POROČILO o predlogu Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o odobritvi jamstva Skupnosti Evropski investicijski banki za izgube pri posojilih in jamstvih za posojila za projekte zunaj Skupnosti

24.2.2009 - (KOM(2008)0910 – C6‑0025/2009 – 2008/0268(COD)) - ***I

Odbor za proračun
Poročevalec: Esko Seppänen

Postopek : 2008/0268(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
A6-0109/2009
Predložena besedila :
A6-0109/2009
Sprejeta besedila :

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o odobritvi jamstva Skupnosti Evropski investicijski banki za izgube pri posojilih in jamstvih za posojila za projekte zunaj Skupnosti

(KOM(2008)0910 – C6‑0025/2009 – 2008/0268(COD))

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2008)0910),

–   ob upoštevanju člena 251 ter členov 179 in 181 Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0025/2009),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A6-0109/2009),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Predlog spremembe  1

Predlog sklepa

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6) V zadnjih letih je Skupnost svojo zunanjo politiko spremenila in razširila. To še zlasti velja za predpristopno strategijo, evropsko sosedsko politiko, obnovljena partnerstva z Latinsko Ameriko in Srednje-Vzhodno Azijo ter strateška partnerstva EU z Rusijo, Srednjo Azijo, Kitajsko in Indijo.

(6) V zadnjih letih je EU svoje zunanjo politiko spremenila in razširila. To še zlasti velja za predpristopno strategijo, evropsko sosedsko politiko, obnovljena partnerstva z Latinsko Ameriko in Srednje-Vzhodno Azijo ter strateška partnerstva EU z Rusijo, Srednjo Azijo, Kitajsko in Indijo. Poleg tega velja to tudi za razvojne politike Skupnosti, ki sedaj zajemajo vse države v razvoju. Razvojne politike so eden od stebrov zunanjih odnosov Skupnosti, ki nudijo rešitev, prikrojeno potrebam držav v razvoju.

Obrazložitev

Predlog spremembe želi uskladiti posojilno prakso Evropske investicijske banke z razvojnimi zahtevami, pojasnjenimi s sklepom Sodišča Evropskih skupnosti z dne 6 novembra 2008, C-155/07.

Predlog spremembe  2

Predlog sklepa

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

7. Od leta 2007 naprej bodo zunanje odnose Skupnosti podpirali tudi novi finančni instrumenti, kot so IPA, ENPI, DCI in instrument za stabilnost.

7. Od leta 2007 naprej bodo zunanje odnose Skupnosti podpirali tudi novi finančni instrumenti, kot so IPA, ENPI, DCI, EIDHR in instrument za stabilnost.

Predlog spremembe  3

Predlog sklepa

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8) Financiranje EIB bi moralo biti v skladu z zunanjo politiko Skupnosti in jo podpirati, vključno z njenimi posebnimi regionalnimi cilji. Z zagotavljanjem celovite usklajenosti z dejavnostmi Skupnosti mora financiranje EIB dopolnjevati ustrezne politike, programe in instrumente pomoči Skupnosti v različnih regijah. Poleg tega mora biti v finančne cilje EIB v vseh upravičenih regijah vključeno varstvo okolja in energetske varnosti držav članic. Financiranje EIB bi se moralo izvajati v državah, ki izpolnjujejo ustrezne pogoje iz sporazumov o političnih in makroekonomskih vidikih, ki jih Skupnost sklene z zadevnimi stranmi na visoki ravni.

