POROČILO o smernicah za proračunski postopek za leto 2010

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

OBRAZLOŽITEV

MNENJE Odbora za razvoj (19.2.2009)

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

26.2.2009 - (2009/2005 (BUD))

Oddelek III – Komisija
Odbor za proračun
Poročevalec: László Surján

Postopek : 2009/2005(BUD)

Potek postopka na zasedanju

Potek postopka za dokument :

A6-0111/2009

Predložena besedila :

A6-0111/2009

Razprave :

PV 09/03/2009 - 17
CRE 09/03/2009 - 17

Glasovanja :

PV 10/03/2009 - 8.14
CRE 10/03/2009 - 8.14
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2009)0095

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
OBRAZLOŽITEV
MNENJE Odbora za razvoj
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

o smernicah za proračunski postopek za leto 2010, oddelek III – Komisija

(2009/2005 (BUD))

Evropski parlament,

– ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2009,

– ob upoštevanju posodobljenega finančnega načrta Komisije za obdobje 2007–2013, kot je bil predložen 30. januarja 2009 v skladu s točko 46 medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju,[1]

– ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o letni strategiji politik za leto 2010 (KOM(2009)0073), zlasti dela II,

– ob upoštevanju omenjenega medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006,

– ob upoštevanju člena 272 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in člena 177 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

– ob upoštevanju člena 112(1) svojega poslovnika,

– ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A6‑0111/2009),

A. ker bo v letu 2010 potekal vmesni pregled številnih večletnih programov,

B. ker bosta tako Evropski parlament kot Komisija konec leta 2009 začela delovati v novi sestavi,

Proračunski pregled

1. ugotavlja, da je znesek proračunskih sredstev za leto 2010, predviden v večletnem finančnem okviru za obdobje 2007–2013, problematičen, in sicer gre za 139.489.000.000 EUR za prevzem obveznosti, kar je 1,02 % BND EU, ter 133.505.000.000 EUR za plačila, kar znaša 0,97 % BND EU (v tekočih cenah), in opozarja, da bo naslednja prilagoditev večletnega finančnega okvira potekala aprila 2009, ravno pred objavo predhodnega predloga proračuna za leto 2010;

2. se zaveda, da zneski posameznih razdelkov v večletnem finančnem okviru določajo najvišje možne odhodke in so tudi meja za letne proračune; si želi, da bi bili končni proračuni bliže tej zgornji meji, kar bi lahko prispevalo k financiranju številnih ciljev Evropske unije, ki so izrednega pomena, brez ogrožanja trenutnih politik in programov; ugotavlja, da se za nekatere programe Skupnosti še vedno nameni premalo sredstev; ugotavlja, da EU potrebuje bolj velikopotezne finančne in proračunske odločitve, da lahko prevzame svojo vlogo zlasti na področju gospodarske rasti in zaposlovanja ter na področju zunanje politike, kjer primanjkuje sredstev;

3. poudarja, da bo Parlament za izvajanje svojih političnih prednostnih nalog uporabil vse instrumente, ki so na voljo v medinstitucionalnem sporazumu z dne 17. maja 2006, vključno s 5 % zakonodajne prilagodljivosti (točka 37 medinstitucionalnega sporazuma) v obdobju večletnega finančnega okvira 2007–2013;

4. ugotavlja še, da zaradi neustreznega proračunskega izvrševanja niti končni letni proračuni niso v celoti izkoriščeni, predvsem zaradi zapletenih pravil in zahtev, ki jih postavljajo Komisija in/ali države članice, in nezmožnosti za izvrševanje v državah članicah, ki povzroča velike neporavnane obveznosti (RAL); poziva Komisijo in države članice, naj olajšajo izvrševanje, tako da zmanjšajo birokratsko breme, ki so si ga naložile same, in poenostavijo upravljavske sisteme, kjer je mogoče, zlasti strukturnih skladov;

5. poudarja pomen dobrega medinstitucionalnega sodelovanja, v okviru katerega lahko Komisija proračunskemu organu posreduje vse potrebne osnovne informacije;

