Postopek : 2008/2135(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A6-0131/2009

Predložena besedila :

A6-0131/2009

Razprave :

PV 23/03/2009 - 20
CRE 23/03/2009 - 20

Glasovanja :

PV 26/03/2009 - 4.3
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2009)0189

POROČILO     
PDF 204kWORD 184k
12.3.2009
PE 409.788v03-00 A6-0131/2009

o sporazumu o prosti trgovini med EU in Indijo

(2008/2135(INI))

Odbor za mednarodno trgovino

Poročevalec: Sajjad Karim

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za ZUNANJE ZADEVE
 MNENJE Odbora za razvoj
 IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o sporazumu o prosti trgovini med EU in Indijo

(2008/2135(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju skupnega akcijskega načrta o strateškem partnerstvu med Indijo in EU z dne 7. septembra 2005, zlasti poglavja o razvoju trgovine in naložb, in pregledane različice načrta,

–   ob upoštevanju skupne izjave 4. poslovnega vrha EU in Indije, ki se je odvijal 29. novembra 2003, in zlasti skupne pobude EU in Indije za spodbujanje trgovine in naložb,

–   ob upoštevanju sklepov 9. okrogle mize med Indijo in EU, ki je potekala od 18. do 20. septembra 2005 v mestu Hyderabad,

–   ob upoštevanju poročila skupine EU-Indija na visoki ravni za trgovino na 7. vrhu med EU in Indijo, ki se je odvijal 13. oktobra 2006 v Helsinkih,

–   ob upoštevanju skupne izjave, sprejete na 9. vrhu EU in Indije 29. septembra 2008 v Marseillu,

–   ob upoštevanju skupne izjave, sprejete na 9. vrhu EU in Indije 30. septembra 2008 v Parizu,

–   ob upoštevanju odločitve Svetovne trgovinske organizacije glede Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPS) in javnega zdravja, sprejete 29. novembra 2005,

–   ob upoštevanju svojega stališča z dne 1. decembra 2005 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o prisilnih licencah za patente, ki so povezani s proizvodnjo farmacevtskih izdelkov za izvoz v države s težavami v javnem zdravju(1),

–   ob upoštevanju Memoranduma o soglasju o dvostranskem sodelovanju med uradom za splošni nadzor patentov, modelov in blagovnih znamk ter evropskim patentnim uradom, podpisanega 29. novembra 2006,

–   ob upoštevanju smernic Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) za multinacionalna podjetja in tristranske deklaracije Mednarodne organizacije dela o načelih za multinacionalna podjetja in socialno politiko,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. marca 2006 z naslovom Izvajanje partnerstva za rast in delovna mesta: Evropa – središče odličnosti za družbeno odgovornost podjetij (KOM(2006)0136),

–   ob upoštevanju statistike OECD o zaposlovanju za leto 2008/2007,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. februarja 2008 z naslovom Otroci na posebnem mestu v zunanjepolitičnih dejavnostih EU (KOM(2008)0055),

–   ob upoštevanju sporazuma iz leta 2004 med ZDA in Indijo z naslovom Naslednji korak do strateškega partnerstva in ob upoštevanju dogovora o uporabi jedrske energije v civilne namene, sprejetega med uradnim obiskom predsednika Busha v Indiji 2. marca 2006,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. aprila 2006 o oceni pogajalskega kroga iz Dohe po ministrski konferenci Svetovne trgovinske organizacije v Hongkongu(2),

–   ob upoštevanju ministrske deklaracije s 4. ministrske konference STO, sprejete 14. novembra 2001 v Dohi, in zlasti njenega člena 44 o posebni in diferencirani obravnavi,

–   ob upoštevanju srečanja na vrhu EU in Indije, ki je potekalo 6. aprila 2006 v New Delhiju,

–   ob upoštevanju tretjega odbora za energijo EU in Indije, ki se je sestal 20. junija 2007,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. septembra 2005 o odnosih med EU in Indijo: strateško partnerstvo(3),

–   ob upoštevanju študije o klavzulah o človekovih pravicah in demokraciji v mednarodnih sporazumih EU, ki jo je naročil pododbor Parlamenta za človekove pravice(4),

–   ob upoštevanju Sporočila Komisije z dne 4. oktobra 2006 z naslovom Globalna Evropa: Konkurenca v svetu. Prispevek k strategiji EU za gospodarsko rast in delovna mesta (KOM(2006)0567),

–   ob upoštevanju poročila Komisije o carinskih zasegih ponarejenega blaga na zunanjih mejah EU v letu 2007, objavljenega 19. maja 2008,

–   ob upoštevanju kvalitativne analize možnega sporazuma o prosti trgovini med Evropsko unijo in Indijo, ki jo je opravil Center za analizo regionalne integracije iz Sussexa,

–   ob upoštevanju ekonomske analize gospodarskega vpliva možnega sporazuma o prosti trgovini med Evropsko unijo in Indijo, ki sta jo 15. marca 2007 naročila Centre d'études prospectives et d'informations internationales (CEPII) in Centre d'initiatives et de recherches européennes en Méditerrannée (CERIM),

–   ob upoštevanju poročila o svetovni študiji in osnutka vmesnega poročila o presoji vplivov sporazuma o prosti trgovini med EU in Republiko Indijo na trajnostno trgovino, ki jo je opravil ECORYS,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. septembra 2006 o gospodarskih in trgovinskih odnosih Evropske unije z Indijo(5),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. julija 2007 o Sporazumu o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPS) in dostopu do zdravil(6),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. februarja 2006 o klavzuli o človekovih pravicah in demokraciji v sporazumih Evropske unije(7),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. februarja 2007 o položaju človekovih pravic Dalitov v Indiji(8),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. maja 2007 o globalni Evropi – zunanji vidiki konkurenčnosti(9),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. septembra 2008 o trgovini s storitvami(10),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. julija 2008 o trditvah glede množičnih grobišč v indijskem delu Kašmirja(11),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. septembra o pripravah na vrh EU in Indije (Marseille, 29. september 2008)(12),

–   ob upoštevanju dokumenta o indijski nacionalni strategiji za obdobje 2007–2013,

–   ob upoštevanju obiska delegacije Evropskega parlamenta v New Delhiju novembra 2008,

–   ob upoštevanju izredno počasnega napredka pri pogajanjih z indijskimi organi v primerjavi z Republiko Korejo ali celo z Združenjem držav jugovzhodne Azije (ASEAN),

–   ob upoštevanju člena 45 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino ter mnenj Odbora za zunanje zadeve in Odbora za razvoj (A6-0131/2009),

A. ker bi Evropska unija morala še naprej dajati prednost večstranskemu sistemu trgovanja na podlagi pravil, vzpostavljenem v okviru STO, ki ponuja najboljše možnosti za pravično in enakopravno mednarodno trgovino z določitvijo ustreznih pravil in zagotavljanjem skladnosti z njimi,

B.  ker je razvojna agenda iz Dohe ključnega pomena tako za EU kot Indijo;

C. ker politični odnosi z Indijo temeljijo na strateškemu partnerstvu iz leta 2004, skupnemu akcijskemu načrtu iz leta 2005, ki je bil sprejet na vrhu EU in Indije septembra 2005 in revidiran na 9. vrhu EU in Indije v Marseillu, ter sporazumu o sodelovanju iz leta 1994; ker bi moral sporazum o prosti trgovini vzpostaviti in razširiti sodelovanje, ki je že predvideno v členu 24 sporazuma o sodelovanju,

D. ker je EU glavni vir indijskih tujih neposrednih naložb, pri čemer je bilo v letu 2007 vloženih 10,9 milijard EUR; ker Evropska unija v letu 2007 predstavlja 65 % vseh tujih neposrednih naložb v Indiji; in ker so se indijske tuje neposredne naložbe v Evropsko unijo iz pol milijarde EUR v letu 2006 povečale na 9,5 milijarde EUR v 2007,

E.  ker je bila Indija leta 2000 17. najpomembnejša trgovinska partnerica Evropske unije, leta 2007 pa se je uvrstila na 9. mesto, ker se je trgovina z blagom med EU in Indijo med leti 2000 in 2006 povečala za okoli 80 %,