(8) Financiranje EIB bi moralo biti v skladu z zunanjo politiko EU in jo podpirati, vključno z njenimi posebnimi regionalnimi cilji, ter bi moralo prispevati k splošnemu cilju spodbujanja in utrjevanja demokracije in pravne države, človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter spoštovanja mednarodnih sporazumov o okolju, katerih podpisnice so Skupnost ali njene države članice. Zlasti v zvezi z državami v razvoju naj bi finančne operacije EIB spodbujale trajnostni gospodarski in družbeni razvoj teh držav, še posebej najbolj ogroženih med njimi; njihovo nemoteno in postopno vključevanje v svetovno gospodarstvo; boj proti revščini; splošen cilj razvoja ter utrjevanja demokracije in pravne države; splošen cilj spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter skladnost s cilji, ki jih je odobrila Skupnost v okviru Združenih narodov in drugih pristojnih mednarodnih organizacij. Z zagotavljanjem celovite usklajenosti z dejavnostmi Skupnosti mora financiranje EIB dopolnjevati ustrezne politike, programe in instrumente pomoči Skupnosti v različnih regijah. Poleg tega mora biti v finančne cilje EIB v vseh upravičenih regijah vključeno varstvo okolja in energetske varnosti držav članic. Financiranje EIB bi se moralo izvajati v državah, ki izpolnjujejo ustrezne pogoje iz sporazumov o političnih in makroekonomskih vidikih, ki jih Skupnost sklene z zadevnimi stranmi na visoki ravni.

Obrazložitev

Predlog spremembe želi uskladiti posojilno prakso Evropske investicijske banke z razvojnimi zahtevami, pojasnjenimi s sklepom Sodišča Evropskih skupnosti z dne 6 novembra 2008, C-155/07.

Predlog spremembe  4

Predlog sklepa

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10) Financiranje EIB v predpristopnih državah bi moralo upoštevati prednostne naloge, določene v partnerstvih za pristop in evropskih partnerstvih, sporazumih o stabilizaciji in pridruževanju in v pogajanjih s Skupnostjo. Ukrepi Skupnosti na Zahodnem Balkanu bi se morali še naprej postopno preusmerjati od obnove k predpristopni podpori. Poleg tega bi si morala v tem okviru EIB s svojimi dejavnostmi po potrebi prizadevati tudi za spodbujanje vidika vzpostavljanja institucij, v sodelovanju z drugimi mednarodnimi finančnimi institucijami („IFI“), ki delujejo v regiji. V obdobju 2007–2013 bi se moral povečati obseg financiranja v državah kandidatkah (Hrvaška, Turčija in Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija) v okviru predpristopne pomoči, ki jo da na voljo EIB, in ki bi se sčasoma moralo razširiti, da bi zajelo potencialne države kandidatke na Zahodnem Balkanu v skladu z njihovim napredkom v pristopnem procesu.

(10) Financiranje EIB v predpristopnih državah bi moralo upoštevati prednostne naloge, določene v partnerstvih za pristop in evropskih partnerstvih, sporazumih o stabilizaciji in pridruževanju in v pogajanjih s Skupnostjo. Ukrepi Skupnosti na Zahodnem Balkanu bi se morali še naprej postopno preusmerjati od obnove k predpristopni podpori. V tem okviru bi si morala EIB s svojimi dejavnostmi po potrebi prizadevati tudi za spodbujanje vidika vzpostavljanja institucij, v sodelovanju z drugimi mednarodnimi finančnimi institucijami (v nadaljnjem besedilu "MFI"), ki delujejo v regiji. V obdobju 2007–2011 bi se moral povečati obseg financiranja v državah kandidatkah (Hrvaška, Turčija in Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija) v okviru predpristopne pomoči, ki jo da na voljo EIB, in ki bi se sčasoma moralo razširiti, da bi zajelo potencialne države kandidatke na Zahodnem Balkanu v skladu z njihovim napredkom v pristopnem procesu.

Predlog spremembe  5

Predlog sklepa

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11) Kar se tiče držav, vključenih v ENPI, bi morala EIB nadaljevati in krepiti svoje dejavnosti na področju Sredozemlja in se pri tem bolj usmeriti v razvoj zasebnega sektorja. V zvezi s tem so potrebni sodelovanje partnerskih držav za lažji razvoj zasebnega sektorja in krepitev strukturne reforme, zlasti reforme finančnega sektorja, ter drugi ukrepi za lažje izvajanje dejavnosti EIB, zlasti za zagotovitev, da lahko EIB izdaja obveznice na lokalnih trgih. Glede Vzhodne Evrope, Južnega Kavkaza in Rusije bi morala EIB v zadevnih državah okrepiti dejavnosti ob upoštevanju ustreznih pogojev, skladnih s sporazumi o političnih in makroekonomskih vidikih, ki jih na visoki ravni sklene Skupnost z zadevnimi državami. V tej regiji bi morala EIB financirati projekte, ki so bistvenega pomena za Skupnost, s področja prometne, energetske, telekomunikacijske in okoljske infrastrukture. Prednostno je treba obravnavati projekte za izgradnjo osi vseevropskega omrežja, projekte s čezmejnimi posledicami za eno ali več držav članic in obsežne projekte, ki spodbujajo regionalno povezovanje na podlagi boljše povezljivosti. Na okoljskem področju bi morala EIB v Rusiji dati prednost predvsem projektom v okviru Okoljskega partnerstva držav na severu. Na področju energetike so zlasti pomembni strateški projekti s področja energetske oskrbe in transporta energije. Financiranje EIB v tej regiji bi se moralo izvajati v tesnem sodelovanju z Evropsko banko za obnovo in razvoj („EBRD“), predvsem v skladu s pogoji, ki se določijo v tristranskem memorandumu o soglasju, ki ga sklenejo Komisija, EIB in EBRD.

Kar se tiče držav, vključenih v ENPI, bi morala EIB nadaljevati in krepiti svoje dejavnosti, ki se nanašajo na področje Sredozemlja in se pri tem bolj usmeriti v razvoj zasebnega sektorja. V zvezi s tem so potrebni sodelovanje partnerskih držav za lažji razvoj zasebnega sektorja in krepitev strukturne reforme, zlasti reforme finančnega sektorja, ter drugi ukrepi za lažje izvajanje dejavnosti EIB, zlasti za zagotovitev, da lahko EIB izdaja obveznice na lokalnih trgih. Glede Vzhodne Evrope, Južnega Kavkaza in Rusije bi morala EIB v zadevnih državah okrepiti dejavnosti ob upoštevanju ustreznih pogojev, skladnih s sporazumi o političnih in makroekonomskih vidikih, ki jih na visoki ravni sklene Skupnost z zadevnimi državami. V tej regiji bi morala EIB financirati projekte, ki so bistvenega pomena za Skupnost, s področja prometne, energetske, telekomunikacijske in okoljske infrastrukture. Prednostno je treba obravnavati projekte za izgradnjo osi vseevropskega omrežja, projekte s čezmejnimi posledicami za eno ali več držav članic in obsežne projekte, ki spodbujajo regionalno povezovanje na podlagi boljše povezljivosti. Na okoljskem področju bi morala EIB v Rusiji dati prednost predvsem projektom v okviru Okoljskega partnerstva držav na severu. Na področju energetike so zlasti pomembni strateški projekti s področja energetske oskrbe in transporta energije, v skladu s ciljem politike Skupnosti o razlikovanju virov energije in ob upoštevanju zagotavljanja stabilnih in zanesljivih virov za potrošnike. Financiranje EIB v tej regiji bi se moralo izvajati v tesnem sodelovanju z Evropsko banko za obnovo in razvoj („EBRD“), predvsem v skladu s pogoji, ki se določijo v tristranskem memorandumu o soglasju, ki ga sklenejo Komisija, EIB in EBRD.

Predlog spremembe  6

Predlog sklepa

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

15. Da bi se povečala usklajenost celotne podpore Skupnosti v zadevnih regijah, je treba iskati priložnosti, da se financiranje EIB povezuje z ustreznimi proračunskimi viri Skupnosti v obliki zagotavljanja pomoči, tveganega kapitala in subvencioniranih obrestnih mer poleg tehnične pomoči za pripravo in izvajanje projektov ali za izboljšanje pravnega in regulativnega okvira z instrumentoma IPA, ENPI, instrumentom za stabilnost in, za Južno Afriko, z DCI.

15. Da bi se povečala usklajenost celotne podpore Skupnosti v zadevnih regijah, je treba iskati priložnosti, da se financiranje EIB povezuje z ustreznimi proračunskimi viri Skupnosti v obliki zagotavljanja pomoči, tveganega kapitala in subvencioniranih obrestnih mer poleg tehnične pomoči za pripravo in izvajanje projektov ali za izboljšanje pravnega in regulativnega okvira z instrumentoma IPA, ENPI, instrumentom za stabilnost, EIDHR in, za Južno Afriko, z DCI.

Predlog spremembe  7

Predlog sklepa

Uvodna izjava 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

17. Treba bi bilo izboljšati poročanje EIB in Komisije o financiranju EIB. Komisija bi morala na podlagi informacij, ki jih prejme od EIB, letno poročati Evropskemu parlamentu in Svetu o financiranjih EIB, izvedenih na podlagi tega sklepa. Poročilo bi moralo vsebovati predvsem poglavje o dodani vrednosti v skladu s politikami Skupnosti ter poglavje o sodelovanju s Komisijo, drugimi mednarodnimi finančnimi institucijami in dvostranskimi donatorji, vključno s sofinanciranjem.

17. Treba bi bilo izboljšati poročanje in posredovanje informacij s strani EIB in Komisije o financiranju EIB. Komisija bi morala na podlagi informacij, ki jih prejme od EIB, letno poročati Evropskemu parlamentu in Svetu o financiranjih EIB, izvedenih na podlagi tega sklepa. Poročilo bi moralo vsebovati predvsem strateške programske dokumente in poglavje o dodani vrednosti v skladu s politikami Skupnosti ter poglavje o sodelovanju s Komisijo, drugimi mednarodnimi finančnimi institucijami in dvostranskimi donatorji, vključno s sofinanciranjem.

Predlog spremembe  8

Predlog sklepa

Uvodna izjava 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(18) Jamstvo Skupnosti, ki se vzpostavi s tem sklepom, bi moralo vključevati financiranje EIB, sklenjeno v obdobju, ki se začne 1. februarja 2007 in konča 31. decembra 2013. Da se bodo lahko ocenili razvojni dosežki v prvi polovici tega obdobja, bi morali EIB in Komisija pripraviti vmesni pregled izvajanja tega sklepa. Ta pregled bi moral vključevati predvsem zunanjo oceno, formalni pogoji za katero so opredeljeni v Prilogi II.

(18) Jamstvo Skupnosti, ki se vzpostavi s tem sklepom, bi moralo vključevati financiranje EIB, sklenjeno v obdobju, ki se začne 1. februarja 2007 in konča 31. avgusta 2011. Da se bodo lahko ocenili razvojni dosežki v prvi polovici tega obdobja, bi morali EIB in Komisija pripraviti vmesni pregled izvajanja tega sklepa. Ta pregled bi moral vključevati predvsem zunanjo oceno, formalni pogoji za katero so opredeljeni v Prilogi II.

Predlog spremembe  9

Predlog sklepa

Uvodna izjava 23

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(23) Vendar je Sodišče odredilo, da se veljavnost Sklepa 2006/1016/ES ohrani za financiranja EIB, sklenjena v obdobju 12 mesecev od datuma izreka navedene sodbe, do začetka veljavnosti novega sklepa, sprejetega na ustrezni pravni podlagi, tj. členov 179 in 181a Pogodbe ES skupaj.

(23) Vendar je Sodišče odredilo, da se veljavnost Sklepa 2006/1016/ES ohrani za financiranja EIB, sklenjena v obdobju 12 mesecev od datuma izreka navedene sodbe, do začetka veljavnosti novega sklepa, sprejetega na ustrezni pravni podlagi, tj. členov 179 in 181a Pogodbe ES skupaj. Iz sodbe sledi, da se bo sedaj postopek soodločanja uporabljal za sprožitev neobveznega mandata, upravičenost držav, navedenih na seznamu v Prilogi I, ter za izključitev določene države v primeru resnih pomislekov glede političnih ali gospodarskih razmer.

Predlog spremembe  10

Predlog sklepa

Uvodna izjava 24 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(24a) Vendar se mora poleg hitrega sprejetja tega sklepa hkrati zagotoviti tudi popolno spoštovanje posebnih pravic Evropskega parlamenta; zato mora Komisija pred 28. februarjem 2010 predložiti predlog za nov sklep, v katerem bodo upoštevani tudi zaključki vmesnega pregleda.

Predlog spremembe  11

Predlog sklepa

Uvodna izjava 24 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(24b) Ta predlog za nov sklep mora obravnavati med drugim vprašanje okrepljenega nadzora, ki ga izvajata Evropski parlament in Svet nad vsemi proračunskimi in političnimi odločitvami EIB in Komisije v okviru novega sklepa, vprašanje preglednosti celotnega finančnega mehanizma in vprašanje omejitve jamstva Skupnosti v primerjavi z izplačanimi odobrenimi sredstvi.

Predlog spremembe  12

Predlog sklepa

Uvodna izjava 24 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(24c) Predložitev predloga za novi sklep Evropskega parlamenta in Sveta do 28. februarja 2010 je toliko bolj potrebna, ker bo veljavni sklep prenehal veljati 31. avgusta 2011.

Predlog spremembe  13

Predlog sklepa

Člen 1 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6. Jamstvo Skupnosti krije financiranje EIB, sklenjeno v obdobju, ki se začne 1. februarja 2007 in konča 31. decembra 2013. Na podlagi tega sklepa za financiranja EIB, sklenjena na podlagi sklepov Sveta 2006/1016/ES in 2008/847/ES, še naprej velja jamstvo Skupnosti.

6. Jamstvo Skupnosti krije financiranje EIB, sklenjeno v obdobju, ki se začne 1. februarja 2007 in konča 31. avgusta 2011. Na podlagi tega sklepa za financiranja EIB, sklenjena na podlagi sklepov Sveta 2006/1016/ES in 2008/847/ES, še naprej velja jamstvo Skupnosti.

Predlog spremembe  14

Predlog sklepa

Člen 9 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu do 30. junija 2010 predloži vmesno poročilo o izvajanju tega sklepa, ki mu bo po potrebi dodan predlog njegove spremembe na podlagi zunanje ocene, formalni pogoji katere so opredeljeni v Prilogi II k temu sklepu.

1. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu do 28. februarja 2010 predloži vmesno poročilo o izvajanju tega sklepa, ki mu bo dodan predlog njegove spremembe tudi na podlagi zunanje ocene, formalni pogoji katere so opredeljeni v Prilogi II k temu sklepu.

Predlog spremembe  15

Predlog sklepa

Člen 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Ta sklep začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta sklep začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije in bo prenehal veljati 31. avgusta 2011.

OBRAZLOŽITEV

Uvod

V predlogu sklepa je obravnavana obnovitev proračunskega jamstva Skupnosti Evropski investicijski banki (EIB) za izgube pri posojilih v tretjih državah.

Ker je Sodišče Evropskih skupnosti razveljavilo veljavni sklep 2006/1016/ES in ker se učinki sklepa ohranijo do 6. novembra 2009, je morala Komisija pripraviti nov predlog, da se bo jamstvo Skupnosti še vedno lahko uporabljalo.

Okoliščine sodbe Sodišča

Vprašanje pravne podlage je bilo sproženo med zakonodajnim postopkom (2006/0107(CNS)) za sprejetje sklepa Sveta 2006/1016/ES, ker je Parlament spodbijal relevantnost člena 181a pogodbe.

Izkazalo se je, da bi bila dvojna pravna podlaga primernejša (člen 181a skupaj s členom 179), saj je veliko držav, upravičenih po Prilogi I, ki so po seznamu OECD obravnavane kot države v razvoju. Zato je Parlament izpodbijal izbiro pravne podlage na Evropskem sodišču (zadeva C-155/07) z navedbo, da se morata pri državah v razvoju uporabljati oba člena.

Sodišče je 6. novembra 2008 razsodilo, da:

–je sedanji sklep 2006/1016/ES razveljavljen,

–se njegovi učinki ohranijo za obdobje 12 mesecev,

–mora biti novi sklep sprejet z dvojno pravno podlago, in sicer členom 179 in 181a, kar zahteva postopek soodločanja.

Novi predlog

V primerjavi z razveljavljenim sklepom 2006/1016/ES se novi sklep razlikuje pri omejenemu številu točk, med drugim:

–dvojna pravna podlaga členov 179 in 181a ES, kar pomeni, da je za sprejetje celotnega sklepa potreben postopek soodločanja,

–posledica tega je, da mora Evropski parlament soodločati med drugim pri sprožitvi neobveznega mandata (člen 1, odst. 3(b)), pri upravičenosti držav, navedenih v Prilogi I in označenimi z »*«, ter drugih držav, ki niso v Prilogi I (člen 2, odst. 2), in pri prekinitvi novega financiranja EIB v določeni državi v primeru resnih skrbi zaradi političnih ali gospodarskih razmer (člen 2, odst. 4),

–vključitev petih srednjeazijskih držav na seznam upravičenih držav v Prilogi I.

Skrajšani postopek in prehodni vidiki

Predlogu Komisije pa primanjkuje eden od glavnih delov.

Predlog bi moral biti razumljen kot »skrajšan« in »prehoden«:

–»skrajšan« zaradi upoštevanja težavnosti izvajanja običajnega postopka soodločanja pred 6. novembrom 2009 zaradi parlamentarnih volitev (na plenarnih zasedanjih se več kot štiri mesece v letu 2009 ne bo moralo obravnavati zakonodajnih zadev);

–»prehoden« ker je treba v novem sklepu po postopku soodločanja upoštevati zaključke vmesnega pregleda EIB;

Zato želi poročevalec jasno časovno opredeliti zaporedje zakonodajnih besedil, ki obravnavajo odobritev jamstva Skupnosti za zunanja posojila EIB, da bodo uveljavljene posebne pravice Parlamenta na podlagi sodbe Sodišča:

–učinki razveljavljenega sklepa 2006/1016/ES prenehajo veljati 6. novembra 2009,

–veljavni sklep preneha veljati na datum, ki bo določen s Svetom,

–naslednji predlog sklepa, ki bo upošteval zaključke vmesnega pregleda, mora biti predložen pred koncem mandata sedanje Komisije; predlagani rok je 28. februar 2010.

Poročevalec želi opomniti, da je Parlament že med preteklimi postopki med drugim izrazil svojo skrb zaradi skladnosti med tem sklepom in zunanjimi politikami EU o človekovih pravicah in pravni državi v tretjih državah, zaradi pomanjkanja nadzora nad različnimi proračunskimi in neproračunskimi odločitvami EIB in Komisije ter zaradi sedanjega odstotnega deleža omejevanja jamstva Skupnosti. Poudarja, da bo treba te točke nujno obravnavati med postopkom soodločanja.

POSTOPEK

Naslov

Jamstvo Skupnosti za Evropsko investicijsko banko

Referenčni dokumenti

KOM(2008)0910 – C6-0025/2009 – 2008/0268(COD)

Datum predložitve EP

14.1.2009

Pristojni odbor

  Datum razglasitve na zasedanju

BUDG

3.2.2009

Odbori, zaprošeni za mnenje

  Datum razglasitve na zasedanju

INTA

3.2.2009

 

 

 

Odbori, ki niso dali mnenja

  Datum sklepa

INTA

24.2.2009

 

 

 

Okrepljeno sodelovanje

  Datum razglasitve na zasedanju

Esko Seppänen

20.9.2004

 

 

Obravnava v odboru

10.2.2009

24.2.2009

 

 

Datum sprejetja

24.2.2009

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

30

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Laima Liucija Andrikienė, Richard James Ashworth, Glenn Bedingfield, Reimer Böge, Costas Botopoulos, Daniel Dăianu, Vasilica Viorica Dăncilă, James Elles, Vicente Miguel Garcés Ramón, Salvador Garriga Polledo, Catherine Guy-Quint, Jutta Haug, Anne E. Jensen, Wiesław Stefan Kuc, Janusz Lewandowski, Vladimír Maňka, Mario Mauro, Alexandru Nazare, Gérard Onesta, Esko Seppänen, Theodor Dumitru Stolojan, László Surján, Ralf Walter

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Marusja Ivanova Ljubčeva, Paul Rübig, Margarita Starkevičiūtė, Peter Šťastný

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Zdzisław Kazimierz Chmielewski, Juan Fraile Cantón, Manolis Mavrommatis