6. meni, da je jasna in pregledna predstavitev proračuna Unije nujno potrebna; namerava pozorno spremljati finančno načrtovanje, da bo lahko sprejel ustrezne proračunske odločitve; pozdravlja izboljšano predstavitev dokumentov finančnega načrtovanja Komisije; vendar pa želi, da bi bile spremembe, ki jih je predvidela Komisija v okviru svojega finančnega načrtovanja, bolj razločne in jasnejše; zahteva dodatna pojasnila o dodeljevanju sredstev za odhodke iz poslovanja in upravne odhodke; ugotavlja, da se že tako velik delež odhodkov, ki so dejansko upravni, financira s sredstvi za poslovanje;

7. poziva Komisijo, naj pri pripravi predhodnega predloga proračuna za leto 2010 predloži jasna, dosledna in tehtna poročila o dejavnostih za vsa politična področja, da bo vsem zadevnim parlamentarnim odborom omogočila temeljit nadzor izvajanja različnih programov in politik EU; s tem v zvezi pričakuje ustrezen razvoj in izvajanje glavnih proračunskih odločitev, ki so že bile sprejete, kot so odločitve glede Galilea, Evropskega inštituta za tehnologijo in pomoči v hrani;

8. poudarja pomembnost načela »dobrega načrtovanja proračuna«; poziva Komisijo, naj pripravi tak predhodni predlog proračuna, ki bo ustrezno odgovoril na trenutne izzive in zagotovil trajna sredstva za obstoječe politike; je še posebej zaskrbljen zaradi proračunskih potreb v razdelkih 1a in 4 večletnega finančnega okvira v letu 2010; poudarja, da je instrument prilagodljivosti namenjen financiranju nepredvidenih političnih izzivov in je le eden od virov dodatnih sredstev;

9. pozdravlja ustanovitev medinstitucionalne delovne skupine za decentralizirane agencije; opozarja Komisijo, da je treba namenske prejemke upoštevati pri oblikovanju PPP za leto 2010 za obstoječe decentralizirane agencije; vztraja, da morajo agencije, ki so v veliki meri odvisne od prihodkov iz pristojbin, še naprej uporabljati ta instrument v celoti, da se jim tako zagotovi potrebna proračunska prilagodljivost;

10. podpira različne instrumente pomoči v okviru razdelka 4; opozarja, da je resno pomanjkanje sredstev za razdelek 4 večletnega finančnega okvira razlog za stalno zaskrbljenost Parlamenta; poudarja, da če želi Unija izpolniti svoje obljube in ambicije kot svetovni akter, mora zagotoviti, da se potrebe držav v razvoju v celoti odražajo v strateških izbirah mehanizmov za financiranje razvojnega sodelovanja;

11. opozarja na postopek, predviden v točki 23 medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006; vendar opozarja, da so nekatere spremembe že zmanjšale razpoložljivo razliko do zgornje meje in je zato težko financirati nove ukrepe brez novih sredstev; namesto prerazporejanja odobrenih sredstev med postavkami podpira iskanje dolgoročnih rešitev, ki bi omogočile, da proračun EU izpolni vse potrebe, poudarja, da zgornje meje, ki so na razpolago v vsakem razdelku večletnega finančnega okvira (zlasti razdelek 2), ne morejo biti samoumevne zaradi spreminjajočih se gospodarskih pogojev; meni, da je bolje poiskati neposredno rešitev za kategorijo izdatkov, kjer primanjkuje sredstev, sicer utegnejo biti ovirana druga področja porabe; meni, da ob pomanjkanju prilagodljivosti v postavkah in med njimi revizija večletnega finančnega okvira odraža večino proračunskih načel; obžaluje, da Svet v trenutnih razmerah ni sprejel konstruktivnega pristopa za uporabo obstoječih mehanizmov prilagodljivosti; meni, da je treba pri vmesnem pregledu večletnega finančnega okvira obravnavati tudi kronično premajhno financiranje nekaterih kategorij odhodkov;

12. je pripravljen upoštevati rezultate vmesnega pregleda, ki zajema vse vidike porabe in virov EU, vključno s popustom za Združeno kraljestvo, poročilom Komisije o delovanju medinstitucionalnega sporazuma do konca leta 2009, ki je predvideno v medinstitucionalnem sporazumu z dne 17. maja 2006, in tudi potekajoče vmesne ocene večletnih programov;

