POROČILO o osnutku okvirnega sklepa Sveta o uporabi načela vzajemnega priznavanja odločb o nadzornih ukrepih med državami članicami Evropske unije kot alternativi začasnemu priporu

19.3.2009 - (17002/2008 – C6‑0009/2009 – 2006/0158(CNS)) - *

(ponovno posvetovanje)
Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
Poročevalec: Ioannis Varvitsiotis

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o osnutku okvirnega sklepa Sveta o uporabi načela vzajemnega priznavanja odločb o nadzornih ukrepih med državami članicami Evropske unije kot alternativi začasnemu priporu

(17002/2008 – C6-0009/2009 – 2006/0158(CNS))

(Postopek posvetovanja – ponovno posvetovanje)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju osnutka Sveta (17002/2008),

–   ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2006)0468),

–   ob upoštevanju svojega stališča z dne 7. novembra 2007[1],

–   ob upoštevanju člena 34(2)(b) Pogodbe EU,

–   ob upoštevanju člena 39(1) Pogodbe EU, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C-6-0038/2009),

–   ob upoštevanju členov 93 in 51 ter člena 55(3) svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0147/2009),

1.  odobri osnutek Sveta, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Svet, da v skladu s tem spremeni besedilo;

3.  poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

4.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava predlog bistveno spremeniti ali ga nadomestiti z drugim besedilom;

5.  je odločen, da bo v primeru, če osnutek ne bo sprejet pred začetkom veljavnosti lizbonske pogodbe, vsak prihodnji predlog obravnaval po nujnem postopku v tesnem sodelovanju z nacionalnimi parlamenti;

6.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Predlog spremembe  1 Osnutek okvirnega sklepa Uvodna izjava 13 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Svet	Predlog spremembe
	(13a) V primeru kršitve evropskega nadzornega ukrepa lahko organ, ki ga je izdal, sklene, da bo izdal evropski nalog za prijetje, da se osumljenca privede v državo izdaje. V teh okoliščinah, ki bi morale biti strogo omejene le na izvrševanje tega okvirnega sklepa, okvirni sklep Sveta 2002/584/PNZ s 13. junija 2002 zajema vsa kazniva dejanja, v zvezi s katerimi je mogoče izdati evropski nadzorni ukrep.
Obrazložitev
Namen predloga spremembe je doseči skladnost z novim naslovom osnutka Sveta.
Predlog spremembe  2 Osnutek okvirnega sklepa Uvodna izjava 17 a (novo)
	Predlog spremembe
	(17a) Enoten niz postopkovnih jamstev je nujni pogoj za zagotovitev pravične in učinkovite uporabe ukrepov v zvezi s pravosodnim sodelovanjem v kazenskih zadevah; ob ustreznem upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta mora Svet nemudoma sprejeti pravni instrument o postopkovnih jamstvih, ki temelji na načelu domneve nedolžnosti, ki mora vsebovati najmanj odobritev pravosodnega organa za vsako omejitev ali odvzem prostosti, pravico do „obvestila o pravicah“, do pravnega svetovanja, do dokazov, do obveščenosti o naravi in vzrokih za obtožbo ter o razlogih za sum, pravico do dostopa do vseh zadevnih dokumentov v jeziku, ki ga osumljenec/obtoženec razume in pravico do tolmača;
Predlog spremembe  3 Osnutek okvirnega sklepa Člen 2 – odstavek 2 a (novo)
	Predlog spremembe
	2a. V tem okvirnem sklepu je kot nerezident opredeljena oseba, ki ima zakonito in običajno stalno prebivališče v državi članici, ki ni država članica, v kateri poteka postopek.
Obrazložitev
Primerno je, da se pojasni opredelitev stalnega prebivališča.
Predlog spremembe  4 Osnutek okvirnega sklepa Člen 4 – odstavek 1 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Svet	Predlog spremembe
a) "odločba o nadzornih ukrepih" pomeni izvršljivo odločbo pristojnega organa države izdaje, sprejeto med kazenskim postopkom v skladu z njenim nacionalnim pravom in postopki, s katero se fizični osebi, kot alternativa začasnemu priporu, izreče eden ali več nadzornih ukrepov;	a) "odločba o nadzornih ukrepih" pomeni izvršljivo odločbo pristojnega pravosodnega organa države izdaje, sprejeto med kazenskim postopkom v skladu z njenim nacionalnim pravom in postopki, s katero se fizični osebi, kot alternativa začasnemu priporu, izreče eden ali več nadzornih ukrepov;
Obrazložitev
Eno najpomembnejših postopkovnih jamstev je, da samo pravosodni organi lahko sprejmejo odločbe v zvezi z osebno prostostjo. V predlogu Komisije je upoštevan enak pristop.
Predlog spremembe  5 Osnutek okvirnega sklepa Člen 4 – odstavek 1 – točka d a (novo)
	Predlog spremembe
	(da) "pristojni organ v državi izdaje" pomeni sodišče, sodnika, preiskovalnega sodnika ali javnega tožilca, ki je v skladu z nacionalno zakonodajo pristojen za izdajo odločbe o nadzornih ukrepih;
Obrazložitev
Eno najpomembnejših postopkovnih jamstev je, da samo pravosodni organi lahko sprejmejo odločbe v zvezi z osebno prostostjo. V predlogu Komisije je upoštevan enak pristop.
Predlog spremembe  6 Osnutek okvirnega sklepa Člen 4 – odstavek 1 – točka d b (novo)
	Predlog spremembe
	(db) "pristojni organ v državi izvršitve" pomeni sodišče, sodnika, preiskovalnega sodnika ali javnega tožilca, ki je v skladu z nacionalno zakonodajo pristojen za izvršitev in spremljanje odločbe o nadzornih ukrepih;
Obrazložitev
Eno najpomembnejših postopkovnih jamstev je, da samo pravosodni organi oz. sodniki, preiskovalni sodniki in javni tožilci lahko izdajajo, izvajajo in nadzorujejo odločbe v zvezi z osebno prostostjo. V predlogu Komisije je upoštevan enak pristop.
Predlog spremembe  7 Osnutek okvirnega sklepa Člen 5 a (novo)
	Predlog spremembe
	Člen 5a Osebni podatki Obdelovanje osebnih podatkov za namene tega okvirnega sklepa je v skladu vsaj z osnovnimi načeli, določenimi z okvirnim sklepom 2008/PNZ z dne 27. novembra 2008 o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah1, in Konvencijo Sveta Evrope z dne 28. januarja 1981 o varstvu posameznikov glede avtomatske obdelave osebnih podatkov in poznejšimi protokoli. 1 UL L 350, 30.12.2008, str. 60.
Predlog spremembe  8 Osnutek okvirnega sklepa Člen 6 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Svet	Predlog spremembe
2. Z odstopanjem od odstavka 1 in brez poseganja v odstavek 3 lahko države članice imenujejo nepravosodne organe kot pristojne organe za odločanje na podlagi tega okvirnega sklepa pod pogojem, da so ti organi v skladu s svojim nacionalnim pravom in postopki pristojni za sprejemanje podobnih odločb.	črtano
Obrazložitev
To določbo je treba črtati, da se doseže skladnost s predlogi sprememb člena 4.
Predlog spremembe  9 Osnutek okvirnega sklepa Člen 8 – odstavek 1 – točka f a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Svet	Predlog spremembe
	fa) obveznost depozita določenega denarnega zneska ali zagotovitve drugega jamstva bodisi v določenem številu obrokov bodisi v enkratnem znesku.
Obrazložitev
V odstavek tega člena o obveznostih je treba vključiti denarno ali drugo jamstvo. Tovrstni nadzorni ukrep je mogoče preprosto opredeliti in uporabiti. Prav tako ga je mogoče preprosto in cenovno ugodno spremljati, poleg tega pa ne prinaša dodatnih stroškov.
Predlog spremembe  10 Osnutek okvirnega sklepa Člen 8 – odstavek 2 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Svet	Predlog spremembe
c) obveznost depozita določenega denarnega zneska ali zagotovitve drugega jamstva bodisi v določenem številu obrokov bodisi v enkratnem znesku.	črtano
Obrazložitev
Besedilo je črtano zaradi skladnosti s predlogom spremembe 21.
Predlog spremembe  11 Osnutek okvirnega sklepa Člen 9 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Svet	Predlog spremembe
1. Odločitev o nadzornih ukrepih se lahko posreduje pristojnemu organu države članice, v kateri ima oseba zakonito običajno prebivališče, in sicer v primerih, ko oseba, potem ko je bila obveščena o zadevnih ukrepih, privoli v vrnitev v to državo.	1. Odločitev o nadzornih ukrepih se lahko posreduje pristojnemu organu države članice, v kateri ima oseba zakonito običajno prebivališče, in sicer v primerih, ko oseba, potem ko je bila natančno obveščena o zadevnih ukrepih v jeziku, ki ga razume, privoli v vrnitev v to državo.
Obrazložitev
Do sprejetja daljnosežnega instrumenta na področju postopkovnih jamstev bi bilo primerno, da bi vzpostavili vsaj minimalna postopkovna jamstva glede izvajanja nadzornih ukrepov in zlasti pravico osumljenca, da je natančno obveščen v jeziku, ki ga razume.
Predlog spremembe  12 Osnutek okvirnega sklepa Člen 13 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Prilagojeni nadzorni ukrep ni strožji od prvotno izrečenega nadzornega ukrepa.	2. Prilagojeni nadzorni ukrep je zgolj tehnične narave in ne določa dodatnih obveznosti za zadevno osebo; ni strožji od prvotno izrečenega nadzornega ukrepa.
Obrazložitev
Pojasniti je treba, da organ izvršitve ne more dodati nobenih obveznosti tistim, ki jih je določil organ izdaje. Organ izvršitve lahko opravi le tehnično prilagoditev evropskega naloga za nadzor.
Predlog spremembe  13 Osnutek okvirnega sklepa Člen 14 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Svet	Predlog spremembe
1. Brez ugotavljanja identitete norme se pod pogoji tega okvirnega sklepa priznava odločba o nadzornih ukrepih za naslednja kazniva dejanja, kot so opredeljena po pravu države izdaje, če je v tej državi zanje zagrožena kazen zapora ali ukrep, ki vključuje odvzem prostosti do najmanj treh let:	črtano
– sodelovanje v hudodelski združbi,
– terorizem,
– trgovina z ljudmi,
– spolno izkoriščanje otrok in otroška pornografija,
– nedovoljena trgovina s prepovedanimi drogami in psihotropnimi snovmi,
– nedovoljena trgovina z orožjem, strelivom in razstrelivi,
– korupcija,
– goljufije, vključno z goljufijo, ki škodi finančnim interesom Evropskih skupnosti v smislu Konvencije z dne 26. julija 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti,
– pranje premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem,
– ponarejanje denarja, vključno z eurom,
- kibernetski kriminal,
– kazniva dejanja zoper okolje, vključno z nedovoljeno trgovino z ogroženimi živalskimi in rastlinskimi vrstami;
– omogočanje prepovedanega prehoda čez državno mejo in bivanja v državi,
– umor, huda telesna poškodba,
– nedovoljena trgovina s človeškimi organi in tkivi,
– ugrabitev, protipraven odvzem prostosti in jemanje talcev,
– rasizem in ksenofobija,
– organiziran ali oborožen rop,
– nedovoljena trgovina s kulturnimi dobrinami, vključno s starinami in umetniškimi deli,
– preslepitev,
– izsiljevanje in oderuštvo,
– ponarejanje industrijskih izdelkov in prodaja takih izdelkov,
– ponarejanje uradnih listin in promet z njimi,
– ponarejanje plačilnih sredstev,
– nedovoljena trgovina s hormonskimi snovmi in drugimi pospeševalci rasti,
– nedovoljena trgovina z jedrskimi in radioaktivnimi snovmi,
– trgovina z ukradenimi vozili,
– posilstvo,
– požig,
– kazniva dejanja, ki sodijo v pristojnost Mednarodnega kazenskega sodišča,
– ugrabitev letala ali ladje,
– sabotaža.
Obrazložitev
Namen okvirnega sklepa je, da bi se uporabili kar najmanj prisilni ukrepi za osumljence, za katere bi se v nasprotnem primeru najverjetneje uporabili ukrepi pripora pred sojenjem, zato ni smiselno, da se za priznanje in izvršitev odločbe o nadzornih ukrepih ugotavlja identiteta norme. Člen 14 sicer izključuje ugotavljanje identitete norme za navedene kategorije kaznivih dejanj, vendar implicitno dopušča razlog za zavrnitev na podlagi dejstva, da ni identitete norme za vsa kazniva dejanja, ki niso na seznamu. V praksi bi zaradi tega prišlo do še slabše obravnave osumljencev, saj je v primeru, da ni identitete norme, bolj verjetno, da bo osumljenec začasno pridržan, namesto da bi bili v državah članicah, kjer tako ravnanje ni kaznivo, uporabljeni drugi ukrepi brez pridržanja. Poleg tega bi določitev praga treh let za izključitev ugotavljanja identitete norme pomenila, da bi bil izključen obseg uporabe odstavka 1 za primere, za katere je verjetno, da bodo pogostejši, tj. lažja kazniva dejanja. Kot zadnje bi preverjanje identitete norme moralo postopoma izginiti iz instrumentov, ki temeljijo na vzajemnem priznavanju. Določba, ki se s tem predlogom spremembe črta, gre v nasprotno smer in ni bila predvidena v predlogu Evropske komisije.
Predlog spremembe  14 Osnutek okvirnega sklepa Člen 14 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Svet lahko kadar koli po posvetovanju z Evropskim parlamentom v skladu s členom 39(1) Pogodbe o Evropski uniji soglasno odloči, da se seznamu iz odstavka 1 dodajo še druge vrste kaznivih dejanj. Svet glede na poročilo, ki mu je predloženo na podlagi člena 27 tega okvirnega sklepa, preuči, ali je treba seznam razširiti ali spremeniti.	črtano
Obrazložitev
To določbo je treba črtati, da se doseže skladnost z drugimi predlogi sprememb člena 14.
Predlog spremembe  15 Osnutek okvirnega sklepa Člen 14 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Pri kaznivih dejanjih, ki niso zajeta v odstavku 1, lahko država izvršitve priznavanje odločbe o nadzornih ukrepih pogojuje s tem, da so dejanja iz sodbe kazniva tudi po pravu države izvršitve, ne glede na elemente ali opis kaznivega dejanja.	črtano
Obrazložitev
To določbo je treba črtati, da se doseže skladnost z drugimi predlogi sprememb člena 14.
Predlog spremembe  16 Osnutek okvirnega sklepa Člen 14 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Države članice lahko iz ustavnih razlogov ob sprejetju tega okvirnega sklepa v izjavi, naslovljeni na generalni sekretariat Sveta, navedejo, da ne bodo uporabljale odstavka 1 za nekatera ali vsa kazniva dejanja iz tega odstavka. Takšno izjavo je mogoče kadar koli umakniti. Takšne izjave ali umiki izjav se objavijo v Uradnem listu Evropske unije.	črtano
Obrazložitev
To določbo je treba črtati, da se doseže skladnost z drugimi predlogi sprememb člena 14.
Predlog spremembe  17 Osnutek okvirnega sklepa Člen 15 – odstavek 1 – točka d
Besedilo, ki ga predlaga Svet	Predlog spremembe
(d) se v primerih iz člena 14(3) in, če država izvršitve da izjavo na podlagi člena 14(4), v primerih iz člena 14(1) odločba o nadzornih ukrepih nanaša na dejanja, ki po pravu države izvršitve niso kazniva; vendar se v davčnih, carinskih in deviznih zadevah izvršitev odločbe ne more zavrniti iz razloga, da pravo države izvršitve ne predpisuje iste vrste davka ali da ne vsebuje enakih davčnih, carinskih in deviznih predpisov kot pravo države izdaje;	črtano
Obrazložitev
To določbo je treba črtati, da se doseže skladnost s predlogi sprememb člena 14.
Predlog spremembe  18 Osnutek okvirnega sklepa Člen 21 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Svet	Predlog spremembe
1. Če pristojni organ v državi izdaje izda nalog za prijetje ali katero koli drugo izvršljivo sodno odločbo z enakim učinkom, se oseba preda v skladu z okvirnim sklepom o evropskem nalogu za prijetje.	1. Če v primeru kršitve nadzornega ukrepa pristojni organ v državi izdaje izda nalog za prijetje, se oseba preda v skladu z okvirnim sklepom o evropskem nalogu za prijetje.
Obrazložitev
Poročevalec se je v mnenju iz leta 2007 izrecno skliceval na primere kršitve nadzornih ukrepov in na to, da ni potrebe po vzpostavitvi sistema predaje/privedbe vzporedno k evropskemu nalogu za prijetje. Sklicevanje na evropski nalog za prijetje je zato zelo dobrodošlo.
Predlog spremembe  19 Osnutek okvirnega sklepa Člen 21 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Svet	Predlog spremembe
3. Vsaka država članica lahko ob prenosu tega okvirnega sklepa ali pozneje obvesti generalni sekretariat Sveta, da bo uporabljala tudi člen 2(1) okvirnega sklepa o evropskem nalogu za prijetje pri odločanju o predaji zadevne osebe državi izdaje.	črtano
Obrazložitev
Ob upoštevanju namena tega pravnega instrumenta je treba zajeti vsa kazniva dejanja, ne da bi določili prag.
Predlog spremembe  20 Osnutek okvirnega sklepa Člen 21 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Svet	Predlog spremembe
4. Generalni sekretariat Sveta omogoči vsem državam članicam in Komisiji dostop do informacij, prejetih v skladu s prejšnjim odstavkom.	črtano
Obrazložitev
To določbo je treba črtati, da se doseže skladnost s predlogi sprememb člena 21.
Predlog spremembe  21 Osnutek okvirnega sklepa Priloga 1 – razdelek (f) – točka 2
Besedilo, ki ga predlaga Svet	Predlog spremembe
2. Kolikor gre pri domnevnem kaznivem(-ih) dejanju(-ih) iz točke1 za eno ali več naslednjih kaznivih dejanj, kakor so opredeljena v pravu države izdajateljice, za katera je po pravu države izdajateljice zagrožena zaporna kazen ali ukrep, ki vključuje odvzem prostosti, najmanj treh let, prosimo, da to potrdite z označitvijo enega ali več ustreznih spodnjih razdelkov:	črtano
– sodelovanje v hudodelski združbi,
– terorizem,
– trgovina z ljudmi,
– spolno izkoriščanje otrok in otroška pornografija,
– nedovoljena trgovina s prepovedanimi drogami in psihotropnimi snovmi,
– nedovoljena trgovina z orožjem, strelivom in razstrelivi,
– korupcija,
– goljufije, vključno z goljufijo, ki škodi finančnim interesom Evropskih skupnosti v smislu Konvencije z dne 26. julija 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti,
– pranje premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem,
– ponarejanje denarja, vključno z eurom,
– kibernetski kriminal,
– kazniva dejanja zoper okolje, vključno z nedovoljeno trgovino z ogroženimi živalskimi in rastlinskimi vrstami;
– omogočanje prepovedanega prehoda čez državno mejo in bivanja v državi,
– umor, huda telesna poškodba,
– nedovoljena trgovina s človeškimi organi in tkivi,
– ugrabitev, protipraven odvzem prostosti in jemanje talcev,
– rasizem in ksenofobija,
– organiziran ali oborožen rop,
– nedovoljena trgovina s kulturnimi dobrinami, vključno s starinami in umetniškimi deli,
– preslepitev,
– izsiljevanje in oderuštvo,
– ponarejanje industrijskih izdelkov in prodaja takih izdelkov,
– ponarejanje uradnih listin in promet z njimi,
– ponarejanje plačilnih sredstev,
– nedovoljena trgovina s hormonskimi snovmi in drugimi pospeševalci rasti;
­­­– trgovina z jedrskimi in radioaktivnimi snovmi,
– trgovina z ukradenimi vozili,
– posilstvo,
– požig,
– kazniva dejanja, ki sodijo v pristojnost Mednarodnega kazenskega sodišča,
– ugrabitev letala ali ladje,
– sabotaža.
Obrazložitev
To določbo je treba črtati, da se doseže skladnost s predlogi sprememb člena 14.
Predlog spremembe  22 Osnutek okvirnega sklepa Priloga 1 – razdelek (f) – točka 3
Besedilo, ki ga predlaga Svet	Predlog spremembe
3. Če domnevno kaznivo(-a) dejanje/dejanja iz točke 1 ni/niso zajeto(-a) v točki 2 ali če se odločba in potrdilo posredujeta državi članici, ki je izjavila, da bo preverila dvojno kaznivost (člen 14(4) Okvirnega sklepa), navedite popoln opis zadevnega(-ih) kaznivega(-ih) dejanja/dejanj:	črtano
Obrazložitev
To določbo je treba črtati, da se doseže skladnost s predlogi sprememb člena 14.
Predlog spremembe  23 Osnutek okvirnega sklepa Priloga 1 – Potrdilo – razdelek (g) – odstavek 3 – pododstavek 1 – alinea 3 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Svet	Predlog spremembe
	obveznost depozita določenega denarnega zneska ali zagotovitve drugega jamstva bodisi v določenem številu obrokov bodisi v enkratnem znesku;
Obrazložitev
Besedilo je črtano zaradi skladnosti s predlogi sprememb člena 8.
Predlog spremembe  24 Osnutek okvirnega sklepa Priloga 1 – Potrdilo – razdelek (g) – odstavek 3 – pododstavek 2 – alinea 3
Besedilo, ki ga predlaga Svet	Predlog spremembe
obveznost depozita določenega denarnega zneska ali zagotovitve drugega jamstva bodisi v določenem številu obrokov bodisi v enkratnem znesku.	črtano
Obrazložitev
Besedilo je črtano zaradi skladnosti s predlogi sprememb člena 8.

• [1]  Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0551.

OBRAZLOŽITEV

V prvem mnenju o tem zakonodajnem predlogu je že bilo poudarjeno, da je pripor pred sojenjem izjemen ukrep, pri katerem je vedno treba upoštevati pravico do prostosti in domnevo nedolžnosti[1]. Nikoli ne sme biti obvezen ali uporabljen v kaznovalne namene[2]. V fazi pred sojenjem je zato treba čim pogosteje uporabljati nadzorne ukrepe brez odvzema prostosti.

Odvzem prostosti v fazi pred sojenjem je načeloma lahko uporabljen kot zadnja možnost samo za preprečitev treh klasičnih nevarnosti, in sicer nevarnosti bega, nevarnosti uničenja dokazov in nevarnosti ponovitve kaznivega dejanja.

V skupnem evropskem območju pravice brez notranjih meja je treba zagotoviti, da osumljena oseba, ki nima stalnega prebivališča v državi, kjer poteka sojenje, ni obravnavana drugače kot osumljena oseba, ki ima stalno prebivališče v tej državi.

Alternativnih ukrepov namesto pripora pred sojenjem do zdaj ni bilo mogoče priznati preko meja, saj ni bil vzpostavljen noben poseben instrument za vzajemno priznavanje, zaradi česar je prišlo do oviranja sodnega varstva posameznikovih pravic.

Obstaja jasna nevarnost neenake obravnave dveh kategorij oseb – državljanov EU, ki nimajo stalnega prebivališča na ozemlju države članice, kjer so osumljeni storitve kaznivega dejanja, in državljanov EU, ki imajo stalno prebivališče. To bi lahko razumeli tudi kot oviro prostemu gibanju oseb.

Ob upoštevanju navedenega poročevalec odločno podpira sprejetje te zakonodaje, ki bo omogočila vzajemno priznavanje predsodnih nalogov za nadzor. Ta instrument bi spodbudil pristojne nacionalne organe, da ne pridržijo oseb, ki nimajo stalnega prebivališča v EU, v predsodnem postopku zaradi nevarnosti pobega, ampak jim omogočijo vrnitev v državo članico trenutnega zakonitega in običajnega prebivališča.

V tem duhu poročevalec pozdravlja predlog spremembe besedila v smislu, da se upoštevajo tudi njegovi predlogi o razširitvi področja uporabe okvirnega sklepa in se vključi možnost, da osumljenec od pristojnega organa izdaje zahteva, da nalog za nadzor posreduje državi članici, kjer nima običajnega in zakonitega prebivališča. Poročevalec dodatno pojasnjuje opredelitev prebivališča. Ob upoštevanju cilja predloga je bistveno, da pomen prebivališča ni omejen na „stalno“ prebivališče, ki je že uveljavljen termin Skupnosti. Vseeno je treba razjasniti, da mora biti prebivališče zakonito in običajno. V ta namen je treba upoštevati dejanske okoliščine.

Namen okvirnega sklepa je, da bi se uporabili kar najmanj prisilni ukrepi za osumljence, ki bi bili v nasprotnem primeru najverjetneje začasno priprti, zato ni smiselno, da se za priznanje in izvršitev odločbe o nadzornih ukrepih ugotavlja identiteta norme. Člen 14 in odstavek 1(d) člena 15 sicer izključujeta ugotavljanje identitete norme za navedene kategorije kaznivih dejanj, vendar dopuščata razlog za zavrnitev na podlagi dejstva, da ni identitete norme za vsa kazniva dejanja, ki niso na seznamu. V praksi bi zaradi tega prišlo do še slabše obravnave osumljencev, saj je v primeru, da ni identitete norme, bolj verjetno, da bo osumljenec začasno pridržan, namesto da bi bili v državah članicah, kjer tako ravnanje ni kaznivo, uporabljeni drugi ukrepi brez pridržanja. Poleg tega bi določitev praga treh let za izključitev ugotavljanja identitete norme pomenila, da bi bil izključen obseg uporabe člena 14(1) za primere, za katere je verjetno, da bodo pogostejši, tj. lažja kazniva dejanja. Kot zadnje bi preverjanje identitete norme moralo postopoma izginiti iz instrumentov, ki temeljijo na vzajemnem priznavanju.

Z namenom, da bi zagotovili najboljšo možno obravnavo osumljencev, in do sprejetja daljnosežnega instrumenta na področju postopkovnih jamstev bi bilo primerno, da bi vzpostavili vsaj minimalna postopkovna jamstva za izvajanje in spremembo nadzornih ukrepov ter zlasti pravico osumljenca, da je natančno obveščen v jeziku, ki ga razume.

V zvezi z mehanizmom za privedbo in novim sklicevanjem na evropski nalog za prijetje, se je poročevalec v mnenju iz leta 2007 izrecno skliceval na primere kršitve nadzornih ukrepov in na to, da ni potrebe po vzpostavitvi sistema predaje/privedbe vzporedno k evropskemu nalogu za prijetje. Sklicevanje na evropski nalog za prijetje je zato dobrodošlo. Poročevalec vseeno meni, da bi se pristojni organ izdaje moral odločiti za vsak primer posebej, ali bi bilo treba osumljenca v primeru kršitve nadzornega ukrepa prijeti in predati državi članici izdaje.

Poleg tega je treba jasno navesti, da morajo biti zajeta vsa kazniva dejanja (brez določitve praga). Zato je treba evropski nalog za prijetje pri uporabi evropskega naloga za nadzor razširiti, da se zajamejo vsa kazniva dejanja.

• [1] Člen 6(2) Pogodbe o Evropski uniji navaja, da Unija spoštuje temeljne pravice, kakršne zagotavlja Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP, 1950) in ki kot splošna načela prava Skupnosti izhajajo iz skupnih ustavnih tradicij držav članic.
  Temeljne pravice in svoboščine, ki se nanašajo na pripor pred sojenjem in alternative tovrstnega pripora ter so določene v EKČP:
  – člen 5(1) „vsakdo ima pravico do svobode in osebne varnosti“;
  – člen 6(2) „kdor je obdolžen kaznivega dejanja, velja za nedolžnega, dokler ni v skladu z zakonom dokazana njegova krivda“;
  – člen 5(1)(c) „zakonit odvzem prostosti, ki je potreben zato, da bi osebo privedli pred pristojno sodno oblast ob utemeljenem sumu, da je storila kaznivo dejanje, ali kadar je to utemeljeno zato, da bi preprečili storitev kaznivega dejanja ali beg po storjenem kaznivem dejanju“.
• [2]  Priporočilo Sveta Evrope, Rec(2006)13.

POSTOPEK

Naslov	Evropski nalog za nadzor v predsodnih postopkih med državami članicami Evropske unije
Referenčni dokumenti	17002/2008 – C6-0009/2009 – KOM(2006)0468 – C6-0328/2006 – 2006/0158(CNS)
Datum posvetovanja z EP	4.10.2006
Pristojni odbor        Datum razglasitve na zasedanju	LIBE 15.1.2009
Poročevalec/-ka        Datum imenovanja	Ioannis Varvitsiotis 13.9.2006
Obravnava v odboru	10.2.2009		16.3.2009
Datum sprejetja	16.3.2009
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	36 0 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Alexander Alvaro, Roberta Angelilli, Catherine Boursier, Emine Bozkurt, Kathalijne Maria Buitenweg, Maddalena Calia, Carlos Coelho, Panayiotis Demetriou, Gérard Deprez, Bárbara Dührkop Dührkop, Urszula Gacek, Kinga Gál, Jeanine Hennis-Plasschaert, Ewa Klamt, Stavros Lambrinidis, Henrik Lax, Baroness Sarah Ludford, Claude Moraes, Rareş-Lucian Niculescu, Martine Roure, Sebastiano Sanzarello, Inger Segelström, Ioannis Varvitsiotis, Manfred Weber
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Alin Lucian Antochi, Edit Bauer, Simon Busuttil, Marco Cappato, Carlo Casini, Elisabetta Gardini, Sophia in ‘t Veld, Jean Lambert, Marian-Jean Marinescu, Bill Newton Dunn, Nicolae Vlad Popa
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Raül Romeva i Rueda
Datum predložitve	19.3.2009