POROČILO o izobraževanju otrok migrantov
9.3.2009 - (2008/2328(INI))
Odbor za kulturo in izobraževanje
Poročevalka: Hannu Takkula
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o izobraževanju otrok migrantov
Evropski parlament,
– ob upoštevanju členov 149 in 150 Pogodbe o ES,
– ob upoštevanju člena 14 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,
– ob upoštevanju zelene knjige Komisije z dne 3. julija 2008 z naslovom Migracije in mobilnost: izzivi in priložnosti za izobraževalne sisteme v EU (KOM(2008)0423),
– ob upoštevanju Direktive Sveta 77/486/EGS z dne 25. julija 1977 o izobraževanju otrok delavcev migrantov[1],
– ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost[2],
– ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta v Lizboni dne 23. in 24. marca 2000,
– ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta z dne 13. in 14. marca 2008,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. oktobra 2005 o vključevanju priseljencev v Evropi prek večjezičnih šol in izobraževanja[3],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. septembra 2007 o učinkovitosti in pravičnosti v evropskih sistemih izobraževanja in usposabljanja[4],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. januarja 2008 o izobraževanju odraslih: Za učenje ni nikoli prepozno[5],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. septembra 2008 o izboljšanju kakovosti izobraževanja učiteljev[6],
– ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 15. decembra 2008 o zeleni knjigi Komisije z naslovom Migracije in mobilnost: izzivi in priložnosti za izobraževalne sisteme v EU,
– ob upoštevanju člena 45 svojega poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje (A6–0125/2009),
A. ker je Evropski svet na zasedanju 13. in 14. marca 2008 pozval države članice, naj izboljšajo uspeh učencev migrantskega porekla,
B. ker je bilo evropsko leto medkulturnega dialoga (2008) priložnost za spodbuditev razprave o izzivih in priložnostih za izobraževalne sisteme v EU,
C. ker se je preseljevanje znotraj EU in priseljevanje vanjo v zadnjih desetletjih povečalo, zaradi česar se je sestava v šolah marsikje spremenila,
D. ker kulturne razlike pogosto ovirajo razumevanje in dialog med učenci in dijaki ter med njimi in učitelji,
E. ker obstajajo jasni podatki o tem, da je učni uspeh otrok migrantov veliko slabši od uspeha otrok, ki niso migrantskega porekla, in ker je veliko število otrok, ki so migrantskega porekla, v negotovem socialno-ekonomskem položaju,
F. ker je družba kot celota zaradi dejstva, da se nadarjenost otrok migrantov ne odkrije in ostane neizkoriščena, socialno, kulturno in gospodarsko prikrajšana,
G. ker je šolsko izobraževanje do določene starosti temeljna pravica in obveznost za otroke ne glede na njihovo poreklo, kot to določa člen 14 Listine o temeljnih pravicah, ki zahteva tudi skladnost z nacionalno zakonodajo o izobraževanju,
H. ker sta vsebina ter organizacija izobraževanja in usposabljanja v nacionalni pristojnosti in ker je treba strategije opredeliti in izvajati na državni ali regionalni ravni,
I. ker lahko migracije obogatijo šole tako s kulturnega vidika kot z vidika izobraževanja, brez ustreznih spremljevalnih ukrepov pa lahko povzročijo velike razlike,
J. ker morajo države članice reformirati svoje sisteme izobraževanja in usposabljanja ter sodelovati pri oblikovanju političnih instrumentov za obvladovanje posledic migracije,
K. ker je vedno večja raznolikost šolske populacije zaradi naraščanja migracije izziv za učitelje, ki niso usposobljeni, da bi se lahko ustrezno soočili s to novo obliko raznolikosti v razredih,
1. pozdravlja zeleno knjigo z naslovom Migracije in mobilnost: izzivi in priložnosti za izobraževalne sisteme v EU;
2. se strinja s Komisijo, da obravnava ne le posledice preseljevanja znotraj EU, temveč tudi priseljevanja vanjo za izobraževalne sisteme držav članic;
3. poudarja, da bi bili delavci v Uniji manj pripravljeni delati v tujini, če bi bili njihovi otroci prikrajšani pri izobraževanju, in da je ustrezno izobraževanje za otroke migrantov povezano s svobodo gibanja delavcev;
4. meni, da so potrebna večja prizadevanja na ravni EU, saj se vse države članice v zvezi s tem soočajo s podobnimi izzivi; opozarja, da se bo verjetno odstotek otrok migrantov v šolah še povečal;
5. opozarja, da je ustanovitev centrov za celovito pomoč zakonitim migrantom zelo pomembna, saj jim omogoča, da se s pomočjo strokovnjakov uspešno spoprimejo z vsemi ovirami pri vključevanju (npr. teme, povezane z delom, izobraževanjem, zdravjem itd.);
6. spodbuja razvoj modela partnerstva med šolami in skupnostmi v državah članicah, ki bi otrokom, katerih starši delajo v tujini, omogočil dostop do programov podpore, pomoči in svetovanja skupnosti;
7. vztraja, da morajo imeti otroci migrantov in odrasli migranti priložnost ter željo po učenju jezikov države gostiteljice, da bi se vanjo v celoti vključili;
8. poziva vlade držav članic, naj otrokom zakonitih priseljencev zagotovijo izobraževanje, vključno z učenjem uradnih jezikov države gostiteljice in s spodbujanjem njihovih maternih jezikov in kultur;
9. meni, da morajo biti tudi starši, zlasti matere otrok migrantov, vključeni v programe poučevanja uradnih jezikov države gostiteljice, da otroci ne bi bili izključeni iz družbe in da bi se lažje vključili v šoli;
10. meni, da mora biti ohranjanje in spodbujanje večjezičnosti del vseh šolskih programov; vztraja, da je treba učenje jezikov spodbujati že v predšolskem obdobju, da bi se olajšalo vključevanje migrantov; vendar meni, da je treba poučevanje v maternem jeziku v sklopu šolskih programov ter organizacijo tega pouka izrecno prepustiti državam članicam;
11. priporoča, da otroci, ki spremljajo starše, ki se preselijo v drugo državo članico zaradi zaposlitve, ne bi imeli težav pri vpisu v šole na enaki stopnji kot v državi članici izvora;
12. vztraja, da je pomembna neposredna udeležba družin in drugih članov lokalne skupnosti, saj je socialno vključevanje odgovornost vse družbe in ne le šol; poudarja, da je treba organe za socialno svetovanje priseljencem spodbujati, da bodo sodelovali pri zagotavljanju boljše obveščenosti o izobraževanju in poklicnem usposabljanju na trgu delovne sile v državi gostiteljici;
13. priznava, da ima civilna družba pomembno vlogo pri podpiranju migrantov in da lahko izobraževanja s svojim delovanjem vzporedno z uradnim sistemom veliko prispeva na področju poučevanja jezika države gostiteljice;
14. poudarja, da je treba migrante in družbene skupine, kot so Romi, vključiti v družbo in da mora vključevanje temeljiti na načelih enakih možnosti v izobraževanju, ki zagotavljajo enak dostop do kakovostnega izobraževanja; zavrača vse rešitve, tako začasne kot trajne, ki temeljijo na segregaciji in pomanjkljivem izobraževanju ali k temu vodijo;
15. poudarja, da je pomemben razvoj medkulturnih komunikacijskih spretnosti tako otrok migrantov kot otrok držav gostiteljic, ter meni, da mora biti zmožnost posredovanja svoje kulture ter razumevanja kulture in vrednot drugih osrednji element ključne sposobnosti kulturne zavesti in izražanja;
16. predlaga, naj se za jezikovne tečaje za zakonite migrante, ki jih vodi usposobljeno osebje, ki razume njihov materni jezik, zagotovi dodatna finančna in upravna podpora;
17. vztraja, da se morajo otroci migrantov naučiti maternega jezika in jezikov države, v kateri prebivajo, ter se naučiti brati in pisati v predšolskem obdobju;
18. priznava, da je treba v šolske programe uvesti ure, pri katerih bi pouk potekal v maternem jeziku migrantov, s čimer bi zagotovili ohranjanje njihove kulturne dediščine;
19. poudarja pomembnost športa v izobraževanju in usposabljanju ter njegovo pomembno vlogo pri socialnem in drugem vključevanju oseb iz socialno šibkejšega okolja; priporoča, da se v socialni politiki držav članic polno upošteva pomembna vloga športa pri vključevanju migrantov;
20. poudarja, da je treba mlade migrante vključiti v vrsto izvenšolskih dejavnosti, saj je to izvrsten način vključevanja v šolsko življenje;
21. poudarja, da bo z zgodnejšim in uspešnejšim vključevanjem otrok migrantov in mladih migrantov v šole boljši tudi njihov uspeh v šoli, nadaljnjem izobraževanju in na trgu dela; je trdno prepričan, da zgodnje predšolsko izobraževanje to močno krepi, zato poziva države članice, naj okrepijo vključevanje migrantov v predšolsko izobraževanje;
22. priporoča državam članicam, naj ne ustvarjajo šol po vzoru getov oziroma posebnih razredov za otroke migrantov ter naj spodbujajo politiko inkluzivnega izobraževanja, v skladu s katero bi bili otroci nameščeni po razredih na podlagi stopnje izobrazbe in posameznih potreb;
23. meni, da je treba v šolah nameniti večjo pozornost potrebam otrok migrantov in da morajo imeti učitelji medkulturno usposobljenost, da se bodo lahko v šolah čim učinkoviteje soočali z raznolikostjo;
24. vztraja, da izobraževanje za odrasle migrante lahko spodbuja vključevanje migrantov in njihovih otrok, zato poudarja, da je treba močno razviti vseživljenjsko učenje za starše migrante;
25. je zaskrbljen zaradi visoke stopnje zgodnjega opuščanja šolanja med otroki migrantov ter meni, da je treba poskrbeti, da bodo ti otroci zaključili šolanje;
26. poudarja, da mora biti kakovosten izobraževalni sistem odprt za vse;
27. je prepričan, da ukrepi za izboljšanje izobraževanja otrok migrantov koristijo celotni družbi;
28. meni, da mora biti izobraževanje za učitelje interdisciplinarno in jih pripraviti na raznolikost ter multikulturno in večjezično izobraževanje;
29. spodbuja sisteme mobilnosti, na podlagi katerih bi zaposlili učitelje iz držav izvora, da bi imeli otroci migranti boljši stik s kulturo in družbo svoje države izvora;
30. poudarja, da je treba kakovost izobraževanja učiteljev usmeriti v poslanstvo učitelja;
31. poudarja, da je pri tem pomembna mobilnost učiteljev kot sestavni del programov njihovega izobraževanja; meni, da morajo imeti učitelji možnost, da preživijo semester ali dva na univerzah gostiteljicah v tujini;
32. meni, da šole potrebujejo priseljenske učitelje, saj ti kolegom prinašajo pomembne izkušnje, predstavljajo uspešno socialno vključevanje in bi lahko bili zgled otrokom s težavami;
33. poudarja pomembnost posebnega usposabljanja za učitelje v zvezi s posebnim položajem otrok migrantov, ki jih je treba uspešno vključiti v redne šolske izobraževalne sisteme, pri tem pa zagotoviti, da se bo njihov šolski uspeh izboljšal;
34. poudarja, da so potrebne storitve svetovanja, da bi se lahko otroci migrantov in mladi laže spoprijemali s kulturnim šokom in prilagodili družbi v državi gostiteljici;
35. predlaga državam članicam, da oblikujejo izobraževalne programe za ozaveščanje glede človekovih pravic s poudarkom na enakosti, vključenosti in osebni svobodi, da se preprečita ksenofobija in ločevanje, ki sta lahko neizogibna v okolju z migranti in se lahko zaskrbljujoče razširita;
36. vztraja, da je treba vse migrante in neemigrante obravnavati enako; meni, da morajo šolske ustanove in učitelji gledati na raznolikost kot na normalne razmere, spoštljivo obravnavati vsakega posameznika in nuditi migrantom potrebno podporo;
37. pozdravlja prispevek neformalnega izobraževanja k poučevanju dragocenih vrednot za mlade migrante, ki dopolnjujejo vrednote, poučevane v šolah, ter poziva šole, naj bolj sodelujejo z izvajalci neformalnega izobraževanja, na primer z mladinskimi organizacijami;
38. opozarja, da direktiva 2000/43/ES prepoveduje diskriminacijo v izobraževanju na podlagi rase in etnične pripadnosti, ter poziva k zakonski prepovedi vseh oblik diskriminacije v izobraževanju, tudi na podlagi narodnosti in statusa bivanja;
39. priznava, da sedanje določbe direktive 77/486/EGS niso v skladu z novo družbeno stvarnostjo v Uniji, in močno podpira postopek posvetovanja, ki ga je uvedla Komisija;
40. poudarja, da je treba spodbujati raznolikost v šolah ter nameniti posebno pozornost in podporo najbolj ranljivim migrantskim skupinam, vključno z migrantskimi dekleti;
41. meni, da je treba direktivo 77/486/EGS spremeniti, tako da bo zajemala izobraževanje otrok, ki so državljani držav, ki niso države članice, ali otrok, katerih starši niso državljani držav članic;
42. poudarja pomen obstoječe zakonodaje EU, ki študentom iz tretjih držav zagotavlja pravice do izobraževanja, denimo direktivi 2004/38/ES in 2003/109/ES; poziva Komisijo, naj še naprej spremlja vse ukrepe v državah članicah, s katerimi želijo zmanjšati ali odpraviti pridobljene pravice;
43. poziva, da je treba šolam, v katerih je veliko otrok priseljencev, zagotoviti potrebno osebje in opremo, da bodo kos izzivu mešanih razredov in bodo lahko zagotavljale kakovostno poučevanje; poziva Komisijo in Svet, naj v okviru odprte metode usklajevanja sprožita dialog med državami članicami, na podlagi katerega bodo izmenjale dobro prakso in oblikovale skupni program za spoprijemanje s pomanjkljivostmi izobraževanja za priseljence;
44. poziva Komisijo, naj redno poroča o doseženem napredku pri vključevanju otrok migrantov v šolske sisteme držav članic;
45. meni, da je treba velikim mestom in velemestom prepustiti svobodo, ki jo morajo izrabiti, da uskladijo politiko za spodbujanje vključevanja otrok migrantov s stanovanjsko politiko in strategijami glede (otroškega) varstva, trga delovne sile, zdravstva in socialnega varstva, torej z vsemi področji, ki dokazano vplivajo na šolski uspeh otrok migrantov in njihovo uspešno vključevanje v družbo;
46. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.
OBRAZLOŽITEV
Sporočilo Komisije
Evropska komisija je julija 2008 sprejela zeleno knjigo, ki je načela razpravo o tem, kako lahko izobraževalna politika bolje obravnava izzive, povezane s priseljevanjem in migracijskimi tokovi v EU.
V njej med drugim obravnava vprašanja o tem, kako preprečiti segregacijo v šolah, da bi izboljšali enakost v izobraževanju, kako upoštevati vse večjo raznovrstnost maternih jezikov in kulturnih pogledov ter razviti medkulturne spretnosti in kako prilagoditi učno znanje in spretnosti ter razviti načine povezovanja z migrantskimi družinami in skupnostmi.
Zainteresirane strani je povabila, da ji do 31. decembra 2008 sporočijo svoje mnenje o:
– problematiki v zvezi s to politiko,
– dobrih političnih odzivih na to problematiko,
– možni vlogi Evropske unije pri podpiranju držav članic pri obravnavanju te problematike ter
– o prihodnosti direktive 77/486/EGS.
Evropska komisija bo analizirala rezultate tega posvetovanja in objavila svoje zaključke v začetku leta 2009.
Poročevalka
Poročevalka pozdravlja pobudo Evropske komisije za posvetovanje o upravljanju ekonomskih migracij.
Po njenem mnenju morajo biti družine vključene v izobraževalni proces. V družinah lahko nastanejo konflikti, ko starši želijo, da bi bili njihovi otroci uspešni, vendar jim ne morejo nuditi potrebne podpore bodisi zaradi pomanjkljivega jezikovnega znanja bodisi zaradi kulturne raznolikosti. Starši bi morali sodelovati pri upravljanju šole, kulturnih dogodkih itd.
Večja podpora za jezikovne tečaje je bistvena pri vključevanju migrantov. Vključevanje je dvosmeren proces, ki vključuje migrante in države gostiteljice. Pripravljenost migrantov, da se naučijo jezika države gostiteljice in si uredijo življenje ne pomeni, da se zato odpovejo svojemu jeziku in kulturi.
Po mnenju poročevalke bi bilo treba učenje jezikov (maternega jezika in jezika države prebivanja) spodbujati že zelo zgodaj v okviru predšolskega izobraževanja, zlasti zato, da bi spodbudili vključevanje migrantov in etničnih manjšin, kot so Romi, v evropsko družbo.
Vseživljenjsko učenje ima pomembno vlogo za migrante, etnične manjšine in socialno-ekonomsko prikrajšane skupine, saj je del procesa vključevanja. Sodelovanje v programih usposabljanja in vseživljenjskem učenju je priložnost za nove priseljence.
Posebno pozornost je treba nameniti uspehu migrantov, etničnih manjšin in socialno-ekonomsko prikrajšanih skupin, ki je ponavadi slabši od povprečja. Z zgodnejšim in uspešnejšim vključevanjem v šole bo boljši tudi njihov uspeh v šoli, nadaljnjem izobraževanju in na trgu dela.
Prav tako se ne sme pozabiti na izobraževanje in usposabljanje učiteljev, saj je vodenje heterogenih razredov zaradi vse večje migracije nov izziv tudi za učitelje. Zagotoviti bi bilo treba sistematično usposabljanje učiteljev, vključno z vseživljenjskim učenjem in poklicnim razvojem.
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU
Datum sprejetja |
5.3.2009 |
|
|
|
||
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
23 0 0 |
||||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Maria Badia i Cutchet, Katerina Batzeli, Ivo Belet, Marie-Hélène Descamps, Daniel Petru Funeriu, Milan Gaľa, Vasco Graça Moura, Luis Herrero-Tejedor, Ruth Hieronymi, Mikel Irujo Amezaga, Adrian Manole, Manolis Mavrommatis, Zdzisław Zbigniew Podkański, Pál Schmitt, Hannu Takkula, Helga Trüpel, Henri Weber, Tomáš Zatloukal |
|||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Iosif Matula, Christel Schaldemose, Cornelis Visser |
|||||
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Wolfgang Bulfon, Andres Tarand |
|||||