Soočanje z izzivi

13. opozarja, da bo treba s proračunom EU za leto 2010 odgovoriti na velike izzive; poudarja, da je glavni cilj postaviti evropske državljane na prvo mesto in jim ponuditi več varnosti, pri čemer se bo treba spopasti z: nedavno finančno in gospodarsko krizo ter njenimi učinki na rast in konkurenčnost, zaposlovanje in kohezijo, boljše in preprostejše dodeljevanje sredstev iz strukturnih skladov; izboljšanjem oskrbe z energijo in varnosti prevoza; pa tudi notranjo varnostjo, kar pomeni zlasti priseljevanje, boj proti terorizmu, demografske spremembe ter vprašanje podnebnih sprememb in varstva okolja, socialne kohezije, varnosti državljanov in krepitev vloge Unije v svetu;

14. poziva Komisijo, naj omenjene okoliščine upošteva pri pripravi predhodnega predloga proračuna; pričakuje, da bo predstavila trezne in uporabne predloge, s čimer bo proračunskemu organu omogočila tehtno razpravo o proračunu;

15. pozdravlja namero Komisije, da bi prispevala h gospodarski in socialni oživitvi, izboljšanju energetske učinkovitosti ter boju proti podnebnim spremembam in da bi nadaljevala dodeljevanje pomoči, zlasti Kosovu, Bližnjemu Vzhodu, Afganistanu in Gruziji, kot je izraženo v letni strategiji politik 2010; pričakuje, da bo Komisija v PPP vključila nekatere najpomembnejše prednostne naloge, ki jih je opredelila, ter zagotovila zadostna finančna sredstva;

Odgovor na svetovno finančno in gospodarsko krizo

16. poudarja, da so se države članice v času svetovne finančne in gospodarske krize odzvale z lastnimi ukrepi pomoči; trdno verjame, da se mora Unija hitro odzvati z ukrepi, ki imajo neposreden učinek na gospodarstvo ter podpreti gospodarstvo zlasti z ukrepi za spodbujanje gospodarske rasti, saj bi to opogumilo naložbe zasebnega sektorja in tako pripomoglo k reševanju tveganja izgub delovnih mest, spodbudilo oblikovanje novih delovnih mest ter kratkoročno in dolgoročno zagotovilo podporo MSP;

17. poudarja, da bi sedanjo gospodarsko krizo lahko videli kot priložnost za povečanje naložb v zelene tehnologije, za kar bi lahko bile potrebne spremembe sedanjih finančnih programov;

18. pozdravlja namero Komisije, da se odzove na gospodarsko krizo, in ponavlja svojo pripravljenost za pogajanja s Svetom o tem, kako čim prej poiskati ustrezno proračunsko rešitev; meni, da bi bila odločitev o tem, da se projekti finančno podprejo, pospešena z geografsko uravnoteženim predlogom; poziva Svet, naj prevzame svojo odgovornost in uresniči evropsko razsežnost načrta za oživitev;

19. je zaskrbljen, da bodo zlasti mala in srednje velika podjetja trpela zaradi gospodarske krize in bodo izvzeta iz nujno potrebnega financiranja; zato poudarja pomen okrepitve skladov EU, ki podpirajo MSP, zlasti tistih, ki delujejo na področju raziskav, razvoja in inovacij; s tem v zvezi poudarja, da lahko program za konkurenčnost in inovacije (CIP) zagotovi učinkovito pomoč za njihove inovativne dejavnosti;

20. je zaskrbljen, ker trenutna rezerva v razdelku 1a, ocenjena na 111.599.000 EUR, ne omogoča ustreznega odziva na posledice gospodarske krize;

21. meni, da izredne možnosti, ki jih ponujajo informacijske in komunikacijske tehnologije (ICT), pospešujejo rast in inovacije, s čimer prispevajo k doseganju ciljev lizbonske strategije in reševanju trenutne gospodarske krize; opozarja, da je evropski raziskovalni prostor bolj kot kdajkoli temelj za evropsko družbo znanja, pa tudi na potrebo za preseganje razdrobljenosti raziskovalnih dejavnosti, programov in politik v Evropi; s tem v zvezi poudarja pomen dodeljevanja zadostnih finančnih sredstev, da bi zagotovili ustrezno izvedbo teh projektov;

Zagotavljanje zanesljive oskrbe z energijo in njenega transporta

22. se zaveda, da so zaradi nedavne energetske krize nujno potrebni projekti, ki bodo z diverzifikacijo in medsebojno povezavo energetskih trgov zagotovili zanesljivo oskrbo z energijo v Uniji; poudarja, da je zanesljiva oskrba z energijo v Uniji in načelo energetske solidarnosti glavna prednostna naloga v agendi EU, ki se mora tudi ustrezno odražati v proračunu EU; meni, da so povečane naložbe v energijo tudi instrument za premagovanje gospodarske krize, in podpira zamisel vnaprejšnjih odhodkov iz proračuna EU za najpomembnejše projekte na področju energetske infrastrukture;

23. opozarja, da so nedavni zapleti z dobavo plina in nepredvidljivo gibanje cen nafte znova pokazali, kako občutljiv je evropski sistem oskrbe z energijo; poudarja, da je pomanjkanje nadomestnih (obnovljivih) virov energije, transportnih poti zanjo, zmogljivosti za shranjevanje energije in medsebojnih energetskih transportnih povezav med državami članicami škodljivo za energetsko neodvisnost Evrope in za blaginjo njenih državljanov; zato mora Unija biti bolje pripravljena na obdobje pomanjkanja energije;

24. želi preučiti možnosti nadaljnjega financiranja EU na teh področjih; pričakuje, da bo Komisija predlagala odločne ukrepe v podporo uresničitvi različnih transportnih poti za plin, zlasti za projekt Nabucco; v zvezi s tem poudarja vlogo Evropske investicijske banke pri ustvarjanju učinka vzvoda in prispevanju k mobilizaciji sodelovanja zasebnega sektorja, pri čemer pa je treba upoštevati vprašanje demokratične odgovornosti;

25. priznava, da je bil promet, zlasti program TEN-T, vedno glavna prednostna naloga Parlamenta; poudarja pomen razvoja potrebne železniške, morske in cestne prometne infrastrukture, in želi pospešiti izvajanje projektov v letu 2010; poudarja pomen, ki ga Unija pripisuje zmanjševanju vpliva podnebnih sprememb in meni, da je treba dati prednost predlogom, ki lahko izkoristijo možnost varčevanja z energijo;

Varstvo okolja in boj proti podnebnim spremembam

26. opominja, da je boj proti podnebnim spremembam povezan z zanesljivo oskrbo z energijo in da je k slednji mogoče prispevati tudi s spodbujanjem energetske učinkovitosti in varčnosti ter povečanjem deleža obnovljivih virov energije;

27. poudarja, da je splošno priznano, da podnebne spremembe vplivajo na evropsko okolje, gospodarstvo in družbo; glede na to znova izraža prepričanje, da v proračunu EU še vedno ni namenjenih dovolj sredstev za ukrepe proti podnebnim spremembam, saj potrebujemo znatna dodatna sredstva EU za energetsko učinkovitost in tehnologije obnovljivih virov energije, ki jih je treba uporabiti, da se dosežejo cilji Unije za leto 2020; poudarja, da bo podprl vsa prizadevanja za povečanje in koncentracijo zadostnih finančnih sredstev za blažitev posledic podnebnih sprememb; opozarja Komisijo, da je proračunski organ glasoval za proračun 2009 v prid dodatnim sredstvom, da bi se spodbudil boj proti podnebnim spremembam; poziva Komisijo, da uresniči to povečanje sredstev; opozarja na svojo resolucijo z dne 23. oktobra 2008 o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2009[2], v kateri poziva Komisijo, naj do 15. marca 2009 predstavi ambiciozen načrt za ustrezno povečanje sredstev za preprečevanje podnebnih sprememb, in sicer za ustanovitev posebnega "sklada za podnebne spremembe" ali odprtje namenske proračunske vrstice, kar bi povečalo proračunske zmogljivosti za obravnavanje teh vprašanj;

28. spodbuja Komisijo, da od leta 2009 naprej poviša finančno podporo na ustrezno raven v prid novim tehnologijam za trajnostno energijo (zlasti energijo brez emisij ogljika);

29. opozarja, da moramo zaradi prihodnjih generacij sprejeti odgovornost in narediti stroškovno učinkovite korake za stalno varstvo okolja; znova poudarja, da mora EU ukrepati v svetovnem merilu in zato obžaluje dejstvo, da evropskim ukrepom ne sledijo ukrepi drugih akterjev, saj ima to resne posledice za konkurenčnost Unije; se zaveda, da evropski sklad za prilagajanje globalizaciji ne bo mogel preprečiti posledic selitve in zmanjšanja proizvodnje ter izgube delovnih mest;