F.  ker je svetovna banka leta 2008 z vidika „lahkega poslovanja“ Indijo uvrstila na 122. mesto (od 178 gospodarstev),

G. ker se na podlagi poročila Programa ZN za razvoj o človekovem razvoju za 2007/2008 Indija po indeksu človekovega razvoja uvršča na 128. mesto (od 177 držav), 35 % indijskega prebivalstva živi z manj kot 1 dolarjem na dan in 80 % z manj kot 2 dolarjema na dan; ker se Indija po indeksu revščine za države v razvoju med 108 državami v razvoju, za katere je bil indeks izračunan, uvršča na 62. mesto in ker ima Indija ena najvišjih stopenj dela otrok,

H. ker je treba zaradi gospodarskih neravnovesij med indijskimi zveznimi državami in s tem neenakomerne porazdelitve bogastva in nacionalnega dohodka sprejeti ustrezne dopolnilne gospodarske ukrepe, vključno z davčnim usklajevanjem in s poudarkom na krepitvi zmogljivosti v najrevnejših zveznih državah, da bodo lahko uporabile sredstva;

I.   ker je Indija edina največja koristnica splošnega sistema preferencialov (GSP); ker je preferencialen uvoz Evropske unije iz Indije v letu 2007 znašal 11,3 milijard EUR v primerjavi z 9,7 milijarde EUR v letu 2006,

J.   ker obe strani ponovno potrjujeta, da se bosta zavzeli za znižanje tarif, nadaljnjo liberalizacijo pravice do ustanavljanja in trgovine s storitvami; ker bi bilo treba k naložbam pristopiti previdno in z veliko natančnostjo ter jih previdno oceniti,

K. ker morajo dostop do trga spremljati pregledna in primerna pravila in standardi, da se zagotovi, da je liberalizacija trgovine koristna,

L.  ker je treba še bolj upoštevati priznavanje, ustrezno in učinkovito zaščito, izvajanje in uveljavljanje pravic intelektualne lastnine, vključno s patenti, blagovnimi ali storitvenimi znamkami, avtorskimi in sorodnimi pravicami, geografskimi označbami (skupaj z označbami porekla), industrijskim oblikovanjem in topografijami tiskanih vezij,

M. ker je Indija eden največjih virov ponarejenih zdravil, ki jih zasežejo carinske službe držav članic (kar predstavlja 30 % vseh takih zdravil); ker podstandardna in ponarejena zdravila pripomorejo k odpornosti na zdravila ter povečujejo obolevnost in smrtnost,

N. ker člen 1(1) sporazuma o sodelovanju predvideva spoštovanje človekovih pravic in demokratičnih načel; ker je bistven element sporazuma,

O. ker se Indija na podlagi svetovnega indeksa lakote za leto 2008 uvršča na 66. mesto (od 88 držav v razvoju in držav v tranziciji), ker na podlagi indijskega indeksa lakote nobena indijska zvezna država ne sodi v kategorijo „nizka stopnja lakote“ ali „zmerna stopnja lakote“, dvanajst držav sodi v kategorijo „zaskrbljujoče“, štiri države – Pandžab, Kerala, Harjana in Asam – pa sodijo v kategorijo „resno“ ,

P.  ker bi sporazum o prosti trgovini moral zajemati zavezujoče in izvršljive obveze na področju socialnih in okoljskih standardov, trajnostnega razvoja ter učinkovitega izvajanja mednarodno dogovorjenih standardov na socialnem in okoljskem področju, kar je nujen pogoj za spodbujanje dostojnega dela prek učinkovitega domačega izvajanja temeljnih delovnih standardov Mednarodne organizacije dela,

Q. ker Indija ni podpisnica sporazuma o neširjenju jedrskega orožja; ker je skupina dobaviteljic jedrskega blaga umaknila embargo na indijsko trgovino z jedrskim orožjem in je ameriški kongres sprejel sporazum med ZDA in Indijo o jedrskem sodelovanju,

R.  ker je bil na 9. vrhu EU in Indije v Marseillu podpisan horizontalen sporazum o letalstvu in je bila Indija uvrščena na 11. mesto glede na potniški promet med državami EU in državami, ki niso članice EU; ker sta EU in Indija sprejeli revidiran skupni akcijski načrt, ki strateško partnerstvo iz leta 2005 razširja na nova področja in ker je bil v Indiji ustanovljen evropski podjetniški in tehnološki center,

Splošna vprašanja

1.  meni, da bi moral biti sporazum o prosti trgovini uravnotežen in skladen s predpisi in zahtevami Svetovne trgovinske organizacije; meni, da uspešna razvojna agenda iz Dohe ostaja prednostna naloga Evropske unije na področju trgovine ter da pogajanja z Indijo o sporazumu o prosti trgovini torej dopolnjujejo večstranske predpise;

2.  opozarja, da strateško partnerstvo med EU in Indijo temelji na skupnih načelih in vrednotah, kar dokazujeta sporazum o sodelovanju ES in Indije iz 1994 in skupni akcijski načrt iz 2005; nov sporazum o prosti trgovini, sklenjen zaradi konkurenčnosti, mora dopolniti sporazum o sodelovanju iz 1994, na katerega mora biti pravno in institucionalno vezan;

3.  pozdravlja izid 9. vrha EU in Indije in revidiran skupni akcijski načrt; opozarja na obvezo Evropske unije in Indije za pospešitev pogajanj o prostotrgovinskem sporazumu; spodbuja pogajalske stranke, naj zagotovijo, da se vzame potreben čas za temeljitejša posvetovanja s ključnimi zainteresiranimi stranmi, vključno s člani parlamenta v Indiji ter v Evropski uniji, da bo končni sporazum uravnotežen ter bo upošteval interese in pričakovanja vseh zadevnih zainteresiranih strani;

4.  spodbuja indijsko državo in zvezne vlade k usklajevanju politik in postopkov, da se omogočijo največje možne prednosti;

5.  glede na dopolnjevanje obeh gospodarstev opozarja na možnost večje trgovine in naložb med EU in Indijo ter na poslovne priložnosti, ki izhajajo iz sporazuma o prosti trgovini; meni, da bo sporazum o prosti trgovini med EU in Indijo na splošno prinesel koristi obema stranema, vendar priporoča, da se izvede ocena obstoječih posebnosti posameznih sektorjev; nadalje poudarja, da mora sporazum o prosti trgovini zagotoviti, da bo večja dvostranska trgovina koristila čim večjemu številu ljudi in prispevala k doseganju razvojnih ciljev tisočletja Indije, vključno s preprečevanjem degradacije okolja;

6.  spodbuja obe strani, naj obravnavata tudi morebitne slabe strani sporazuma o prosti trgovini in načine, kako lahko hitro odpiranje trgov škodljivo vpliva na človekov razvoj in enakost spolov; priznava pravico vlad, da ohranijo potreben „politični prostor“ in regulativne zmogljivosti za oblikovanje gospodarskih in socialnih politik, ki bi služile najranljivejšim ljudem, vključno s trgovinskimi ukrepi za zaščito šibkih gospodarskih udeležencev;

7.  poudarja, da bi moral sporazum o prosti trgovini vključevati sistem neprestanega nadzora in celovitih pregledov, da bi se določil družbenogospodarski vpliv sporazuma; poziva, naj se določbe sporazuma o prosti trgovini uskladijo s sklepi tega pregleda;

8.  poziva Komisijo, naj bo poglavje o ambicioznem in trajnostnem razvoju bistven del sporazuma o prosti trgovini ter naj zanj velja standarden mehanizem za reševanje sporov;

Trgovina z blagom

9.  pozdravlja rezultate številnih simulacij proste trgovine, ki kažejo, da bi sporazum o prosti trgovini povečal skupen izvoz in uvoz za EU in Indijo; poudarja, da bi morala ob sedanji povprečni stopnji rasti dvostranska trgovina po pričakovanjih do leta 2010 preseči 70,7 milijard EUR, do leta 2015 pa 160,6 milijard EUR;

10. ugotavlja, da se je povprečna tarifa, ki se uporablja v Indiji, zmanjšala na stopnjo, ki je sedaj primerljiva z drugimi azijskimi državami, kar pomeni, da je povprečna tarifa, ki se uporablja v Indiji, sedaj 14,5 %, povprečna tarifa v EU pa 4,1 %;

11. meni, da je pomembno, da sporazum o prosti trgovini ohrani določbe sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini in sporazuma o sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj obravnava pomembna vprašanja, kot je dobro počutje živali;

12. ugotavlja, da je Indija zaskrbljena zaradi slabega usklajevanja mikrobioloških standardov v EU, izvajanja REACH ter dragih certifikatov za izvoz sadja v EU in dragih postopkov za ugotavljanje skladnosti glede oznake ES, ter poudarja, da mora sporazum o prosti trgovini ta vprašanja rešiti; poziva obe strani, naj zagotovita, da se bodo predpisi in netarifne ovire uredili tako, da se ne bo ovirala celotna trgovina; poziva EU in Indijo, naj tesneje sodelujeta v različnih delovnih skupinah, da bi se vzpostavil preglednejši okvir za tehnične predpise in standarde; ter hkrati poziva Komisijo, naj zagotovi tehnično pomoč za podporo indijskim proizvajalcem, ki si prizadevajo doseči standarde EU, zlasti glede zdravstvenih, okoljskih in socialnih razsežnosti proizvodnje, s čimer bi se ustvaril položaj, koristen za vse;

13. priznava, da se indijski sistem standardov razvija; poziva indijski urad za standarde in osrednjo organizacijo za nadzor standardov za zdravila, naj dvigneta svoje standarde na raven mednarodnih in povečata preglednost pri oblikovanju standardov z boljšimi postopki preskušanja in certificiranja; je zaskrbljen glede izvajanja in nadzora sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov in standardov; poziva Komisijo, naj zagotovi primerno podporo za povečanje zmogljivosti in števila usposobljenih človeških virov v indijskih izvršilnih organih;

14. poudarja, da sporazum o prosti trgovini vsebuje zavezujoči mehanizem za reševanje sporov med državami, določbe o posredovanju pri netarifnih ovirah, protidampinških ali izravnalnih ukrepih, in splošno klavzulo o izvzetju na osnovi člena XX in XXI Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT);

15. poziva, naj se prednost nameni znižanju tarif za pravično trgovino in trajnostne proizvode, pri čemer je treba ustrezno spremeniti carinske oznake EU;

16. zaradi vse večje količine ponarejenega blaga, ki prihaja v EU, poziva indijske organe, naj omogočijo carinskim inšpektorjem EU, da spremljajo in nadzorujejo ladje, ki pristajajo v indijskih pristaniščih in so namenjene v EU;

Trgovina s storitvami in pravica do ustanavljanja

17. priznava, da so storitve najhitreje rastoč sektor indijskega gospodarstva; meni, da ima Indija ofenzivne interese glede liberalizacije po načinu 1 in načinu 4 Splošnega sporazuma o trgovini in storitvah (GATS); EU bi rada zaključila liberalizacijo glede dostopa do trga in nacionalne obravnave po načinu 3 za večino storitev;

18. poudarja, da liberalizacija storitev nikakor ne sme ovirati pravice do zakonskega urejanja storitev ter zlasti do ohranjanja in razvijanja učinkovitih javnih storitev, kar je bistven element za razvoj, socialno pravičnost in demokracijo;

19. ugotavlja, da naj bi po mnenju zveze gospodarskih zbornic Indije dvostranska trgovina s storitvami po pričakovanjih do leta 2015 presegla 246,8 milijarde EUR, in sicer ko se začne izvajati sporazum o prosti trgovini s storitvami;

20. ugotavlja, da je trgovina s storitvami med EU in Indijo sorazmerno neuravnotežena, pri čemer EU izvozi 1,5 % svojih storitev v Indijo, ta pa v EU izvozi 9,2 % svojega celotnega izvoza;

21. spodbuja Indijo k oblikovanju ustrezne zakonodaje o varstvu osebnih podatkov, kar bi Indiji omogočilo, da doseže status države z ustrezno stopnjo zaščite, s čimer bi se omogočil prenos osebnih podatkov iz Evropske unije na podlagi zakonodaje EU in skladno z njo;

22. ugotavlja, da je Indija peti največji trg telekomunikacijskih storitev na svetu ter da se je ta trg v zadnjih petih letih povečal za približno 25 % na leto; na področju telekomunikacij pozdravlja sprostitev omejitev tujega lastništva, ampak obžaluje, da ostajajo omejitve notranje politike; zato poziva k sprostitvi omejitev pri izdaji dovoljenj ponudnikom storitev in k odpravi nejasnosti v politiki tarifnih in medsebojno povezanih režimov ter poudarja, da je treba staro zakonodajo, ki ureja sektor, nadomestiti z novo, v prihodnost usmerjeno zakonodajo, ki vključuje zakone o spletu in nove licence;

23. v zvezi s satelitskim sektorjem poziva Indijo, naj se vključi v dialog s podjetji EU in zanje odpre svoj trg, da bi

(a) bolje podprla nacionalne razvojne cilje in zadovoljila vse večja domača povpraševanja po zagotavljanju storitev DTH in širokopasovnih storitev neposredno do doma;

(b) rešila varnostna vprašanja pri mobilnih satelitskih storitvah z novimi tehničnimi rešitvami, ki nacionalnim organom zagotavljajo več kot primeren nadzor nad mobilnimi satelitskimi komunikacijami;

24. je seznanjen z zavezanostjo Indije, da tujim podjetniškim pisarnam dovoli opravljanje dejavnosti v Indiji; poziva Komisijo, naj z Indijskimi organi v sporazumu o prosti trgovini razišče možnost in obseg liberalizacije pravnih storitev;

25. ugotavlja, da sporazum o prosti trgovini ne bo mogel v celoti učinkovati brez načina 4; poudarja, da obstajajo velike koristi akreditacije poklicnih kvalifikacij na nacionalni ravni in ravni EU ter sporazumov o medsebojnem priznavanju in zahtevah za pridobitev dovoljenj za strokovne storitve v EU in Indiji, kar bi se lahko brez težav vključilo v sporazum o prosti trgovini; kljub temu zahteva temeljito analizo stanja za posamezne države članice EU;

26. zahteva, da ima Indija bolj odprt pristop pri izdajanju vizumov za državljane, poslovneže in politike iz držav članic Evropske unije, ki omogočajo večkratni vstop in so veljavni najmanj eno leto;

Naložbe

27. poziva Komisijo, naj v sporazum o prosti trgovini vključi poglavje o naložbah, ki lahko omogoči vzpostavitev sistema informacij na enem mestu za vlagatelje;

28. pozdravlja ustanovitev evropskega podjetniškega in tehnološkega centra v New Delhiju, katerega namen je izboljšati medpodjetniško in tehnološko sodelovanje med Indijo in državami članicami;

29. poudarja, da morajo naložbe spremljati dobro oblikovana pravila in predpisi; pri tem ponovno opozarja na svojo resolucijo z dne 13. marca 2007 o družbeni odgovornosti podjetij: novo partnerstvo(13),in poziva Komisijo, naj zagotovi, da nadnacionalne družbe s sedežem v EU s proizvodnimi zmogljivostmi v Indiji spoštujejo temeljne standarde Mednarodne organizacije dela, družbene in okoljske konvencije ter mednarodne sporazume, da dosežejo svetovno ravnovesje med gospodarsko rastjo in višjimi socialnimi in okoljskimi standardi;

30. priznava, da poglavja o naložbah iz sporazuma o prosti trgovini pogosto spremljajo obveznosti za liberalizacijo pretoka kapitala in odpravo nadzora kapitala; poziva Komisijo, naj glede na pomembnost nadzora kapitala – zlasti za države v razvoju – ne vključi takih določb, da bi se ublažile posledice finančne krize;

Javna naročila

31. ugotavlja, da Indija v sporazum o prosti trgovini ne namerava vključiti javnih naročil;

Politika na področju pravic intelektualne lastnine, industrijska in poslovna politika

32. pozdravlja zavezanost Indije k zagotavljanju trdnega sistema pravic intelektualne lastnine in uporabi prožnosti TRIPS, da bi izpolnila obveznosti na področju javnega zdravstva, zlasti pri dostopu do zdravil; poudarja, da morajo biti ta pogajanja združljiva z zaščito biotske raznovrstnosti in tradicionalnim znanjem; poziva Komisijo in zadevne indijske organe, naj uskladijo ukrepe za učinkovito obravnavanje boja proti ponarejanju, zlasti boja proti ponarejanju zdravil;

33. poziva Evropsko unijo in Indijo, naj zagotovita, da zaradi obvez iz sporazuma o prosti trgovini ne bo oviran dostop do osnovnih zdravil, medtem ko se Indija preusmerja z generikov in razvija svoje zmogljivosti v industriji, oprti na raziskave;

34.  pozdravlja obveznost Indije, da bo večji delež javne porabe namenila za zdravstvo, ter spodbuja ta trend, da bi se zagotovil ustrezen dostop do učinkovitih storitev zdravstvenega varstva, zlasti na podeželskih območjih;

35. poziva Evropsko unijo in Indijo, naj skupaj financirata in podpirata ukrepe in pobude, kot so nagradni skladi, patentna združenja in drugi alternativni mehanizmi, da bi podprli dostop do zdravil in inovacije na tem področju, zlasti kar zadeva zapostavljene bolezni;

Trgovina in trajnostni razvoj

36. priznava, da je obsežno poglavje o razvoju bistven del katerega koli sporazuma o prosti trgovini in zanj velja standarden mehanizem za reševanje sporov;

37. poziva Evropsko unijo in Indijo, naj zagotovita, da se trgovina in neposredne tuje naložbe ne bodo spodbujale na račun omilitve okoljskih standardov, osnovne delavske zakonodaje ali zakonodaje o varnosti in zdravju pri delu ter standardov na teh področjih; nujno je treba zagotoviti primerno zmogljivost za nadzor trga dela in okoljskega razvoja, vključno s spoštovanjem takih standardov;

38.  poziva k ratifikaciji in učinkoviti uporabi osnovnih konvencij Mednarodne organizacije dela;

39. je zaskrbljen zaradi dela otrok v Indiji, kjer se otroke zelo pogosto izkorišča v nevarnih in nezdravih pogojih; poziva Komisijo, naj to vprašanje obravnava med pogajanji o sporazumu o prosti trgovini, ter poziva indijsko vlado, naj si čim bolj prizadeva za odstranitev temeljnih vzrokov tega pojava in ga tako odpravi;

40. pozdravlja uvedbo novega indijskega zakona proti delu otrok leta 2006, ki prepoveduje, da bi otroci, mlajši od 14 let, delali kot hišni pomočniki ali na stojnicah za prodajo hrane, ter poziva EU, naj še naprej spodbuja Indijo, naj ratificira konvencije Mednarodne organizacije dela: konvencijo 182 o najslabših oblikah dela otrok, konvencijo 138 o najnižji starosti za zaposlitev in konvencijo 98 o pravici do organizacije in skupinskega pogajanja, kar bi pomenilo pozitiven korak proti morebitni prepovedi dela otrok;

41. poudarja, da bi EU morala vztrajati pri indijski vladi, naj obravnava vprašanje prisilnega dela, ki v Indiji zadeva milijone ljudi, večinoma iz skupnosti dalitov in adivasijev; ugotavlja, da je v veljavi prepričanje, da to vprašanje ni dobilo zadostne pozornosti zaradi pomanjkanja upravne in politične volje;

42. poziva EU, naj v prostotrgovinski sporazum z Indijo vključi določbo, ki zagotavlja, da podjetja EU, ki uporabljajo posebne ekonomske cone, ne morejo biti izvzeta pri spoštovanju temeljnih delavskih pravic in drugih delavskih pravic na podlagi konvencije Mednarodne organizacije dela, ki jih je Indija ratificirala;

43. meni, da bi bilo treba vzpostaviti mehanizem, po katerem bi lahko priznane organizacije delavcev in delodajalcev predložile zahtevke za ukrepanje, ki bi se obravnavali v določenem časovnem obdobju in katerih rezultat bi lahko bile določbe o stalnem spremljanju in pregledovanju, da bi se ohranil pritisk proti kršitvam pravic delavcev;

44. poudarja, da klavzule o človekovih pravicah in demokraciji predstavljajo bistven del sporazuma o prosti trgovini; je zaskrbljen zaradi nadaljnjega preganjanja verskih manjšin in zagovornikov človekovih pravic v Indiji ter sedanjih razmer na področju človekovih pravic in varnosti v indijskem delu Kašmirja;

45. poziva Svet, Komisijo in Indijo, naj zagotovijo, da sporazum o prosti trgovini ne bo škodil zapostavljenim skupinam, kot so daliti in adivasi, ter da bodo morebitnih koristi sporazuma o prosti trgovini deležni vsi člani družbe;

46. pozdravlja zaveze Evropske unije in Indije, da bosta sodelovali na področju civilnih jedrskih raziskav; ugotavlja, da Indija ni podpisnica sporazuma o neširjenju jedrskega orožja ter da ji je skupina jedrskih dobaviteljic odobrila izvzetje; poziva Indijo, naj podpiše sporazum o neširjenju jedrskega orožja;

47. poudarja, da morajo države z zapletenimi družbami in gospodarstvi, ki se od dvostranskih trgovinskih sporazumov vse bolj usmerjajo h kompleksnejšim dvostranskim trgovinskim odnosom, zagotoviti stabilno in varno okolje na splošno; je zaskrbljen zaradi pomanjkanja varnosti v Indiji; poziva Indijo, naj resneje obravnava različne manjše in resne napade različnih političnih skupin;

48. poziva Komisijo, naj med naslednjim krogom pogajanj skupaj z indijskimi organi obravnava nadaljevanje nezakonite trgovine s kožami tigrov s Tibetom, kar ogroža preživetje indijskega tigra;

Vloga Evropskega parlamenta

49. pričakuje, da bosta Svet in Komisija sporazum o prosti trgovini predložila Parlamentu za privolitev v skladu z drugim pododstavkom člena 300(3) Pogodbe ES;

50. poziva Svet in Komisijo, naj potrdita zavezanost Indije za pogajanja o sporazumu o prosti trgovini med EU in novo vlado po prihajajočih splošnih volitvah;

Drugi preudarki

51. ugotavlja hitro rast inflacije v Indiji; se zaveda, da bodo potrebne velike naložbe v infrastrukturo in veliko večje zmogljivosti za pridobivanje energije, če naj Indija ostane konkurenčna kot vse pomembnejša trgovinska partnerica EU; pozdravlja vladni načrt, da za to področje v naslednjih petih letih porabi 500 milijard ameriških dolarjev, ter poziva zasebne in javne organe, naj obširno sodelujejo v tem velikem projektu;

52. pozdravlja odprtje nove šrinagarske železniške proge med Baramulo in Qazigundom s strani indijskega predsednika vlade, ki bo zagotovila več tisoč novih delovnih mest za lokalne prebivalce; meni, da bodo tovrstne gospodarske pobude izboljšale možnosti za uspešno in mirno prihodnost Kašmircev;

53. pozdravlja napredek Indije, da postaja darovalka pa tudi prejemnica razvojne pomoči;

54. ceni napredek pri sodelovanju na področju raziskav in razvoja, tudi prek okvirnega programa, ki ga financira EU; pozdravlja veliko število indijskih študentov, ki študirajo na evropskih univerzah v okviru programa Erasmus Mundus;

55. poudarja, da lahko gospodarsko sodelovanje med EU in Indijo, če bo podprto s sistemom univerzalnih vrednot, ki jih propagira Unija, postane zgled za sodelovanje z drugimi državami;

56. pozdravlja začetek posebnih dejavnosti za kulturno sodelovanje med EU in Indijo v obdobju 2007–2009, zlasti na področju izobrazbe, izmenjave študentov, usposabljanja in medkulturnega dialoga;

57. izraža zaskrbljenost zaradi naraščanja cen surovin v svetu in njihovega vpliva na najrevnejšo populacijo, vključno z indijsko, kar predstavlja izziv za stabilno rast in povečuje neenakosti na svetovni ravni; poziva EU in Indijo, naj se celostno uskladita pri celoviti strategiji za soočanje s tem vprašanjem;

58. pozdravlja občuten napredek Indije v smeri splošne osnovne izobrazbe, s čimer se krepi izkoreninjenje revščine in izboljšuje dostop do varne pitne vode, vendar ugotavlja, da je Indija še vedno daleč od večine zdravstvenih razvojnih ciljev tisočletja, kot so umrljivost dojenčkov, zdravje mater, podhranjenost otrok in zmanjšanje obolelosti za malarijo, tuberkulozo in virusom HIV/Aids; izraža zaskrbljenost, da daliti in adivasiji (domorodna plemena in ljudstva) še najmanj napredujejo v smeri doseganja razvojnih ciljev tisočletja in se še naprej soočajo z diskriminacijo pri naseljevanju, izobrazbi, zaposlovanju ter dostopu do zdravstvenega varstva in drugih storitev;

59. ugotavlja, da razlike ostajajo kljub trajnostni gospodarski rasti; več kot 800 milijonov ljudi živi z manj kot 2 USD na dan; je zlasti zaskrbljen zaradi razmer v zapostavljenih skupinah populacije, zlasti pri ženskah, otrocih, obrobnih skupinah in žrtvah diskriminacije, kot so daliti in adivasi, in podeželskem prebivalstvu: poudarja, da je treba zagotoviti, da sporazum o prosti trgovini ne omejuje pooblastil, ki jih indijska vlada mora imeti pri boju proti revščini in razlikam; poziva Svet in Komisijo, naj sodelujeta z indijsko vlado, da se izboljša položaj teh skupin in da se preuči njihov prihodnji prispevek k ukinitvi diskriminacije na podlagi spola in kaste v smislu zgoraj navedene resolucije o položaju človekovih pravic dalitov v Indiji;

60. poudarja, da je vse večje uničevanje okolja v Indiji vedno večji problem z nepredstavljivimi posledicami za gospodarstvo, socialo in okolje, zlasti za veliko število Indijcev, ki živijo v revščini, ter zato poudarja, da je zlasti potrebno nepretrgano sodelovanje EU z Indijo na tem področju;

61. je prijetno presenečen nad razvojnim učinkom gospodarske rasti v nekaterih indijskih regijah ter poziva Komisijo, naj podpre raziskave o glavnih vzorcih in osnovnih nacionalnih in podnacionalnih politikah, ki so povzročile te učinke, da bi se olajšalo medregijsko učenje in spodbujale najboljše prakse;

62. meni, da mora biti EU posebej pozorna na sektor malih in srednjih podjetij v Indiji, ter zato predlaga, da se v vseh programih za razvojno sodelovanje med EU in Indijo okrepi položaj malih in srednjih podjetij s pomočjo ukrepov, ki bodo v pomoč pri financiranju tržno usmerjenih lokalnih projektov, ki jih bodo predlagali državljani;

63. pozdravlja širjenje mikrokreditov v Indiji, kar se je pokazalo za učinkovit način za širjenje temeljnega razvoja;

o

o o

64. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic ter Indije.

(1)

   UL C 285 E, 22.11.2006, str. 79.

(2)

UL C 293 E, 2.12.2006, str. 155.

(3)

UL C 227 E, 21.9.2006. 589.

(4)

DGExP/B/PolDep/Study/2005/06.

(5)

UL C 306 E, 15.12.2006, str. 399.

(6)

UL C 175 E, 10.7.2008, str. 591.

(7)

UL C 290 E, 29.11.2006. str. 107.

(8)

UL C 250 E, 25.10.2007, str. 87.

(9)

UL C 102 E, 24.4.2008, str. 128.

(10)

Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0407.

(11)

Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0366.

(12)

Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0455.

(13)

UL C 301 E, 13.12.2007, str. 45.


OBRAZLOŽITEV

Uvod

Indija se zaradi svoje velikosti, 2-odstotne rasti prebivalstva in dinamične gospodarske rasti (8,8 % letno) v zadnjih dveh desetletjih razvija v glavno silo na področju inovacij in razvoja, pa tudi kot proizvajalka in izvoznica izdelkov in storitev visoke tehnologije ter ena od svetovnih jedrskih sil, ki lahko vpliva na svetovno gospodarstvo in varnost, kar daje Indiji večjo odgovornost v mednarodnih forumih, kot so Združeni narodi, Svetovna trgovinska organizacija ali Mednarodna agencija za jedrsko energijo, in v regionalnih organizacijah v Aziji.

Evropska unija je največja svetovna gospodarska povezava, Indija pa je druga največja država po številu prebivalstva na svetu. Evropska unija je vodilna tuja vlagateljica v Indiji ter njena največja trgovinska partnerica. Državi imata enako ekonomsko filozofijo in cilje. Oblikovanje gospodarskega zavezništva je zato bistvenega pomena za obe. Akcijski načrt EU-Indija priznava to pomembno plat njunega odnosa, tako da si Indija in EU uspešno prizadevata za skupne pobude za spodbujanje sodelovanja na številnih pomembnih področjih, ki vključujejo trgovino in naložbe.

Splošna vprašanja

Na priporočilo skupine na visoki ravni za trgovino iz leta 2006 sta Evropska unija in Indija junija 2007 začeli pogajanja o celostnem sporazumu o prosti trgovini.

Sporazum o prosti trgovini z Indijo predstavlja del strategije Komisije o globalni Evropi, skupaj s podobnimi pogajanji s Korejo in z državami ASEAN-a pa je sporazum odskočna deska za večstransko liberalizacijo in ne ovira zanjo.

Poročilo poziva k sklenitvi celovitega, smelega in uravnoteženega sporazuma o prosti trgovini med EU in Indijo, ki bo izboljšal dostop do trga za blago in storitve, v bistvenem zajel vso trgovino in vseboval določbe o zakonodajni preglednosti na področjih, pomembnih za medsebojno trgovino in naložbe, pa tudi določbe o standardih in oceni skladnosti, sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih, pravicah intelektualne lastnine, vključno z njihovim uveljavljanjem, določbe o omogočanju trgovine, carini, javnih naročilih, trgovini in konkurenci in o trgovini in razvoju ter klavzulo o človekovih pravicah kot bistveni del sporazuma o prosti trgovini.

Ravno tako se v sporazumu priznava, da morata Evropska unija in Indija še naprej dajati prednost večstranskemu sistemu trgovanja na podlagi pravil, vzpostavljenem v okviru STO, ki z določitvijo ustreznih pravil in zagotavljanjem skladnosti z njimi ponuja najboljše možnosti za pravično in enakopravno mednarodno trgovino.

Trgovina z blagom

Med letoma 2000 in 2007 se je vrednost trgovine z blagom med EU in Indijo več kot podvojila; izvoz se je s 13,7 milijarde EUR povečal na 29,5 milijarde EUR, uvoz pa se je z 12,8 milijarde EUR povečal na 26,3 milijarde EUR. Leta 2007 je Indiji pripadalo 2,4 % izvoza EU ter 1,8 % uvoza EU, s čimer je bila Indija med trgovinskimi partnericami EU na devetem mestu.

Pomembno je, da sporazum o prosti trgovini podpira določbe sporazuma STO o tehničnih ovirah v trgovini, vsebuje določbe za lažji dostop do trga druge strani ter določbe o sprejetju priznanih mednarodnih standardov glede splošnih načel, kot so proporcionalnost, nedovoljene omejitve, preglednost in nediskriminacija.

V sporazum bi morale biti vključene tudi določbe o splošnih načelih sporazuma Svetovne trgovinske organizacije o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov.

Glede tega poročevalec poziva Komisijo, naj obravnava pomembna vprašanja, kot je dobro počutje živali. Poročevalec poudarja, da se ukrepi, potrebni za varovanje zdravja, ter sanitarne in fitosanitarne omejitve ne bi smeli uporabljati za zaščito domačih proizvajalcev kmetijskih proizvodov pred gospodarsko konkurenco.

Poročevalec priznava, da se indijski sistem standardov razvija ter da je indijski urad za standarde že zelo napredoval, vendar poudarja, da je še vedno treba izboljšati njegovo delovanje, in sicer z dvigom standardov na raven mednarodnih ter z izboljšanjem preglednosti.

Trgovina s storitvami in pravica do ustanavljanja

Storitve so najhitreje rastoči del indijskega gospodarstva. Indija ima ofenzivne interese, zlasti glede liberalizacije po načinu 1 Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami (klicni centri, razvoj programske opreme v celoti) in načinu 4 (poslovni vizumi, programerji, računovodje, odvetniki v obe smeri), EU pa bi rada za večino storitev dosegla popolno liberalizacijo glede dostopa do trga in nacionalne obravnave po načinu 3, prizadeva si za odpravo odobritve pri upravi za promocijo tujih investicij ter da so dovoljena hčerinska podjetja v stoodstotni tuji lasti v finančnem sektorju.

Splošno gledano indijskim storitvam škodujejo številne horizontalne ovire, kot so zastareli zakoni, zato izziv za sporazume o prosti trgovini ni le pospešitev liberalizacije v indijskem storitvenem sektorju, ampak tudi lažje izvajanje vrste dopolnilnih reform, namenjenih boljši kakovosti zakonodaje.

Indijski storitveni sektor je mogoče razdeliti v tri skupine: v prvi skupini so sektorji s precejšnjo liberalizacijo in brez izrecnih ovir (računalniške storitve in telekomunikacije); v drugi skupini so sektorji z zmerno liberalizacijo in nekaj izrecnimi ovirami (gradbeništvo, zdravstvo, izobraževanje, zavarovalništvo, distribucija, bančništvo in druge finančne storitve), sektorji tretje skupine pa ostajajo večinoma nedostopni za tujce (pravne storitve in računovodstvo).

Indija je vodilna pri izvozu vrste storitev po načinu 1, poleg tega pa je vodilna dobaviteljica tradicionalnih storitev informacijske tehnologije. Razvija se v vodilno izvoznico storitev na področju zunanjega izvajanja poslov. Poročevalec tudi ugotavlja, da so bile pri storitvah po načinu 1 že dane obveznosti na področjih poklicnih in računalniških storitev, storitev na področju zdravstva, izobraževanja, turizma, prenosa finančnih podatkov in drugih poslovnih storitev.

Poročevalec meni, da želi Indija s tem morda povečati pokritost v podsektorjih na področju raziskav in razvoja, v zobozdravstvenem in zdravstvenem sektorju in sektorju s telefonskimi storitvami.

Kot navaja najnovejša študija podjetja Boston Consulting, bo do leta 2020 prek načina 1 ustvarjenih 6 milijonov delovnih mest in prihodek v višini 109,2 milijarde EUR. To kaže, kako pomemben je ta način zagotavljanja storitev za Indijo ter da je treba to vprašanje obravnavati v sporazumu o prosti trgovini.

Poročevalec poudarja, da sporazum o prosti trgovini ne bo mogel v celoti učinkovati brez NAČINA 4, kjer pa je sedaj veliko ovir, kot so vizumske formalnosti, prepovedi, pogoji za enakost plač, diskriminatorna obravnava in nepriznavanje poklicnih kvalifikacij. Z odpravo teh ovir ne bi pridobila le Indija, ampak tudi države članice EU uvoznice. Poročevalec opozarja države članice, da gre pri načinu 4 za naslednja vprašanja: omogočanje učinkovitega dostopa, medsebojno priznavanje kvalifikacij in zahtev za izdajo dovoljenj, pa tudi za povečanje sektorske pokritosti po načinu 4, čas bivanja in preprečevanje dvojne obdavčitve prispevkov socialne varnosti za indijske delavce v tujini. Po mnenju poročevalca je to občutljivo vprašanje za države članice EU, kjer verjetno ne bodo veliko popustile, čeprav so, kot poudarja, koristi velike.

Naložbe

Evropska unija je pomemben vir neposrednih tujih naložb v Indiji, saj prispeva približno 20 % vseh tamkajšnjih neposrednih tujih naložb, indijske skupne neposredne naložbe v mešane družbe ter hčerinska podjetja v stoodstotni tuji lasti v EU (od aprila 1996 do 2006/2007) pa so znašale 4315,87 milijona EUR, kar pomeni, da je EU najpomembnejši cilj tujih naložb iz Indije. Naložbeni tokovi med EU in Indijo se krepijo, čeprav indijski naložbeni sistem mnoga evropska podjetja še vedno odvrača od naložb v Indiji.

Poročevalec ugotavlja, da je Indija z 18 državami članicami EU že podpisala dvostranske sporazume o naložbah in varstvu.

Poziva Komisijo, naj v sporazum o prosti trgovini vključi poglavje o naložbah kot pomemben del, ki pa ne bo nujno nadomestil obstoječih dvostranskih sporazumov, ampak bo olajšal proces vlaganja na trgih partnerice s spodbudo in zaščito dogovorov o naložbah. Poročevalec predlaga, da tak sporazum o naložbah lahko omogoči vzpostavitev sistema informacij na enem mestu za vlagatelje v obeh gospodarstvih, kjer bi jim razložili razlike v naložbenih pravilih in praksah ter zagotovili informacije o vseh pravnih vidikih.

Javna naročila

Za razliko od EU Indija ni podpisnica veljavnega sporazuma o javnih naročilih, zato zanjo ne veljajo njegovi disciplinski ukrepi. Vendar Indija ne nasprotuje sporazumu o preglednosti pri javnih naročilih. Indija ima pomisleke na nekaterih področjih, kot so zahteva za „nacionalno obravnavo“, opredelitev in obseg javnih naročil ter vprašanje postopkov naročanja. Po mnenju poročevalca je pomembno, da je v sporazum o prosti trgovini vključen niz zavezujočih pravil, med njimi tudi ustrezne določbe o preglednosti, ki podpirajo vzpostavitev učinkovitih in preglednih sistemov javnih naročil.

Trgovina in konkurenca

Poročevalec pozdravlja, da je Indija pred kratkim sprejela nov zakon o konkurenci, katerega besedilo je naletelo na široko odobravanje, vendar poudarja, da še ni mogoče oceniti njegove uveljavitve, saj ga je še treba začeti izvajati. Meni, da bi morala Evropska unija v sporazum o prosti trgovini vključiti besedilo na podlagi členov 81 in 82 Pogodbe o ES, da bi zagotovila zavezanost politiki konkurence. Poleg tega ugotavlja, da bi lahko učinkovit in pregleden sistem konkurence in sporazum o sodelovanju koristila pri obravnavi zlorab vodilnega položaja, kar počno uveljavljena podjetja.

Politika na področju pravic intelektualne lastnine, industrijska in poslovna politika

Indija je v zadnjih letih okrepila svoj sistem pravic intelektualne lastnine ter uvedla zakone v skladu s sporazumom o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine. Ravno tako se je trdno zavezala zagotoviti trden sistem pravic intelektualne lastnine. Vendar še vedno obstaja nekaj nesoglasij o nekaterih določbah pravic intelektualne lastnine ter pomislekov o sistemu izvajanja in uveljavljanja.

Treba je zagotoviti učinkovito izvajanje zakonov o pravicah intelektualne lastnine, usposobiti uradnike na področju pravic intelektualne lastnine ter razširiti njihovo znanje. Poleg tega je treba organom pregona in sodstvu omogočiti, da bodo lahko preprečili in kaznovali kršitve pravic intelektualne lastnine, ter posodobiti urade za intelektualno lastnino.

V tem pogledu je treba kot pozitivno oceniti namero Komisije, da uvede projekt trgovine in industrijskega razvoja II kot nadaljevanje projekta trgovine in industrijskega razvoja, namen projekta pa je na področju pravic intelektualne lastnine zagotoviti usposabljanje pri uveljavljanju pravic intelektualne lastnine in povečanje ozaveščenosti, da bi zaščitili podjetja in potrošnike.

Poročevalec pozdravlja skupni delovni program o sodelovanju med pogodbenicama na področju patentov, zlasti redna posvetovanja na ravni strokovnjakov o postopku podeljevanja patentov, usposabljanju ter razvoju na področju človeških virov.

Trgovina in trajnostni razvoj

Velikega pomena je, da je v sporazumu trajnostni razvoj priznan kot širši cilj Evropske unije in Indije ter da je cilj zagotoviti in olajšati spoštovanje mednarodnih okoljskih in socialnih sporazumov in standardov.

Evropska unija in Indija morata zagotoviti, da se neposredne tuje naložbe ne bodo spodbujale z omilitvijo okoljske in osnovne delavske zakonodaje ali zakonodaje o varnosti in zdravju pri delu ter standardov na teh področjih.

Klavzule o človekovih pravicah in demokraciji so bistven del sporazuma o prosti trgovini. Na vrhu EU in Indije v Marseillu sta se EU in Indija ponovno zavezali, da bosta okrepili posvetovanje v Svetu za človekove pravice Organizacije Združenih narodov ter nadaljevali dialog o človekovih pravicah z namenom širiti univerzalnost človekovih pravic. Vendar ostaja zaskrbljenost zaradi nadaljnjega preganjanja verskih manjšin in zagovornikov človekovih pravic v Indiji ter izvensodnih pogojev in neoznačenih množičnih grobišč v indijskem delu Kašmirja. Poročevalec poziva indijsko vlado, naj posebnim poročevalcem Združenih narodov dovoli dostop na to območje, da preiščejo množične grobove.

Vloga Evropskega parlamenta

Po mnenju poročevalca je za upravičenost in javno sprejemljivost sporazuma potrebno dosledno sodelovanje Parlamenta na vseh stopnjah pogajanj, pri čemer mora imeti možnost izraziti mnenje o sprejemljivosti dogovorjenega besedila. Poročevalec pričakuje, da si bosta Komisija in Svet prizadevala predložiti sporazum v obliki, ki bo zahtevala privolitev Parlamenta v skladu z drugim pododstavkom člena 300(3) Pogodbe o ES.


MNENJE Odbora za ZUNANJE ZADEVE (9.12.2008)

za Odbor za mednarodno trgovino

o sporazumu o prosti trgovini med EU in Indijo

(2008/2135(INI))

Poročevalec: Charles Tannock

POBUDE

Odbor za zunanje zadeve poziva Odbor za mednarodno trgovino kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.   ponovno poudarja pomembnost strateškega partnerstva med EU in Indijo, ki trdno temelji na tesnih gospodarskih odnosih in skupnih vrednotah demokracije in človekovih pravic, temeljnih svoboščin, pluralizma, vladavine prava ter multilateralizma; pozdravlja, da je Indija, tako kot EU, zavezana boju proti terorizmu in spodbujanju mednarodnega miru in varnosti; obsoja grozljive napade, ki so se zgodili 26. novembra v Mumbaju, indijski trgovinski prestolnici; poziva Indijo, naj nemudoma sprejme ukrepe za izboljšanje varnosti vseh svojih državljanov in tujih obiskovalcev ter pred sodišče privede vse vpletene v to grozodejstvo; poziva EU in države članice, naj sodelujejo z Indijo pri preiskavi napadov;

2.   meni, da bo Indija dolgoročno postala samo še privlačnejša trgovinska partnerica in bo povečala svoj geopolitični pomen; zato pozdravlja zavezo, izraženo na devetemu vrhu Evropska unija-Indija 29. septembra 2008 v Marseillu, o nadaljnjem razvoju politične razprave in sodelovanja med EU in Indijo;

3.   ugotavlja hitro rast inflacije v Indiji; se zaveda, da bodo potrebne velike naložbe v infrastrukturo in veliko večje zmogljivosti za pridobivanje energije, če naj Indija ostane konkurenčna kot vse pomembnejša trgovinska partnerica EU; pozdravlja vladni načrt, da za to področje v naslednjih petih letih porabi 500 milijard ameriških dolarjev, ter poziva zasebne in javne organe, naj obširno sodelujejo v tem velikem projektu;

4.   jemlje na znanje sporazum med Indijo in ZDA o civilnem jedrskem partnerstvu ter izvzetje pri skupini dobaviteljic jedrskega blaga, zaradi česar lahko drugi narodi sodelujejo z Indijo pri jedrskih zadevah, hkrati pa je za podjetja EU odprta pot do indijskega trga z jedrsko energijo; poudarja, da to izvzetje ponovno potrjuje zavezo Indije neširjenju jedrskega orožja;

5.   pozdravlja odprtje nove šrinagarske železniške proge med Baramulo in Qazigundom s strani indijskega predsednika vlade, ki bo zagotovila več tisoč novih delovnih mest za lokalne prebivalce; meni, da bodo tovrstne gospodarske pobude izboljšale možnosti za uspešno in mirno prihodnost Kašmircev;

6.   pozdravlja napredek Indije, da postaja darovalka pa tudi prejemnica razvojne pomoči;

7.   pozdravlja letni dialog med EU in Indijo o človekovih pravicah, vendar je zaskrbljen zaradi počasnosti, s katero Indija uvaja delovna standarde Mednarodne organizacije dela, zlasti kar se tiče otroškega in prisilnega dela; poziva Indijo, naj si bolj prizadeva za izboljšanje obravnavanja žensk in reši vprašanje smrtne kazni ter preganjanja in diskriminacije verskih manjšin, na primer obravnavanja kristjanov v Orisi in drugod;

8.   ceni napredek pri sodelovanju na področju raziskav in razvoja, tudi prek okvirnega programa, ki ga financira EU; pozdravlja veliko število indijskih študentov, ki študirajo na evropskih univerzah v okviru programa Erasmus Mundus;

9.   poziva Komisijo, naj v pogajanjih o prostotrgovinskih sporazumih ustrezno mesto nameni človekovim pravicam, netarifnim oviram, obstoječim omejitvam za neposredne tuje naložbe v pomembnih panogah ter pravicam intelektualne lastnine;

10. poudarja, da lahko gospodarsko sodelovanje med EU in Indijo, če bo podprto s sistemom univerzalnih vrednot, ki jih propagira Unija, postane zgled za sodelovanje z drugimi azijskimi državami.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

2.12.2008

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

43

2

5

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Angelika Beer, Bastiaan Belder, Elmar Brok, Colm Burke, Marco Cappato, Philip Claeys, Véronique De Keyser, Giorgos Dimitrakopoulos, Michael Gahler, Jas Gawronski, Klaus Hänsch, Jana Hybášková, Anna Ibrisagic, Ioannis Kasoulides, Maria Eleni Koppa, Joost Lagendijk, Vytautas Landsbergis, Johannes Lebech, Francisco José Millán Mon, Pasqualina Napoletano, Annemie Neyts-Uyttebroeck, Vural Öger, Ria Oomen-Ruijten, Alojz Peterle, Tobias Pflüger, Samuli Pohjamo, Bernd Posselt, Raül Romeva i Rueda, Christian Rovsing, Flaviu Călin Rus, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Jacek Saryusz-Wolski, György Schöpflin, Charles Tannock, Inese Vaidere, Geoffrey Van Orden, Ari Vatanen, Marcello Vernola, Jan Marinus Wiersma, Zbigniew Zaleski, Josef Zieleniec

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Laima Liucija Andrikienė, Árpád Duka-Zólyomi, Martí Grau i Segú, David Hammerstein, Pierre Jonckheer, Tunne Kelam, Evgeni Kirilov, Alexander Graf Lambsdorff, Erik Meijer


MNENJE Odbora za razvoj (11.12.2008)

za Odbor za mednarodno trgovino

o sporazumu o prosti trgovini med EU in Indijo

(2008/2135(INI))

Poročevalec: Filip Kaczmarek

POBUDE

Odbor za razvoj poziva Odbor za mednarodno trgovino, kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.   pozdravlja obvezo EU in Indije, da bosta okrepili posvetovanje v Svetu za človekove pravice Organizacije združenih narodov ter nadaljevali dialog s spodbujanjem svetovne dimenzije človekovih pravic na devetem vrhu Indija-EU 29. septembra 2008, kot je izraženo v objavljenem skupnem akcijskem načrtu; poudarja, kako pomembno je ohranjati povezavo med razvojem trgovinskih odnosov med EU in Indijo ter reformami na področju človekovih pravic v Indiji, ter odobrava širitev dialoga na raziskovanje in sodelovanje na področju dostojnega dela, trajnostnega razvoja in podnebnih sprememb;

2.   pozdravlja začetek posebnih dejavnosti za kulturno sodelovanje med EU in Indijo v obdobju 2007–2009, zlasti na področju izobrazbe, izmenjave študentov, usposabljanja in medkulturnega dialoga;

3.   izraža zaskrbljenost zaradi naraščanja cen surovin v svetu in njihovega vpliva na najrevnejšo populacijo, vključno z indijsko, kar predstavlja izziv za stabilno rast in povečuje neenakosti na svetovni ravni; poziva EU in Indijo, naj se celostno uskladita pri celoviti strategiji za soočanje s tem vprašanjem;

4.   pozdravlja občuten napredek Indije v smeri splošne osnovne izobrazbe, s čemer se krepi izkoreninjenje revščine in izboljšuje dostop do varne pitne vode, vendar opozarja, da je Indija še vedno daleč od večine zdravstvenih razvojnih ciljev tisočletja, kot so umrljivost dojenčkov, zdravje mater, podhranjenost otrok in zmanjšanje obolelosti za malarijo, tuberkulozo in virusom HIV/Aids; izraža zaskrbljenost, da daliti in adivasiji (domorodna plemena in ljudstva) še najmanj napredujejo v smeri doseganja razvojnih ciljev tisočletja in se še naprej soočajo z diskriminacijo pri naseljevanju, izobrazbi, zaposlovanju ter dostopu do zdravstvenega varstva in drugih storitev;

5.   ugotavlja, da razlike ostajajo kljub trajnostni gospodarski rasti, saj več kot 800 milijonov ljudi živi z manj kot 2 USD na dan; je zlasti zaskrbljen zaradi razmer v zapostavljenih skupinah populacije, zlasti pri ženskah, otrocih, obrobnih skupinah in žrtvah diskriminacije, kot so daliti in adivasi, in podeželskem prebivalstvu: poudarja, da je treba zagotoviti, da sporazum o prosti trgovini ne omejuje pooblastil, ki jih indijska vlada mora imeti pri boju proti revščini in razlikam; poziva Komisijo in Svet, naj sodelujeta z indijsko vlado, da se izboljša položaj teh skupin in da se preuči njihov prihodnji prispevek k ukinitvi diskriminacije na podlagi spola in kaste v smislu resolucije Parlamenta z dne 1. februarja 2007 o položaju človekovih pravic dalitov v Indiji;

6.   poudarja, da je vse večje uničevanje okolja v Indiji vedno večji problem z nepredstavljivimi posledicami za gospodarstvo, socialo in okolje, zlasti za veliko število Indijcev, ki živijo v revščini, ter zato poudarja, da je zlasti potrebno nepretrgano sodelovanje EU z Indijo na tem področju;

7.  je prijetno presenečen nad razvojnim učinkom gospodarske rasti v nekaterih indijskih regijah ter poziva Komisijo, naj podpre raziskave o glavnih vzorcih in osnovnih nacionalnih in podnacionalnih politikah, ki so povzročile te učinke, da bi se olajšalo medregijsko učenje in spodbujale najboljše prakse;

8.   meni, da mora biti EU posebej pozorna na sektor malih in srednjih podjetij v Indiji, ter zato predlaga, da se v vseh programih za razvojno sodelovanje med EU in Indijo okrepi položaj teh podjetij s pomočjo ukrepov, ki bodo v pomoč pri financiranju tržno usmerjenih lokalnih projektov, ki jih bodo predlagali državljani;

9.   pozdravlja širjenje mikrokreditov v Indiji, kar se je pokazalo za učinkovit način za širjenje razvoja;

10. poziva EU in Indijo, naj sodelujeta na področju zaposlovanja in socialne politike, s poudarkom na težavah pri diskriminaciji pri zaposlovanju žensk, prisilnega dela in dela otrok, saj je v Indiji največje število otrok-delavcev na svetu, približno 150 milijonov, da se upoštevajo osnovni delovni standardi Mednarodne organizacije dela in se prepreči socialni damping;

11. pozdravlja uvedbo novega indijskega zakona proti delu otrok leta 2006, ki prepoveduje, da bi otroci, mlajši od 14 let, delali kot hišni pomočniki ali na stojnicah za prodajo hrane, ter poziva EU, naj še naprej spodbuja Indijo, naj ratificira konvencije Mednarodne organizacije dela: konvencijo 182 o najslabših oblikah dela otrok, konvencijo 138 o najnižji starosti za zaposlitev in konvencijo 98 o pravici do organizacije in skupinskega pogajanja, kar bi pomenilo pozitiven korak proti morebitni prepovedi dela otrok;

12. poziva Komisijo, naj pri pogajanjih o sporazumu o prosti trgovini vztraja pri poglavju o trajnostnem razvoju, ki določa pravno zavezujoče in izvršljive minimalne socialne in okoljske standarde;

13. poudarja, da bi EU morala vztrajati pri indijski vladi, naj obravnava vprašanje prisilnega dela, ki v Indiji zadeva milijone ljudi, večinoma iz skupnosti dalitov in adivasijev; meni, da to vprašanje ni dobilo zadostne pozornosti zaradi pomanjkanja upravne in politične volje;

14. poziva EU, naj spodbudi večjo korporacijsko odgovornost med podjetji s sedežem v EU, ki vlagajo v Indiji in z njo trgujejo, vključno z njihovo obveznostjo, da spoštujejo delavske in človekove pravice ter varujejo okolje, ter hkrati poziva, da se doseže sporazum z indijsko vlado o vzpostavitvi učinkovitega sistema za nadzor nad pravicami delavcev ter učinkovitih ukrepov za zagotavljanje nediskriminacije ter zmanjšanje vpliva na okolje pri vseh poslovnih dejavnostih, kjer so v Indiji udeležena podjetja s sedežem v EU;

15. poziva EU, naj v sporazum o prosti trgovini z Indijo vključi določbo, ki zagotavlja, da podjetja EU, ki uporabljajo posebne ekonomske cone, ne morejo biti izvzeta pri spoštovanju temeljnih delavskih pravic in drugih delavskih pravic na podlagi konvencije Mednarodne organizacije dela, ki jih je Indija ratificirala.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

8.12.2008

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

16

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Margrete Auken, Alessandro Battilocchio, Josep Borrell Fontelles, Danutė Budreikaitė, Marie-Arlette Carlotti, Nirj Deva, Fernando Fernández Martín, Juan Fraile Cantón, Alain Hutchinson, Glenys Kinnock, Maria Martens, Gay Mitchell, Horst Posdorf, Frithjof Schmidt, Jürgen Schröder, Johan Van Hecke

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Miguel Angel Martínez Martínez, Manolis Mavrommatis, Csaba Őry, Renate Weber

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Fernando Fernández Martín, Francesco Ferrari, Zita Gurmai, Emilio Menéndez del Valle, Ramona Nicole Mănescu, Justas Vincas Paleckis, Leopold Józef Rutowicz


IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

5.3.2009

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

9

3

6

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Kader Arif, Francisco Assis, Françoise Castex, Glyn Ford, Jacky Hénin, Marusya Ivanova Lyubcheva, Erika Mann, David Martin, Georgios Papastamkos, Peter Šťastný, Gianluca Susta

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Ole Christensen, Albert Deß, Sajjad Karim, Zbigniew Zaleski

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

André Brie, Timothy Kirkhope, László Surján

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov