POROČILO s predlogom priporočila Evropskega parlamenta Svetu o novem sporazumu EU-Rusija

16.3.2009 - (2008/2104(INI))

Odbor za zunanje zadeve
Poročevalec: Janusz Onyszkiewicz

PREDLOG PRIPOROČILA EVROPSKEGA PARLAMENTA SVETU

o novem sporazumu EU-Rusija

(2008/2104(INI))

Evropski parlament,

- ob upoštevanju predloga priporočila Svetu o odnosih med EU in Rusijo, ki ga je v imenu skupine ALDE pripravil Janusz Onyszkiewicz (B6-0373/2007),

- ob upoštevanju sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Rusko federacijo na drugi strani[1], ki je začel veljati 1. decembra 1997 in je prenehal veljati leta 2007, njegova veljavnost pa je bila samodejno podaljšana,

- ob upoštevanju sklepa Sveta z dne 26. maja 2008 o začetku pogajanj o novem sporazumu z Rusko federacijo in obnovitve pogajanj decembra 2008,

- ob upoštevanju ciljev EU in Rusije iz skupne izjave po srečanju na vrhu v Sankt Peterburgu 31. maja 2003 o tem, da se oblikuje skupen gospodarski prostor, skupen prostor svobode, varnosti in pravice, prostor sodelovanja na področju zunanje varnosti in prostor raziskav in izobraževanja, ki bo vključeval kulturne vidike, ter časovnih načrtov, ki so bili sprejeti za tem,

- ob upoštevanju sporazuma med Rusko federacijo in Evropsko skupnostjo iz leta 2006 o poenostavitvi vizumskih postopkov in ponovnem sprejemu,

–    ob upoštevanju evropske energetske listine, podpisane 17. decembra 1991, in pogodbe o energetski listini, ki je sledila in jo je bilo mogoče podpisati po 17. decembru 1994, veljati pa je začela aprila 1998, ter je pravno zavezujoča za vse pogodbene strani, ki so ratificirale pogodbo o energetski listini, in tiste, ki niso zavrnile sodelovanja pri začasni uporabi pogodbo o energetski listini do začetka veljave v skladu s členom 45(2), ter energetskega dialoga med EU in Rusijo, ki je bil vzpostavljen na šestem vrhu med EU in Rusijo v Parizu 30. oktobra 2000,

–    ob upoštevanju Protokola o strateški presoji vplivov na okolje h Konvenciji UN/ECE iz Espooja iz leta 1991 o presoji čezmejnih vplivov na okolje („Konvencija iz Espooja“),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. julija 2008 o okoljskem vplivu načrtovanega plinovoda v Baltiškem morju, ki bi povezal Rusijo in Nemčijo[2],

–   ob upoštevanju motnje oskrbe Evropske unije z ruskim plinom januarja 2009, kot je doslej še ni bilo,

- ob upoštevanju posvetovanj o človekovih pravicah med EU in Rusijo ter tega, da niso pripeljala do oprijemljivih rezultatov,

–   ob upoštevanju konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter protokolov k tej konvenciji,

- ob upoštevanju pogajanj o pristopu Ruske federacije k Svetovni trgovinski organizaciji,

- ob upoštevanju številnih verodostojnih poročil ruskih in mednarodnih nevladnih organizacij o nenehnih hudih kršitvah človekovih pravic v Rusiji, sodb Evropskega sodišča za človekove pravice glede Čečenije in številnih tovrstnih zadev, ki so v postopku pred Sodiščem,

- ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Ruski federaciji, zlasti resolucij z dne 18. decembra 2008 o napadih na zagovornike človekovih pravic in sojenju za umor Ane Politkovske[3], z dne 13. marca 2008 o Rusiji[4], z dne 10. maja 2007 o srečanju na vrhu EU-Rusija, ki bo potekalo v Samari 18. maja 2007[5], z dne 19. junija 2008 o vrhunskem srečanju EU-Rusija v Hanti Mansijsku 26. in 27. junija 2008[6], z dne 25. oktobra 2008 o odnosih med EU in Rusijo po umoru ruske novinarke Ane Politkovske[7], z dne 14. novembra 2007 o vrhu EU-Rusija[8] ter z dne 13. decembra 2006 o vrhu EU-Rusija v Helsinkih 24. novembra 2006[9],

- ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. maja 2005 o odnosih med EU in Rusijo[10],

- ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. junija 2007 o gospodarskih in trgovinskih odnosih med EU in Rusijo[11], v kateri navaja, da „bi morale biti razmere na področju človekovih pravic v Rusiji sestavni del politične agende EU in Rusije“ in da „[mora] obsežno gospodarsko sodelovanje med Rusijo in EU [...] temeljiti na visokih demokratičnih standardih in načelih tržnega gospodarstva“,

- ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. septembra 2008 o razmerah v Gruziji[12],

- ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. septembra 2007 o skupni zunanji politiki na področju energetike[13],

- ob upoštevanju svojih resolucij z dne 17. januarja 2008 o pristopu k regionalni politiki za Črno morje[14] in o učinkovitejši politiki EU za južni Kavkaz: od obljub k dejanjem[15],

- ob upoštevanju skupne izjave stalnega partnerskega sveta EU in Rusije o svobodi, varnosti in pravici z dne 22. novembra 2007,

- ob upoštevanju skupne izjave parlamentarne skupščine Sveta Evrope in parlamentarne skupščine Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi o volitvah v rusko dumo 2. decembra 2007,

- ob upoštevanju člena 114(3) in člena 83(5) svojega poslovnika,

- ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve ter mnenj Odbora za mednarodno trgovino in Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A6-0140/2009),

A.  ker so odnosi Unije z Rusijo bistvenega pomena za pragmatično sodelovanje; ker je Rusija stalna članica varnostnega sveta ZN, članica G8, tretja največja trgovinska partnerica EU, četrta največja trgovinska partnerica euroobmočja in ključna dobaviteljica energije za EU; ker EU z Rusijo nima le skupnih gospodarskih in trgovinskih interesov, temveč tudi cilj ukrepanja v mednarodnem okolju, pa tudi odgovornost za svetovna vprašanja in vprašanja o skupnem evropskem sosedstvu; ker bi morali okrepljeno sodelovanje in dobri sosedski odnosi med EU in Rusijo temeljiti na vzajemnem zaupanju in skupnih vrednotah demokracije, spoštovanja človekovih pravic in pravne države ter na sodelovanju pri mednarodnih vprašanjih ter ker so posledično ključni element stabilnosti, varnosti in blaginje za vso Evropo; ker morajo odnosi EU z Rusijo temeljiti na medsebojnem spoštovanju in na spoštovanju suverenosti narodov v njunem sosedstvu,

B.  ker EU temelji na skupnih vrednotah, kot so demokracija, spoštovanje človekovih pravic in pravna država, in ker mora biti celovito spoštovanje teh vrednot ena osrednjih prednostnih nalog pri prizadevanju za okrepljeno sodelovanje s tretjimi državami,

C.  ker sodelovanje med EU in Rusijo ugodno vpliva na mednarodno stabilnost; ker mora Rusija prav tako nositi odgovornost in prispevati k finančni in politični stabilnosti ter občutku varnosti v Evropi in svetu, zlasti s sprejetjem in ohranjanjem odgovornega in mirnega pristopa do skupnega sosedstva med EU in Rusijo; ker EU že sodeluje z Rusijo pri vprašanjih Afganistana, Bližnjega vzhoda in Balkana, ter z ZN in OVSE pri oblikovanju skupnih stališč in pristopov k drugim pomembnim vprašanjem varnosti, kot so širjenje jedrskega orožja, nadzor orožja in razoroževanje, boj proti terorizmu, trgovina z mamili, organizirani kriminal, podnebne spremembe ter svetovna gospodarska in finančna kriza,

D.  ker sta nesorazmerni protinapad Rusije po vstopu gruzijskih čet v Južno Osetijo, ki se je ob uporabi oklepnikov in zračnih sil razširil na druge dele gruzijskega ozemlja, in neizzvana vojaška operacija v Abhaziji, med katero je prišlo do napadov in zasedbe gruzijskih morskih pristanišč, zaključila pa se je s priznanjem obeh separatističnih enklav Južne Osetije in Abhazije, postavila pod vprašaj pripravljenost Rusije, da bi skupaj z EU vzpostavila skupni prostor varnosti v Evropi; ker mora nadaljnje oblikovanje partnerstva med Evropo in Rusijo vključevati pomemben dialog o varnosti, ki bo temeljil na zavezah obeh partneric k njunim skupnim vrednotam, spoštovanju mednarodnega prava in ozemeljske celovitosti ter zavezanosti Helsinški listini in upoštevanju iz nje izhajajočih obveznosti,

E.   ker pogajanja o novem sporazumu za okrepitev sodelovanja med EU in Rusko federacijo nikakor ne upravičujejo še vedno nerešenih razmer v Gruziji, medtem ko ostaja obveznost Rusije, da v celoti izvaja sporazuma, ki sta bila v zvezi s konfliktom v Južni Osetiji in Abhaziji podpisana 12. avgusta in 8. septembra 2008, saj bi moralo biti njuno spoštovanje nujni pogoj za uspešen zaključek pogovorov, skupaj z oprijemljivimi zagotovili Rusije, da ne bo posegla po uporabi orožja proti nobeni izmed svojih sosed,

F.   ker se stališča o Kosovu in skupnem sosedstvu, zlasti po dogodkih v Gruziji, razhajajo bolj, kot kadar koli doslej,

G.  ker je sklenitev sporazuma o prihodnjem sodelovanju izjemno pomembna za nadaljnji razvoj in okrepitev sodelovanja med obema partnericama; ker mora politika EU do Rusije temeljiti na enotnosti in solidarnosti in bi morala EU imeti skupen pristop in nastopati enotno; ker morajo države članice EU obveščati druge države članice, ki jih morda zadevajo dvostranski sporazumi ali spori z Rusijo, in se z njimi pravočasno posvetovati,

H.  ker mora biti novi vsestranski sporazum, ki naj bi nadomestil sedanji sporazum o partnerstvu in sodelovanju, bolj kakovosten in se mora v njem odražati vsa širina sodelovanja, nova realnost 21. stoletja ter skladnost z načeli mednarodnih odnosov in spoštovanjem demokratičnih načel in človekovih pravic,

I.    ker so bile nedavne parlamentarne in predsedniške volitve v Rusiji izvedene v razmerah, ki so daleč od evropskih standardov glede dostopa mednarodnih opazovalcev volitev, možnosti opozicijskih strank za organiziranje in razporeditev kandidatov, pravičnosti in neodvisnosti medijev ter nevtralnosti javnih organov, kar je pomenilo resno odstopanje od obveznosti Rusije kot članice Sveta Evrope in OVSE,

J.   ker je Ruska federacija članica Sveta Evrope in se je zato obvezala njegovim ciljem, ki so prevsem podpora demokraciji in spoštovanje človekovih pravic ter utrjevanje demokracije in stabilnosti v Evropi; ker mora EU odločno zagovarjati načelo, po katerem je spoštovanje pravne države in obstoječih zavez bistvenega pomena za uspeh partnerstva med EU in Rusijo,

K. ker številna poročila nevladnih organizacij in neodvisnih izvedencev kažejo, da zakon o nevladnih organizacijah iz leta 2006 in drugi ukrepi ruske vlade, vključno z zakonodajo proti skrajnežem in razširitvijo državnega nadzora na pomembne dele medijev, resno ogrožajo svobodo izražanja ter omejujejo človekove pravice in dejavnosti civilne družbe v Rusiji,

L.  ker nadaljnje pridržanje političnih zapornikov in kaznovanje zagovornikov človekovih pravic nasprotujeta zavezi Ruske federacije h krepitvi pravne države v Rusiji in odpravi „pravnega nihilizma“,

M. ker so parlamentarna skupščina Sveta Evrope in številne neodvisne organizacije za varstvo človekovih pravic izrazile resno zaskrbljenost glede standardov pravosodnega sistema v Rusiji, vključno s premajhno neodvisnostjo sodstva, neomogočanjem poštenega sojenja obdolžencem v politično spornih zadevah, nadlegovanjem in preganjanjem zagovornikov ter vrnitvijo sojenja in pridržanja političnih zapornikov v ruski kazenski sistem,

N.  ker Ruska federacija še vedno ne kaže pripravljenosti, da bi učinkovito odpravila nenehne zlorabe in prakso nekaznovanja za kazniva dejanja kljub temu, da je Evropsko sodišče za človekove pravice v številnih sodbah Rusijo spoznalo kot odgovorno za resno sistematično kršenje človekovih pravic, tudi za izvensodne usmrtitve, mučenje in prisilna izginotja,

O. ker bi morala biti temeljna načela, ki bi urejala gospodarske in trgovinske odnose med EU in Rusko federacijo: vzajemnost, trajnost, preglednost, predvidljivost, zanesljivost, nediskriminatornost in dobro upravljanje; ker mora biti novi sporazum pravno zavezujoč in predvidevati jasne mehanizme za reševanje sporov,

P.  ker nedavna kriza pri dobavi plina Evropski uniji, zaradi katere so milijoni državljanov Bolgarije, Slovaške in drugih držav EU ostali brez ogrevanja in tople vode pri izredno nizkih zimskih temperaturah, vzbuja resno zaskrbljenost glede zanesljivosti ruske oskrbe z energijo,

Q.  ker odnosi med EU in Rusijo na področju energetske varnosti ponujajo velike možnosti za pozitivno in konstruktivno vzajemno soodvisnost, pod pogojem, da partnerstvo temelji na načelih nediskriminacije in pravične obravnave ter na enakih tržnih pogojih, kot je predvideno v pogodbi o energetski listini; ker je nedavna plinska kriza dokazala potrebo po sprejetju in upoštevanju nabora pravil, ki morajo temeljiti vsaj na sedanji pogodbi o energetski listini; ker varni odnosi na področju energetike med EU in Rusijo v enaki meri temeljijo na pregledni trgovini z energijo v tranzitnih državah; ker odnosi med EU in Rusijo na področju energetske varnosti ponujajo velike možnosti za pozitivno in konstruktivno vzajemno soodvisnost, pod pogojem, da partnerstvo temelji na načelih nediskriminatornosti in pravične obravnave ter na enakih tržnih pogojih; ker so energetske politike Rusije v praksi zaznamovali primeri monopolnih zlorab in prisile, zlasti zavračanja pravic do tranzita za tretje države, prekinitev dobave in kršitev lastninskih pravic,

R.  ker je Evropski svet v Bruslju 15. in 16. junija 2006 priporočil, naj se pogajanja o tranzitnem protokolu k evropski energetski listini zaključijo, da bodo pogodbo o energetski listini lahko ratificirale vse podpisnice listine, in je priporočil še, naj se Komisijo pozove, da še zlasti zaradi nedavne krize s plinom določi elemente za energetski dogovor z Rusijo, ki bo dopolnil obstoječi in zavezujoči sporazum o partnerstvu in sodelovanju oz. bo sprejet v okviru sporazuma, ki bo nasledil sporazum o partnerstvu in sodelovanju; ker je pogodba o energetski listini že pravno zavezujoča za vse države članice EU in Rusijo kot podpisnico v skladu s členom 45,

S.  ker sta tesno sodelovanje na področju energetske politike in opredelitev dolgoročne energetske strategije predpogoja za uravnotežen razvoj gospodarstva v EU in Rusiji,

T.  ker EU v odnosih z Rusijo pogosto ni uspela nastopati enotno; ker bi moral v okviru Sveta obstajati delujoč mehanizem, za katerega bi bil pristojen visoki predstavnik, ki bi državam članicam omogočal pravočasno medsebojno posvetovanje o vseh dvostranskih vprašanjih z Rusijo, ki bi utegnila vplivati na druge države članice ali celotno EU,

U. ker je sedanja gospodarska kriza, ki močno vpliva na Rusijo in EU, priložnost za nov začetek dvostranskih odnosov na osnovi boljšega in odkritejšega vzajemnega razumevanja, ki se izogiba sumom in pomanjkljivostim iz preteklosti ter zagotavlja temelj za opredelitev in krepitev resničnih skupnih vrednot,

1.   na Svet in Komisijo naslavlja naslednja priporočila in ju prosi, naj jih upoštevata pri pogajanjih:

a)   še naprej je treba vztrajati pri širokem, vsestranskem in pravno zavezujočem sporazumu, ki bi temeljil na skupni zavezanosti človekovim pravicam ter bi zajemal celotno polje sodelovanja med obema stranema in predstavljal napredek glede na sedanji sporazum o partnerstvu in sodelovanju tako z vidika dosega zavez kot z zajetih področij; vztrajati je treba pri tem, da mora sporazum vključevati mehanizme za izvrševanje pomembnih delov sporazuma;

b)  vztrajati je treba pri dejstvu, da je Rusija s kršitvijo suverenosti in ozemeljske celovitosti Gruzije ter s svojo vlogo v plinskem sporu z začetka leta 2009 resno ogrozila odnose med EU in Rusijo ter pogajanja o novem sporazumu;

c)   vztrajati je treba pri tem, da morajo odnosi EU z Rusijo temeljiti na spoštovanju določb mednarodnega prava ter vseh zavezujočih sporazumov in pogodb, ki jih priznavajo Rusija in države članice EU, vključno z listino ZN, Evropsko konvencijo o človekovih pravicah in pogodbo o energetski listini, pa tudi določb in zavez, ki veljajo za članice OVSE in Sveta Evrope;

d)   vzpostaviti je treba mehanizem posvetovanj, za katerega bo pristojen visoki predstavnik, ki bo državam članicam omogočal, da se bodo lahko pravočasno posvetovale med seboj o vsaki dvostranski zadevi z Rusijo – sporazumu ali sporu – ki bi lahko imela posledice za drugo državo članico ali EU kot celoto, kar bo omogočalo čim bolj usklajeno stališče EU z zagotavljanjem, da se bodo pomisleki vsake države članice v celoti upoštevali in se bo izključila možnost, da bi lahko ena država članica kasneje blokirala pogajanja;

e)   vztrajati je treba pri okrepitvi vloge parlamentarnega odbora za sodelovanje v novem sporazumu, da se okrepi parlamentarna razsežnost sodelovanja med EU in Rusijo;

f)    znova je treba poudariti zaveze, o katerih so se na mednarodni ravni dogovorile države članice EU in Rusija, zlasti kot članice Sveta Evrope in OVSE, seznaniti rusko vlado z zaskrbljenostjo zaradi razmer na področju človekovih pravic in oženja prostora za rusko civilno družbo, jo pozvati, naj podpre svobodo izražanja in združevanja, predpise, ki urejajo civilno družbo, pa uskladi s prevzetimi evropskimi in mednarodnimi zavezami, ter ji priporočiti, naj sprejme hitre in učinkovite ukrepe, ki bi organizacijam za človekove pravice in neodvisnim dobrodelnim organizacijam, ki spodbujajo kulturne vezi med Rusijo in državami članicami EU, omogočili delovanje v ugodnih pogojih, ustavi zastraševanje in nadlegovanje zagovornikov človekovih pravic in se vzdrži strogih upravnih ukrepov zoper navedene organizacije;

g)   rusko vlado je treba pozvati, naj v celoti spoštuje medijsko svobodo ter neodvisnim medijem zagotovi politične in ekonomske pogoje za normalno delovanje; rusko vlado je treba tudi pozvati, naj konča nenehno nasilje nad novinarji in njihovo preganjanje;

h)   zavzeti je treba stališče, da redna šestmesečna posvetovanja med EU in Rusijo o človekovih pravicah vse od začetka njihovega izvajanja leta 2005 niso dala oprijemljivih rezultatov ter da jih je treba preoblikovati, da bi bilo mogoče doseči pomemben in v rezultat usmerjen dialog o vprašanjih človekovih pravic v Rusiji in EU ter o sodelovanju med EU in Rusijo glede vprašanj človekovih pravic v mednarodnih forumih;

i)    zato je treba vztrajati pri temeljitem pregledu posvetovanj med EU in Rusijo o človekovih pravicah, vključno z dodelitvijo formalne vloge neodvisnim nevladnim organizacijam iz Rusije in EU, vključitvijo uradnikov iz vseh ustreznih služb ruske vlade in prenehanjem izdajanja ločenih sporočil ruske vlade;

j)    organe Ruske federacije je treba pozvati, naj zagotovijo ohranitev in trajnostni razvoj tradicionalnega življenjskega sloga, kulture in jezika avtohtonih prebivalcev, ki prebivajo znotraj meja te države;

k)    rusko vlado je treba pozvati, naj v celoti izvaja odločitve evropske konvencije o človekovih pravicah, in omogoči, da bodo vsi, ki so v preteklosti zakrivili zlorabe, prevzeli odgovornost zanje, hkrati pa poskrbi za prenehanje kršitev, ki se dogajajo;

l)    poudariti je treba, da „programa podpore ruskih rojakov“, ki ga podpirajo organi Ruske federacije, ni dovoljeno zlorabljati kot instrument za krepitev političnega vpliva v določenih državah članicah EU;

m)     še naprej je treba zagotavljati podporo pristopu Rusije k STO in podpirati nadaljnje odpiranje ruskega gospodarstva; popolno spoštovanje pravil STO s strani Rusije je treba šteti za nujen predpogoj in minimalni standard za vzpostavitev območja proste trgovine med EU in Rusijo, ki ostaja dolgoročni cilj;

n)      ob izrazu zadovoljstva nad nedavnimi spremembami je vseeno treba pozvati k nadaljnjim izboljšavam zakonodaje in njenega izvrševanja na področju varstva pravic intelektualne, industrijske in poslovne lastnine za večjo konkurenčnost in bolj privlačno naložbeno klimo, za kar bi bilo treba regulativne sisteme približevati najvišjim mednarodnim standardom in normam; ruske oblasti je treba nujno pozvati, naj pred prihajajočim članstvom Rusije v Svetovni trgovinski organizaciji IV. del civilnega zakonika o pravicah intelektualne lastnine in ustrezna postopkovna pravila za njegovo izvrševanje uskladijo s pravili te organizacije in mednarodnimi sporazumi, zlasti s sporazumom o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPS), ter naj zagotovijo njihovo celovito izvajanje, da se omogoči učinkovit boj proti ponarejanju in piratstvu;

o)     vztrajati je treba pri tem, da mora biti pogodba o energetski listini kot obstoječa pogodba, ki pravno zavezuje Rusijo in vse države članice EU, osnova za odnose na področju energetike in da se načela iz pogodbe o energetski listini in tranzitnega protokola k njej vključijo v nov sporazum, ter znova pozvati Rusijo, naj z ratifikacijo pogodbe o energetski listini ter podpisom in ratifikacijo tranzitnega protokola okrepi svojo zavezanost pristopu, temelječemu na pravilih, pri čemer je treba upoštevati mnenje Parlamenta, da bi morale imeti partnerice možnost, da se pogajajo o zapisu, ki bi glede obsega sodelovanja in področij, ki jih to zajema, presegal pogodbo o energetski listini, čeprav sporazum v nobenem primeru ne bi smel biti manj obsežen od tistega, ki so ga strani že podpisale v okviru trenutne pogodbe o energetski listini;

p)     v okviru pogajanj za nov sporazum je treba zaključiti pogajanja o tranzitnem protokolu k pogodbi o energetski listini in Rusijo pozvati, naj ga podpiše, da bi tako vzpostavili pravni okvir za urejanje tranzita energije med stranmi, ki bi izhajal iz tistega, kar je že določeno s pogodbo o energetski listini;

q)     poudariti je treba potrebo po ustrezni presoji vplivov na okolje za vse energetske infrastrukturne projekte, da se zagotovi izpolnjevanje mednarodnih standardov o varstvu okolja; v zvezi s tem je treba Rusko federacijo odločno pozvati, naj ratificira Konvencijo iz Espooja in Protokol o strateški presoji vplivov k tej konvenciji;

r)      pozvati je treba k okrepitvi učinkovitosti dialoga med EU in Rusijo o energiji in njegove sposobnosti odzivanja na krizo, k povečanju preglednosti, vzajemnosti in varnosti naložb ter s tem k izboljšanju varnosti oskrbe z energijo, prav tako pa poudariti potrebo po vzpostavitvi mehanizmov za pregleden, na pravilih temelječ sistem in mehanizma za reševanje sporov na področju energetike;

s)      opozoriti je treba na mehanizem za reševanje sporov iz pogodbe o energetski listini, ki sta jo Rusija in Ukrajina že podpisali;

t)      oblikovati je treba jasen kodeks ravnanja, ki bo urejal odnose med EU, Rusijo in državami skupnega sosedstva, vključno z določbami o spoštovanju suverene neodvisnosti vseh evropskih držav, zavezo k mirnemu reševanju sporov in odločenostjo, da je treba zamrznjene spore razrešiti;

u)      obstoječ politični dialog je treba nadgraditi ter spodbuditi razpravo o „vprašanjih ohranjanja varnosti z uporabo sile“, ki so pogosto jedro nesoglasij med EU in Rusijo, vendar nedvomno vplivajo na evropsko in svetovno varnost, pri čemer je treba poudariti potrebo po večstranskem nadzoru orožja in razoroževanju ter po režimih neširjenja orožja;

v)      pozvati je treba rusko vlado, naj skupaj z EU in drugimi člani kontaktne skupine za Kosovo pozitivno prispeva k iskanju trajne politične rešitve za prihodnost Kosova in za nadaljnjo krepitev stabilnosti na zahodnem Balkanu;

w)     rusko vlado je treba pozvati, naj pokaže odločenost za konstruktivno in mirno reševanje „vprašanja varnosti in stabilnosti v Abhaziji in Južni Osetiji“ skupaj z Gruzijo in EU, kot je bilo dogovorjeno v sporazumu z 8. avgusta 2008; rusko vlado je treba pozvati, naj posreduje oprijemljiva zagotovila, da se Rusija ne bo zatekla k uporabi sile proti kateri od sosednjih držav;

x)      izraziti je treba zaskrbljenost nad odločitvijo ruske vlade, da prizna Abhazijo in Južno Osetijo kot suvereni državi, da podpiše sporazume o vojaški pomoči in sodelovanju z dejanskimi organi oblasti teh dveh gruzijskih provinc in da tam vzpostavi vojaške baze, saj to ogroža ozemeljsko celovitost Gruzije, pri kateri vztrajajo vse resolucije OZN o tem vprašanju; znova poziva Rusijo, naj prekliče svojo odločitev, in še zmeraj meni, da Rusije ni mogoče šteti za nepristranskega posrednika v mirovnem procesu; rusko vlado je treba pozvati, naj opazovalcem EU zagotovi popoln dostop do vseh območij, vključenih v konflikt, v skladu z mandatom Nadzorne misije EU;

y)      pri ruski strani je treba vztrajati pri možnosti potovanja brez vizumov, glede na Uredbo Sveta (ES) št. 539/2001, v kateri je navedeno, da mora biti odločitev o oprostitvi od vizumske obveznosti sprejeta po tem, ko se natančno preuči vrsta meril, ki med drugimi zadevajo nezakonito priseljevanje, javni red in varnost ter zunanje odnose EU s tretjimi državami, upoštevati pa je treba tudi regionalno doslednost in vzajemnost, zavedajoč se, da odnose med Unijo in tretjimi državami z belega seznama opredeljuje posebna politična razsežnost glede zagotavljanja, da morajo te tretje države doseči ustrezno raven na področju demokratičnih vrednot in temeljnih pravic;

z)      vztrajati je treba pri tem, da morajo biti vizumske olajšave za študente, raziskovalce in poslovneže prednostna naloga, da bi tako spodbudili medsebojne stike med ljudmi; vendar pa je treba vztrajati tudi pri tem, da mora biti vsaka nadaljnja liberalizacija vizumskih režimov z Rusijo pogojena s temu primerno liberalizacijo vizumskih sporazumov z državami ESP, saj bi sicer prihajalo do neskladnosti;

aa)    v skladu s sporazumom med EU in Rusijo o poenostavitvi izdajanja vizumov za kratkoročno bivanje je treba od ruskih oblasti dobiti jasno obvezo za zmanjšanje birokratskih ovir, ki enostransko veljajo za vse potnike, naprimer zahteva po povabilu in registraciji ob prihodu; upoštevati je treba, da utegnejo spremembe ruskih vizumskih predpisov v zadnjih letih in prenehanje izdajanja vizumov za večkratni vstop za poslovneže negativno vplivati na poslovne in trgovinske stike med EU in Rusijo; upoštevati je treba tudi mnenje Parlamenta, da bi morala biti poenostavitev potovanj za imetnike ruskih potnih listov omejena le na osebe s prebivališčem v Rusiji;

ab)    nujno je treba obravnavati problem tranzita preko Kaliningrada in vizumov zanj, po možnosti tako, da se za celotno Kaliningrajsko oblast vzpostavi režim obmejnega prometa;

ac)    vztrajati je treba pri tem, da morajo odnosi med EU in Rusijo temeljiti na načelih liberaliziranih in odprtih trgov ter vzajemnosti med partnericami glede pravic do naložb, zato je od ruske vlade treba zahtevati, da v zameno za tesne in koristne gospodarske vezi zagotavlja lastninske pravice tujim naložbenikom in pregleda zakonodajo o strateških sektorjih iz leta 2008, ki daje Rusiji precejšnjo svobodo pri diskriminaciji tujih naložbenikov, medtem ko je notranji trg EU za ruske naložbenike prosto odprt; zahtevati je treba, da se ruski predpisi o naložbah v strateških sektorjih obvezno uskladijo s sedanjimi in prihodnjimi obveznostmi Rusije v okviru Svetovne trgovinske organizacije, pa tudi s sedanjim sporazumom o partnerstvu in sodelovanju;

ad)    v okviru pogajanj o pristopu k Svetovni trgovinski organizaciji je treba ruske oblasti pozvati, naj ne odstopijo od nekaterih že doseženih in dogovorjenih obvez in v celoti spoštujejo sporazum med EU in Rusijo iz leta 2004 o pristopu k Svetovni trgovinski organizaciji, ukinejo naj vse diskriminatorne dajatve, zlasti za železniški tovorni promet, in postopoma odpravijo izvozne dajatve za surov les;

ae)    Rusijo je treba pozvati, naj izpolni svojo zavezo o postopni ukinitvi plačil za prelete čez Sibirijo in podpiše sporazum, ki je bil na to temo dosežen na vrhunskem srečanju v Samari;

af)     z rusko vlado je treba obravnavati njene načrte o sklenitvi prostotrgovinskih sporazumov z nekaterimi državami, kar bi lahko vodilo v oblikovanje skupnega gospodarskega prostora z Rusijo;

ag)    ob izrazu zadovoljstva nad nedavnimi spremembami je vseeno treba pozvati k nadaljnjim izboljšavam zakonodaje in njenega izvrševanja na področju varstva pravic intelektualne, industrijske in poslovne lastnine za večjo konkurenčnost in privlačno naložbeno klimo, za kar bi bilo treba regulativne sisteme približevati najvišjim mednarodnim standardom in normam; ruske oblasti je treba nujno pozvati, naj pred prihajajočim članstvom Rusije v Svetovni trgovinski organizaciji IV. del civilnega zakonika o pravicah intelektualne lastnine in ustrezna postopkovna pravila za njegovo izvrševanje uskladijo s pravili te organizacije in mednarodnimi sporazumi, zlasti s sporazumom o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPS), ter naj zagotovijo njihovo celovito izvajanje, da se omogoči učinkovit boj proti ponarejanju in piratstvu;

ah)    z rusko vlado je treba obravnavati več zadev, povezanih z ladijskim prometom, vključno s prostim prehodom skozi baltijsko ožino, dostopom za ladje iz EU do prehoda do Azije prek severnega ruskega ozemlja ter morebitnih okoljskih nevarnosti med drugim zaradi povečanja tankerskega prometa v Baltiškem morju;

ai)     z rusko vlado je treba obravnavati vprašanje zastojev na skupni meji z EU, ki ostajajo resna ovira za trgovinske in gospodarske odnose med EU in Rusijo;

aj)     Rusko federacijo je treba pozvati, naj konstruktivno sodeluje z EU pri reševanju statusa odcepljenih ozemelj, vključno s Pridnjestrjem, in prispeva h krepitvi suverenosti moldavske vlade, kar je nujen pogoj za stabilnost ključne mejne regije EU; poudariti je treba, da je napredek glede tega vprašanja odvisen od umika ruskih čet iz Moldavije, k čemur se je Rusija med drugim zavezala na vrhu OVSE v Istanbulu leta 1999;

ak)    ob priznavanju pozitivnih vidikov okrepitve znanstvenega sodelovanja med EU in Rusijo je treba pozvati k nadaljnjim celovitim analizam (z varnostjo povezanih) vplivov morebitne pridružitve Rusije k sedmemu okvirnemu programu;

al)     obilkovati je treba neformalne smernice o tem, kako bi lahko načeli solidarnosti in vzajemne odgovornosti podprli odnose med EU in Rusijo s ciljem oblikovanja enotnejše in doslednejše politike do Rusije;

2.  prosi Svet in Komisijo, naj redno in temeljito obveščata Evropski parlament in njegov Odbor za zunanje zadeve o napredku pogajanj, ter ju opozarja, da bo za sporazum o partnerstvu in sodelovanju potrebna odobritev Evropskega parlamenta;

3.  meni, da je pomembno okrepiti vzajemne pravne obveznosti s hitro sklenitvijo sporazuma o partnerstvu in sodelovanju ter s pristopom Rusije k STO;

4.  naroča svojemu predsedniku, naj to priporočilo posreduje Svetu, Komisiji in v vednost državni dumi ter vladi in predsedniku Ruske federacije.

• [1]  UL L 327, 28.11.1997, str. 1.
• [2]  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0336.
• [3]  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0642.
• [4]  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0105.
• [5]  UL C 76 E, 27.3.2008, str. 95.
• [6]  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0309.
• [7]  UL C 313 E, 20.12.2006, str. 271.
• [8]  UL C 282 E, 6.11.2008, str. 329.
• [9]  UL C 317 E, 23.12.2006, str. 474.
• [10]  UL C 117 E, 18.5.2006, str. 235.
• [11]  UL C 146 E, 12.6.2008, str. 95.
• [12]  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0396.
• [13]  UL C 219 E, 28.8.2008, str. 206.
• [14]  UL C 41 E, 19.2.2009, str. 64.
• [15]  UL C 41 E, 19.2.2009, str. 53.

PREDLOG PRIPOROČILA (B6-0373/2007) (1.10.2007)

ki ga v skladu s členom 114(1) poslovnika

predlaga Janusz Onyszkiewicz v imenu skupine ALDE

o odnosih med Evropsko unijo in Rusijo

Evropski parlament,

–    ob upoštevanju pogajanj o novem sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in Rusijo,

–    ob upoštevanju bližnjih splošnih volitev decembra 2007 in predsedniških volitev spomladi leta 2008 v Rusiji,

–    ob upoštevanju velikih izzivov v odnosih med Evropsko unijo in Rusijo ter vse večjih teženj k avtoritarizmu, ki se ne kažejo le v Rusiji, ampak tudi v njenih zunanjih odnosih,

–    ob upoštevanju člena 114(1) Poslovnika,

A.  ob upoštevanju izjemnega pomena Rusije za evropsko in svetovno stabilnost in blaginjo,

B.   ker je Evropska unija večkrat poudarila pripravljenost, da z Rusijo sklene strateško partnerstvo, ki bo temeljilo na demokratičnih vrednotah,

C.  ob upoštevanju vse večje potrebe po odločni, čvrsti in celoviti politiki Evropske unije do Rusije,

1.   na Svet naslavlja naslednja priporočila:

      (a)  še naprej naj išče rešitve za trgovinska vprašanja, ki trenutno ovirajo začetek pogajanj o novem sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in Rusijo;

      (b)  oblikuje naj jasno strategijo, kako povečati izvajanje demokratičnih predpisov in spoštovanje temeljnih vrednot v Rusiji – skupnih vrednot, na katerih morajo temeljiti prihodnji odnosi;

      (c)  še naprej naj se zavzema za pristop Rusije k Svetovni trgovinski organizaciji in za to, da bo Rusija sledila sodobnim naložbenim in poslovnim pravilom kot vodilnim načelom v resnično neodvisnem zasebnem sektorju;

      (d)  še naprej naj si prizadeva za pričakovani pristop Rusije k pogodbi o energetski listini in za pozitivni izid ratifikacijskega procesa;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj to priporočilo posreduje Svetu ter v vednost Komisiji, državam članicam, ruski državni dumi in ruski vladi.

MNENJE Odbora za mednarodno trgovino (17. 7. 2008)

za Odbor za zunanje zadeve

o odnosih med EU in Rusijo
(2008/2104(INI))

Pripravljavec osnutka mnenja: Eugenijus Maldeikis

POBUDE

Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za zunanje zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja, da imajo odnosi med EU in Rusijo velik gospodarski potencial, da bi obe strani imeli korist od večjega gospodarskega povezovanja in dobrih sosedskih odnosov ter da sodelovanje med EU in Rusijo odločilno prispeva k zagotavljanju stabilnosti na vseh področjih, na katerih imata skupne in prekrivajoče se interese;

2.  opozarja na to, da je Rusija s 7,3-odstotnim deležem v trgovini EU tretji najpomembnejši trgovinski partner Evropske unije in da je EU z 52,9- odstotnim deležem v ruski trgovini najpomembnejši trgovinski partner Rusije;

3.  pozdravlja konec pogajalskega obdobja in meni, da je glavna prednostna naloga dokončno sprejetje novega sporazuma; opozarja, da bi si morali EU in Rusija prizadevati za strateško trajnosten in dolgotrajen partnerski odnos, ki temelji na skupnih vrednotah, demokraciji in človekovih pravicah ter načelih vzajemnosti, preglednosti, predvidljivosti, zanesljivosti, nediskriminacije in odgovornega ravnanja države, ter da bi morali okrepiti njuno sodelovanje zlasti na področju energije in trgovine;

4.  ponovno poudarja pomen sodelovanja EU in držav članic za razvoj enotnega in usklajenega stališča glede gospodarskih in trgovinskih odnosov med EU in Rusijo, zlasti glede občutljivega vprašanja energije, pri čemer se je treba izogniti kakršnemu koli enostranskemu ali privilegiranemu pristopu; prav tako poudarja, da morajo posamezni sporazumi prispevati k doseganju skupnega cilja energetske varnosti za EU;

5.  meni, da bi bilo treba na podlagi novega sporazuma na pragmatičen način pregledati načela in cilje, sredstva in politike za razvoj odnosov med Rusijo in EU, da se spodbujajo pravna država, človekove pravice, dialog in skupni interesi;

6.  meni, da bi moral biti vzporedno s pogajanji za nov sporazum med EU in Rusijo pristop Rusije k Svetovni trgovinski organizaciji prednostna naloga za EU;

7.  meni, da je prihodnji pristop Rusije k Svetovni trgovinski organizaciji zelo pomemben za prihodnost gospodarskih odnosov, saj odpira možnost za tesnejše gospodarsko povezovanje med EU in Rusijo; poziva Komisijo, naj si po pristopu Rusije k Svetovni trgovinski organizaciji prizadeva za sklenitev poglobljenega in celovitega sporazuma o prosti trgovini, ki bo zajemal vsa pomembna vprašanja, povezana z blagovno menjavo, storitvami in naložbami, vključno s tistimi na področju energije, in ki bo nadalje razvijal predhodno dogovorjene cilje; poziva, da se v kateri koli trgovinski sporazum z Rusijo vključijo socialne in okoljske določbe, vključno z ratifikacijo in izvrševanjem temeljnih standardov Mednarodne organizacije dela;

8.  poziva Rusijo, da najde rešitve, pri čemer se bodo nerešena vprašanja obravnavala dvostransko in v večstranskem okviru, vključno z izvajanjem dvostranskih sporazumov, ki so že bili sklenjeni, kot je sporazum z Evropsko skupnostjo z dne 21. maja 2004, s katerim so se zaključila pogajanja o dostopu na trg za pristop Ruske federacije k Svetovni trgovinski organizaciji;

9.  poziva ruske organe, da izboljšajo naložbeno in poslovno okolje ter konkurenčne pogoje v Rusiji; v zvezi s tem poudarja pomen spodbujanja nediskriminatornih, preglednih in predvidljivih okvirnih pogojev, izboljševanja zaščite tujih naložb v skladu z mednarodno priznanimi standardi Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, izboljševanja pravnih določb in izvršnih postopkov glede varstva pravic intelektualne in poslovne lastnine ter doseganja pravnih reform, da se zagotovi pravo varstvo pravic intelektualne lastnine in hitrejši kazenski postopki; poziva rusko vlado, da nadalje poenostavi, standardizira in avtomatizira svoje carinske postopke;

10. poudarja, da je treba ustanovitev in dejavnost podjetij olajšati na osnovi vzajemnosti; opozarja na to, da je EU odprta za vlaganja iz Rusije, kar ponazarja povečana prisotnost ruskih podjetij, predvsem na področjih energije in jekla; zato zahteva, da se tujim podjetjem, ki v Rusiji delujejo v sektorju surovin, omogoča enak dostop kot domačim podjetjem;

11. opozarja, da ključna nerešena vprašanja za EU zadevajo izvozne dajatve in železniške pristojbine, povezana pa so tudi s prihodnjo stabilnostjo in predvidljivostjo sistema; poudarja pomen trgovine s kmetijskimi proizvodi in živili med Rusijo in EU; v zvezi s tem poudarja, da je na obeh straneh potreben napredek glede skladnosti z zahtevami za racionalizirane standarde in računalniško podprte carinske formalnosti, da se spodbudi medsebojna trgovina in čezmejni promet; poudarja potrebo po tem, da Rusija uskladi sanitarne in fitosanitarne zahteve za mlečne, žitne in mesne izdelke.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	15. 7. 2008
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	24 3 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Graham Booth, Daniel Caspary, Françoise Castex, Christofer Fjellner, Béla Glattfelder, Ignasi Guardans Cambó, Jacky Hénin, Syed Kamall, Caroline Lucas, Marusya Ivanova Lyubcheva, Erika Mann, Helmuth Markov, Georgios Papastamkos, Tokia Saïfi, Peter Šťastný, Robert Sturdy, Daniel Varela Suanzes-Carpegna, Iuliu Winkler, Corien Wortmann-Kool
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Jean-Pierre Audy, Eugenijus Maldeikis, Rovana Plumb, Salvador Domingo Sanz Palacio, Carl Schlyter, Zbigniew Zaleski
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Emanuel Jardim Fernandes, Francesco Ferrari

MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (12.2.2009)

za Odbor za zunanje zadeve

o odnosih med EU in Rusijo
(2008/2104(INI))

Pripravljavka mnenja: Cristina Gutiérrez-Cortines

POBUDE

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za zunanje zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.   poudarja, da se morajo okrepljeno sodelovanje in dobrososedski odnosi v okviru strateškega odnosa med EU in Rusijo, osnovanega na stabilnosti, sodelovanju, dobri trgovinski praksi in preglednosti, odražati v novem sporazumu o partnerstvu in sodelovanju, o katerem sedaj potekajo pogajanja, – zlasti v zvezi z vprašanji energije, raziskav in inovacij, okolja in kakovosti življenja;

2.   poudarja pomen demokracije, državljanskih in človekovih pravic, pravic narodnostnih manjšin in svobode izražanja za prihodnost Rusije; prosi Evropsko komisijo, naj zagotovi, da bodo te pravice jedro vsakega prihodnjega sporazuma z Rusko federacijo;

3.   poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo vsa podjetja iz Evropske unije, ki imajo trgovinske odnose s podjetji v Ruski federaciji ali delujejo na njenem ozemlju, spodbujala evropska načela in vrednote;

4.   poudarja, da je Rusija velik in dinamičen trg za blago in storitve iz EU – ruski energetski sektor ponuja številne naložbene priložnosti v celotni energetski vrednostni verigi; zato poudarja, da je zelo pomembno, da se v okviru vzpostavljenega energetskega dialoga z Rusijo nadaljuje okrepljeni dialog o energiji, pač glede na vse večjo soodvisnost, saj EU iz Rusije uvozi 25 % vse nafte in plina, več kot 50 % ruskega izvoza nafte in plina pa je namenjenega v EU;

5.   poudarja, da bi moralo sodelovanje na energetskem področju temeljiti na načelih iz Pogodbe o energetski listini – zlasti na globalni varnosti oskrbe z energijo, ravnotežju interesov držav porabnic in držav proizvajalk, vzajemnosti glede dostopa do naložb, trgov in infrastruktur ter nediskriminaciji, preglednosti in dobrem upravljanju; poziva Komisijo, naj bo ruska ratifikacija Pogodbe o energetski listini eden ključnih ciljev pri pogajanjih glede sporazuma o partnerstvu in sodelovanju; spodbuja Komisijo, naj še naprej deluje v smeri pristopa Rusije k Svetovni trgovinski organizaciji; poleg tega poudarja, da si je treba prizadevati za mednarodni pravni okvir pravil, ki bi tako proizvajalcem kot dobaviteljem plina naložila dolžnosti za zagotavljanje zanesljive in predvidljive oskrbe;

6.   poziva Rusijo in Ukrajino, naj skupaj čim prej najdeta pravično dolgoročno rešitev za nedavni spor, ki je imel resne in znatne negativne posledice za dobavo plina EU; poudarja, da morata Svet in Komisija nadaljevati s posredovanjem med obema stranema, da bi čim hitreje prišli do rešitve; je prepričan, da je dostop do energije človekova pravica in da preskrba z energijo ne sme služiti kot politično orožje;

7.   v tem okviru poudarja potrebo po zagotovljenem dostopu do različnih virov oskrbe z energijo in večji energetski varnosti in učinkovitosti; poudarja pomen pravil EU o konkurenci v smislu podlage za naložbe in trgovino; poudarja, da je treba pri zagotavljanju in ohranjanju oskrbe z energijo uporabljati zasebni sektor; poziva Komisijo in Svet, naj pri pogajanjih z Rusijo poudarita, kako pomemben je za EU načrtovani plinovod Nabucco ter da EU nasprotuje dejavnostim, ki bi ga lahko ogrozile; meni, da je v sedanjem položaju za EU bistvenega pomena pospešiti uresničevanje projektov izgradnje plinovodov, kot so Nabucco, South Stream in TGI; poudarja, da mora EU po konfliktu med Rusijo in Gruzijo leta 2008 v svojem pristopu resno upoštevati energetsko varnost;

8.   ugotavlja, da je Rusija že sprejela zvezni zakon o obnovljivih virih energije; poziva Rusko federacijo, naj podpre trajnostni in okolju prijazen razvoj industrije obnovljivih virov energije ter naj izrabi okoljsko trajnostne vire, ki so na voljo;

9.   ugotavlja, da bo izkoriščanje energetskih zalog in potrebne infrastrukture pomembno vplivalo na okolje in prebivalce na teh področjih; poziva Komisijo, naj od Rusije zahteva, da bodo izkoriščanje zagotovo spremljale presoje vplivov na okolje ter ocene učinka na prebivalstvo na teh območjih, ter naj zagotovi, da bodo imeli ti posamezniki pravico, da ohranijo svoj tradicionalni odnos do zemlje; spodbuja Komisijo, naj si prizadeva za energetsko sodelovanje, s ciljem zagotavljanja pravične in dostopne energije za narode na obeh straneh; poziva Rusko federacijo, naj zagotovi izpolnjevanje visokih okoljskih standardov pri vseh naftnih in plinskih projektih, ki potekajo ali so načrtovani na njenem ozemlju;

10. poziva Komisijo, naj z Rusijo sodeluje pri izboljševanju njenega upravljanja jedrskih odpadkov in jedrske varnosti; spodbuja Komisijo, naj s to državi še naprej tesno sodeluje glede standardne jedrske varnosti;

11. poudarja, da je treba pri pogajanjih med EU in Rusijo posvetiti posebno pozornost ekološkim vplivom plinovoda Nord Stream;

12. poziva Komisijo in države članice, naj – glede na posledice podnebnih sprememb in ogromne stroške zaradi neukrepanja – pospešijo dialog z oblastmi Ruske federacije kot pripravo na konferenco v Kobenhavnu, da se s pogajanji oblikuje in sklene sporazum, ki bo nasledil kjotski protokol;

13. poziva Rusijo, naj prevzame dejavno vlogo v prihodnjih mednarodnih pogajanjih in spodbudi čimprejšnji dogovor, najpozneje do leta 2009, da se zagotovi ohranitev svetovnega trga ogljika;

14. pozdravlja sodelovanje Ruske federacije v okvirnih programih Evropske unije; meni, da to odpira pot za učinkovito uporabo in razvoj velikih ruskih človeških in finančnih virov na področju raziskav, razvoja in inovacij, kar koristi tako Evropi kot Rusiji; poziva Komisijo, naj poišče načine, kako mlade raziskovalce in mlade podjetnike iz Ruske federacije spodbuditi k sodelovanju pri evropskih raziskovalnih programih in v programu Erasmus za mlade podjetnike;

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	12.2.2009
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	41 0 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Šarūnas Birutis, Jan Březina, Jerzy Buzek, Jorgo Chatzimarkakis, Giles Chichester, Dragoş Florin David, Pilar del Castillo Vera, Den Dover, Lena Ek, Nicole Fontaine, Adam Gierek, Norbert Glante, András Gyürk, Fiona Hall, David Hammerstein, Rebecca Harms, Ján Hudacký, Romana Jordan Cizelj, Pia Elda Locatelli, Eluned Morgan, Antonio Mussa, Angelika Niebler, Anni Podimata, Miloslav Ransdorf, Vladimír Remek, Herbert Reul, Teresa Riera Madurell, Paul Rübig, Andres Tarand, Britta Thomsen, Patrizia Toia, Catherine Trautmann, Nikolaos Vakalis, Alejo Vidal-Quadras, Dominique Vlasto
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Alexander Alvaro, Juan Fraile Cantón, Cristina Gutiérrez-Cortines, Eija-Riitta Korhola, John Purvis, Vladimir Urutchev

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	9.3.2009
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	35 16 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Vittorio Agnoletto, Christopher Beazley, André Brie, Elmar Brok, Marco Cappato, Véronique De Keyser, Jas Gawronski, Ana Maria Gomes, Klaus Hänsch, Jelko Kacin, Ioannis Kasoulides, Metin Kazak, Maria Eleni Koppa, Johannes Lebech, Francisco José Millán Mon, Philippe Morillon, Pasqualina Napoletano, Annemie Neyts-Uyttebroeck, Raimon Obiols i Germà, Janusz Onyszkiewicz, Ioan Mircea Paşcu, Alojz Peterle, Samuli Pohjamo, Bernd Posselt, Raül Romeva i Rueda, Christian Rovsing, Flaviu Călin Rus, Jacek Saryusz-Wolski, György Schöpflin, Hannes Swoboda, Konrad Szymański, Charles Tannock, Geoffrey Van Orden, Ari Vatanen, Marcello Vernola, Andrzej Wielowieyski, Jan Marinus Wiersma, Josef Zieleniec
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Giulietto Chiesa, Árpád Duka-Zólyomi, Glyn Ford, Marie Anne Isler Béguin, Gisela Kallenbach, Tunne Kelam, Evgeni Kirilov, Alexandru Nazare, Wojciech Roszkowski, Adrian Severin, Csaba Sándor Tabajdi
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Mieczysław Edmund Janowski, Ewa Tomaszewska