30. opozarja na svojo resolucijo z 20. novembra 2008 o evropski vesoljski politiki[3] in ponavlja svoje stališče, da bi morala Svet in Komisija predložiti posebna priporočila in predloge glede tega področja politike ter za to dodeliti ustrezna finančna sredstva;

Krepitev notranje varnosti

31. znova poudarja, da je treba v letu 2010 ohraniti in okrepiti financiranje področij, kot so varovanje meja, civilna zaščita in boj proti terorizmu, saj te politike neposredno obravnavajo skrbi evropskih državljanov; ugotavlja, da tudi varnost hrane ostaja prednostna naloga; obžaluje, da je v skladu s finančnim načrtovanjem iz januarja 2009 financiranje teh področij zmerno povečano v razdelku 3a, za razdelek 3b, državljanstvo, pa ostaja skoraj nespremenjeno v skladu z letno strategijo politik 2010 glede na proračun 2009, čeprav ta področja obravnavajo bistvene skrbi evropskih državljanov;

32. meni, da je treba posvetiti posebno pozornost varovanju meja v povezavi z nezakonitim priseljevanjem in da bi morala Unija podpreti prizadevanja posameznih držav članic;

Izboljšanje kakovosti porabe

33. vztraja, da bi moralo biti izboljšanje izvrševanja in kakovosti porabe vodilno načelo, da bo mogoče doseči čim boljše rezultate proračuna EU; poziva Komisijo in države članice, naj svoja prizadevanja osredotočijo v to smer in budno spremlja izvajanje politik, zlasti strukturnih politik v razdelku 1B;

34. zahteva, da Komisija obvešča proračunski organ in razmisli o ustreznih ukrepih, ki bi spodbudili izvrševanje; v skladu s skupno izjavo z dne 21. novembra 2008 o pospeševanju izvrševanja strukturnih skladov in kohezijskega sklada želi nadaljevati razmišljanje o tem vprašanju; želi, da bi se izvrševanje pospešilo tudi na drugih področjih politik;

35. pričakuje, da bo Komisija predstavila predlog za naslednjo redno revizijo finančne uredbe, ki bo vključeval dejanske predloge za poenostavitev; pričakuje, da bo Komisija od Sveta zahtevala razvoj in izboljšanje delovnih pogojev v boju proti goljufijam, ki ga izvaja OLAF, ob upoštevanju predlogov, ki jih je predložil Parlament v zvezi z Uredbo (ES) št. 1073/1999;

36. zahteva, da Komisija prek svojih pristojnih služb, vključno z OLAF, podpre prizadevanja Bolgarije in Romunije v zvezi z mehanizmom preverjanja in sodelovanja ter upravljanja sredstev EU; poziva Komisijo, da tesno spremlja dogajanja na Kosovu in v balkanskih državah na področju izvrševanja in dobrega upravljanja sredstev EU, ter da ustanovi organizacijo, ki bo nadomestila preiskovalno skupino in nadaljevala boj proti goljufijam in nepravilnostim;

37. želi, da bi bilo razmerje med upravnimi odhodki in odhodki iz poslovanja učinkovitejše; je prepričan, da je učinkovitost javne uprave EU bistvenega pomena za čim boljšo proračunsko porabo EU; v prejšnjih proračunskih letih je zmanjšal upravne odhodke glede na odhodke iz poslovanje in poziva Komisijo, naj nadaljuje v tej smeri;

38. z zaskrbljenostjo ugotavlja, da vse večje število uslužbencev, ki jih zaposluje Evropska unija, niti ni prikazanih v kadrovskih načrtih institucij, ki jih je potrdil proračunski organ, niti se ne financira iz razdelka 5 večletnega finančnega okvira; je odločen nadaljevati pregled uslužbencev Komisije in spremljati uravnoteženo zastopanost držav članic; namerava prav tako natančno spremljati nepremičninsko politiko Komisije v Bruslju;

Ohranitev pooblastil Evropskega parlamenta

39. poudarja, da pilotni projekti in pripravljalni ukrepi Parlamentu omogočajo, da tlakuje pot novim politikam in ukrepom, ki bogatijo delovanje Unije; poudarja, da čeprav majhne rezerve ogrožajo uporabo teh orodij, kot je predvideno v medinstitucionalnem sporazumu z dne 17. maja 2006, namerava porabiti celoten znesek, predviden za pilotne projekte in pripravljalne ukrepe v delu D priloge II omenjenega medinstitucionalnega sporazuma, če bodo to zahtevali predlogi;

40. opozarja na nesporno uspešno delovanje, tako glede sodelovanja kot glede izvajanja različnih pilotnih projektov v okviru programa Erasmus, ki jih je v zadnjih letih začel izvajati Parlament (Erasmus za vajence, Erasmus za mlade podjetnike, Erasmus za srednjo šolo, Erasmus za javno upravo), kot tudi glede tradicionalnega programa Erasmus, ter potrjuje, da mora Unija še naprej vlagati na tem področju; meni, da je potrebno znatno povečanje skupnih finančnih sredstev za vse proračunske vrstice, ki se nanašajo na Erasmus, da bi se znatno povečalo število mladih oseb (do 1.000.000 na leto), ki sodelujejo pri evropski politiki Erasmus; prepričan je, da je ta ukrep bistven za pravilno odzivanje na težave, s katerimi se srečuje Evropa pri svojem procesu integracije, kot tudi za pomoč pri reševanju sedanje gospodarske krize;

41. želi opozoriti na potrebo po dodelitvi zadostnih finančnih sredstev za komunikacijsko politiko, da bi bila tako v skladu s cilji iz skupne izjave o partnerstvu za komuniciranje o Evropi, ki so jo sprejeli Parlament, Svet in Komisija oktobra 2008;

42. poudarja, da si je prizadeval čim prej sprejeti smernice za proračun 2010; zato pričakuje, da jih bo Komisija pri pripravi predhodnega predloga proračuna upoštevala;

o o

43. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču.

[1] UL C 139, 14.6.2006, str. 1.
[2] Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0515.
[3] Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0564.

Poročevalec je zavezan ideji proračunskega načrtovanja, temelječega na vrednosti in rezultatih, in ta ideja bo tudi gonilna sila dejavnosti Evropskega parlamenta.

V obdobju, ko je Evropska unija praznovala petdesetletnico obstoja, evropski državljani živijo v strahu in negotovosti. Trenutne težave z gospodarsko krizo, oskrbo z energijo, podnebnimi spremembami, nezakonitim priseljevanjem, kriminalom in terorizmom kažejo, da mora EU jasno in odločno ukrepati: svojim državljanom mora zagotoviti boljšo zaščito in večjo varnost.

Rezerve, ki jih dopuščajo zgornje meje za odhodke v večletnem finančnem okviru, so vsako leto omejene, prav tako možnosti za financiranje novih prednostnih nalog in odzivanje na pričakovanja državljanov. Financiranje programov Skupnosti je v nasprotju s številnimi drugimi osrednjimi cilji Evropske unije še vedno nezadostno, in kljub temu so končni izglasovani proračuni precej nižji od zneskov v večletnem finančnem okviru. Izvrševanje letnih proračunov pa je še na nižji ravni, tako da nastajajo velike neporavnane obveznosti.

Rešitev za to težavo bi lahko bila, če bi poenostavili zapletena pravila in zahteve, ki jih postavlja Komisija, ter izboljšali zmožnosti za izvrševanje v državah članicah, tako da bi zmanjšali birokratsko breme, ki so si ga same naložile. Evropski parlament bo pozorno spremljal ukrepe Komisije in držav članic za pospešitev izvrševanja.

Poročevalec opozarja tudi na to, da je treba poskrbeti za verodostojnost Evropskega parlamenta kot gonilne sile pri spodbujanju pomembnih projektov z jasno povezavo s proračunskimi postavkami.

Skupno porabo Evropske unije je treba v čim večji meri usmeriti na področja, kjer bo sredstva mogoče porabiti čim bolj učinkovito in z njimi zagotoviti čim večjo varnost. Prav tako se je treba osredotočiti na področja, kjer so resnično potrebna dodatna finančna sredstva.

V proračunskem postopku za leto 2010 bo v duhu dobrega medinstitucionalnega sodelovanja pričakovana velika preglednost, prav tako pa se bo zahtevala usklajenost med letno strategijo politik, predhodnim predlogom proračuna, končnim izglasovanim proračunom in njegovim izvrševanjem. Evropski parlament pričakuje, da bo Komisija v predhodnem predlogu proračuna upoštevala njegove prednostne naloge in pooblastila.

Poročevalec se zavzema za to, da se porabi celoten znesek, namenjen pilotnim projektom in pripravljalnim ukrepom, je pa razočaran, ker utegne biti uporaba teh orodij ogrožena zaradi majhnih rezerv v posameznih razdelkih. Vsak poslanec Evropskega parlamenta ima pravico predlagati nove pilotne projekte in pripravljalne ukrepe, in ta pravica bo zagotovljena tudi v proračunskem postopku za leto 2010.

Evropa potrebuje proračun, ki bo prilagojen prihodnjim izzivom, ne pa preteklim političnim vzrokom. Potrebna bo korenita sprememba, če želimo, da bo zadostil glavnim zahtevam Evropejcev[1] v prihodnosti. Poročevalec si namerava prizadevati za to, ob tem pa upoštevati omejitve letnega proračunskega postopka.

[1] Informativno gradivo – delavnica Odbora za proračun na temo „Ali ima EU dovolj sredstev za doseganje ciljev na področju energetske politike in podnebnih sprememb? – spremljanje stanja“ – 21. januar 2009

za Odbor za proračun

o smernicah za proračunski postopek za leto 2010
(2009/2005(BUD))Oddelek III – Komisija

Pripravljavec mnenja: Gay Mitchell

POBUDE

Odbor za razvoj poziva Odbor za proračun, kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. je zelo zaskrbljen zaradi svetovne gospodarske recesije in njenih številnih posledic za države v razvoju; poudarja, da se finančna kriza pojavlja v času izjemne ranljivosti držav v razvoju, ki ga skupaj povzročajo kriza glede hrane in okoljski izzivi, kar bo ustvarilo nove nujne potrebe; poudarja, da je z zniževanjem ravni zasebnih naložbenih tokov in tokov nakazil migrantov nujno, da Evropska unija poveča dotok pomoči in poišče druge inovativne rešitve za financiranje razvoja, da bi ublažili negativni vpliv;

2. poudarja, da trojni pretres, ki ga doživljajo države v razvoju – finančni, prehrambni in okoljski – lahko znatno ogrozi doslej dosežen napredek pri doseganju razvojnih ciljev tisočletja do leta 2015, zlasti ker se v državah v razvoju pričakuje močno zmanjšanje porabe v socialnih sektorjih; poudarja, da mora EU, če hoče izpolniti svoje obljube in cilje svetovnega akterja, pri strateški izbiri mehanizmov financiranja na področju razvojnega sodelovanja zagotoviti polno upoštevanje potreb držav v razvoju; poziva zlasti k večji podpori za razvoj, poenostavitvi postopkov ter uporabi predvidljivih, trajnostnih, dodatnih, ustreznih in inovativnih virov financiranja za razvoj;

3. vztraja, naj države članice EU povečajo njihovo uradno razvojno pomoč (ODA) na raven, ki bo skladna s prevzetimi obveznostmi; ugotavlja, da proračun EU lahko pomembno prispeva k doseganju skupnega cilja 0,56 % bruto nacionalnega dohodka (BND) za ODA do leta 2010 ter 0,7 % do leta 2015;

4. poudarja, da je stanje finančnih sredstev v postavki 4 preobremenjeno zaradi velikega števila nepredvidenih novo nastalih potreb, ki so nastale v času, ko se je vzpostavljala finančna perspektiva za obdobje 2007–2013; poziva k reviziji večletnega finančnega okvira, da bi odpravili to nevzdržno stanje.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Thijs Berman, Thierry Cornillet, Corina Creţu, Alexandra Dobolyi, Fernando Fernández Martín, Alain Hutchinson, Romana Jordan Cizelj, Filip Kaczmarek, Glenys Kinnock, Maria Martens, Gay Mitchell, José Javier Pomés Ruiz, José Ribeiro e Castro, Toomas Savi, Frithjof Schmidt, Jürgen Schröder

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Miguel Angel Martínez Martínez, Manolis Mavrommatis, Gabriele Zimmer

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Emilio Menéndez del Valle

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov