zneska vložena v izboljšanje inovativne zmogljivosti EU;

3.   izraža resno zaskrbljenost nad razmeroma omejenimi sredstvi, namenjenimi ukrepom za ublažitev podnebnih sprememb ter izboljšanje energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije; meni, da je na tem področju potrebnih veliko več naložb ter da je treba glede na vmesni pregled izvajanja strukturnih skladov v prihodnje določiti strožje smernice EU in nameniti več finančnih sredstev za doseganje teh ciljev, zlasti pa zahtevati, da se najmanj 5 % sredstev iz strukturnih skladov porabi za izboljšanje energetske učinkovitosti v obstoječih domovih; zato poziva Komisijo, naj sprejme nadaljnje ukrepe na podlagi sklepov Sveta za konkurenčnost z 9. in 10. oktobra 2008 o energetski učinkovitosti; poudarja bistveno vlogo in možnosti za razvoj, ki ju imajo viri obnovljive energije za regije EU pri ustvarjanju delovnih mest in spodbujanju trajnostnega lokalnega razvoja; poziva Komisijo, naj obravnava vse možnosti za financiranje izgradnje do 12 demonstracijskih elektrarn za zajemanje in shranjevanje ogljika do leta 2015 ter naj pravočasno predloži svoje predloge;

4.  meni, da je za vseevropska energetska omrežja namenjeno premalo finančnih sredstev, saj so bistvena za uresničevanje notranjega energetskega trga;

5.  meni, da je treba industrijsko politiko podpirati s strukturnimi skladi, da bi se povečala konkurenčnost držav članic in EU, zato podpira prednostno nalogo kohezijske politike, da bi se sprostile poslovne možnosti, zlasti malih in srednjih podjetij;

6.  poudarja, da je treba upoštevati posebne potrebe novih držav članic po vlaganju v izgradnjo osnovne infrastrukture, ki je pogoj za uresničevanje lizbonskih ciljev;

7.   meni, da je razvijanje polov konkurenčnosti v okviru strukturnih skladov bistvenega pomena, saj ponujajo znatne možnosti za ustvarjanje dobro plačanih delovnih mest in rasti; v zvezi s tem pozdravlja nadaljevanje programa URBAN in meni, da je treba oživljati mestna območja in izboljšati starajočo se mestno infrastrukturo;

8.   poudarja, kako pomembno je okrepiti zmogljivosti za sodelovanje in učinkovito črpanje razpoložljivih finančnih virov z uporabo vseh možnih sredstev, tudi z izmenjavo zgledov najboljše prakse, informacijskimi kampanjami, skupnimi ukrepi, izmenjavo nove tehnologije in razvojem partnerstev, saj bo to prispevalo k učinkovitemu izvajanju programov sodelovanja, ki so v teku;

9.   poudarja, da je pomembno oblikovati in izvajati posebne programe v regijah, kjer so prevladujoče industrijske dejavnosti v zatonu, da bi podprli dejavnosti gospodarske obnove, ki lahko znatno povečajo pomen terciarnega sektorja v gospodarstvu;

10. poudarja, da mora biti kohezijska politika usmerjena na podeželska območja, saj je teritorialno kohezijo mogoče doseči samo s prizadevanjem za ravnotežje med mestom in podeželjem;

11. meni, da je glede na upadanje števila prebivalcev in njihovo staranje za večino držav članic vprašanje prebivalstva bistven izziv; poudarja, da ta vidik v sporočilu Komisije KOM(2008)0301 ni dovolj obravnavan;

12. meni, da sta preglednost pri dodeljevanju sredstev in poenostavitev upravnih postopkov, ki bi možnim upravičencem do sredstev omogočila lažji dostop do informacij, bistvena pogoja za uresničitev splošnih ciljev kohezijske politike.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	20.1.2009
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	46 1 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Šarūnas Birutis, Jan Březina, Jerzy Buzek, Jorgo Chatzimarkakis, Giles Chichester, Dragoş Florin David, Den Dover, Lena Ek, Nicole Fontaine, Adam Gierek, Norbert Glante, Fiona Hall, Erna Hennicot-Schoepges, Mary Honeyball, Ján Hudacký, Romana Jordan Cizelj, Werner Langen, Anne Laperrouze, Pia Elda Locatelli, Patrick Louis, Eluned Morgan, Angelika Niebler, Atanas Paparizov, Aldo Patriciello, Francisca Pleguezuelos Aguilar, Anni Podimata, Miloslav Ransdorf, Vladimír Remek, Herbert Reul, Teresa Riera Madurell, Mechtild Rothe, Paul Rübig, Patrizia Toia, Catherine Trautmann, Claude Turmes, Nikolaos Vakalis, Alejo Vidal-Quadras, Dominique Vlasto
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Pilar Ayuso, Juan Fraile Cantón, Matthias Groote, Françoise Grossetête, Edit Herczog, Vittorio Prodi, Esko Seppänen, Silvia-Adriana Ţicău, Vladimir Urutchev

MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov (10.11.2008)

za Odbor za regionalni razvoj

o izvajanju uredb o strukturnih skladih 2007­–2013: rezultati pogajanj o nacionalnih kohezijskih strategijah in operativnih programih
(2008/2183(INI))

Poročevalec: Zita Pleštinská

POBUDE

Odbor za pravice žensk in enakost spolov poziva Odbor za regionalni razvoj kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

- ob upoštevanju členov 2 in 3(2) Pogodbe ES,

1.  podpira cilj odprave ovir, ki ga še naprej vsebujejo novi programi, zlasti ovir za zaposlovanje žensk in zlasti tistih, ki prizadenejo ljudi na podeželju, mladih, invalidov, starejših oseb in nizko kvalificiranih delavcev, ter opaža, da še zdaleč ni dosežen cilj povečati stopnjo zaposlenosti žensk;

2.  poudarja, da uredbe o strukturnih skladih določajo, da države članice in Komisija zagotovijo spodbujanje enakopravnosti med ženskami in moškimi ter vključevanje vidika enakosti med spoloma na različnih stopnjah izvajanja skladov;

3.  poziva k sprejetju operativnih programov za vključevanje načela enakosti med spoloma, ki se bodo spoprijeli z diskriminacijo in spodbujali enako obravnavanje, plačilo ter priložnosti za ženske in moške na delovnem mestu ter v družbi kot celoti, da bi tako povečali ozaveščenost javnosti o teh vprašanjih, spodbujali zlasti žensko podjetništvo, poenostavili udeležbo žensk pri odločanju ter spodbujali udeležbo žensk na znanstvenem, akademskem in tehnološkem področju, sprožali kampanje za ozaveščanje splošne javnosti, izmenjevali primere dobre prakse in omogočali stalen dialog z državljani;

4.  podpira ukrepe, ki jih spodbujata Evropski socialni sklad in program PROGRESS za obdobje 2007–2013, s katerimi se bo izboljšal položaj žensk na trgu dela ter ki bodo pripomogli k odpravi diskriminacije;

5.  poudarja, da bi morali biti ti programi usmerjeni tudi na usklajevanje družinskega in poklicnega življenja, da bi zagotovili potrebne pogoje za pravično udeležbo žensk in moških v zasebnem ter javnem življenju in se istočasno spoprijeli z demografskim izzivom; poudarja, da je treba skladno z barcelonskimi cilji izboljšati razpoložljivost, kakovost in dostopnost storitev otroškega varstva ter nege vzdrževanih oseb, starejših, kronično bolnih in invalidov;

6.  podpira načelo partnerstva, ki ga v kohezijski politiki izvaja Komisija , in jo poziva, naj vključi lokalne in nacionalne organizacije žensk v pogajanja o tej politiki in njeno izvajanje;

7.  poziva države članice, naj obveščajo državljane, lokalne organe in nevladne organizacije ter organizacije žensk o vsem v zvezi z možnostjo financiranja v okviru novega programskega obdobja 2007–2013, zlasti o posebnih programih, upravičenosti do sofinanciranja iz strukturnih skladov, pravilih o povračilu stroškov ter o tem, kje najti razpise za predloge;

8.  poziva države članice, naj zagotovijo, da s prekomernimi upravnimi ovirami ne odvrnejo nevladnih organizacij od vložitve zahtevkov za financiranje projektov, zlasti tistih, ki so namenjeni podpori ženskam v slabših gospodarskih razmerah, priseljenkam, ženskam iz etničnih manjšin, invalidkam, ženskam, ki skrbijo za vzdrževane osebe, in ženskam, ki so žrtve nasilja ali mučenja;

9.  poziva države članice, naj preprečijo prekomerne zamude pri povračilu stroškov končanih projektov, ter opaža, da plačilna nesposobnost, ki jo povzroči tako zavlačevanje, pogosto ovira prejemnike plačila (ki so predvsem lokalni organi in nepridobitne organizacije) pri izvajanju novih dejavnosti, značilnih za njihovo področje delovanja;

10. v zvezi z načrtovanjem in izvajanjem strateških projektov poziva države članice, naj po potrebi upoštevajo potrebe žensk, družin, zlasti enostarševskih in velikih družin, invalidnih oseb ter ranljivih skupin v geografsko in socialno prikrajšanih regijah;

11. poziva države članice, naj upoštevajo vpliv žensk in vidik enakosti med spoloma pri vseh projektih strukturnih skladov;

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	6.11.2008
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	27 0 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Emine Bozkurt, Věra Flasarová, Claire Gibault, Lissy Gröner, Zita Gurmai, Rodi Kratsa-Tsagaropoulou, Urszula Krupa, Roselyne Lefrançois, Astrid Lulling, Siiri Oviir, Marie Panayotopoulos-Cassiotou, Zita Pleštinská, Anni Podimata, Raül Romeva i Rueda, Eva-Britt Svensson, Britta Thomsen, Anne Van Lancker, Anna Záborská, Iva Zanicchi
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Lena Ek, Iratxe García Pérez, Donata Gottardi, Mary Honeyball, Christa Klaß, Ria Oomen-Ruijten, Maria Petre
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Inger Segelström

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	12.2.2009
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	48 2 3
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Emmanouil Angelakas, Stavros Arnaoutakis, Elspeth Attwooll, Rolf Berend, Jana Bobošíková, Victor Boştinaru, Wolfgang Bulfon, Giorgio Carollo, Bairbre de Brún, Gerardo Galeote, Iratxe García Pérez, Monica Giuntini, Ambroise Guellec, Pedro Guerreiro, Gábor Harangozó, Filiz Hakaeva Hyusmenova, Mieczysław Edmund Janowski, Gisela Kallenbach, Evgeni Kirilov, Miloš Koterec, Constanze Angela Krehl, Florencio Luque Aguilar, Jamila Madeira, Miguel Angel Martínez Martínez, Iosif Matula, Miroslav Mikolášik, Jan Olbrycht, Maria Petre, Markus Pieper, Giovanni Robusti, Wojciech Roszkowski, Catherine Stihler, Margie Sudre, Lambert van Nistelrooij, Oldřich Vlasák
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Domenico Antonio Basile, Jan Březina, Den Dover, Emanuel Jardim Fernandes, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Stanisław Jałowiecki, Zita Pleštinská, Samuli Pohjamo, Christa Prets, Miloslav Ransdorf, Flaviu Călin Rus, Richard Seeber, László Surján, Nikolaos Vakalis, Iuliu Winkler
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Wolf Klinz, Sepp Kusstatscher, Toine Manders