POROČILO o zahtevi za zaščito imunitete in privilegijev Renata Brunette

1.4.2009 - (2008/2147(IMM))

Odbor za pravne zadeve
Poročevalec: Aloyzas Sakalas

Postopek : 2008/2147(IMM)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
A6-0195/2009
Predložena besedila :
A6-0195/2009
Razprave :
Sprejeta besedila :

PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

o zahtevi za zaščito imunitete in privilegijev Renata Brunette

(2008/2147(IMM))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju zahteve Renata Brunette za zaščito svoje imunitete v zvezi s kazenskim postopkom, ki je bil sprožen proti njemu pred okrožnim sodiščem v Firencah, z dne 15. maja 2008, razglašene na plenarnem zasedanju 4. junija 2008,

–   ob upoštevanju členov 9 in 10 Protokola o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti z dne 8. aprila 1965 ter člena 6(2) Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami z dne 20. septembra 1976,

–   ob upoštevanju sodb Sodišča Evropskih skupnosti z dne 12. maja 1964 in 10. julija 1986[1],

–   ob upoštevanju člena 6(3) in člena 7 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A6‑0195/2009),

1.  sklene zaščititi imuniteto in privilegije Renata Brunette;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in poročilo pristojnega odbora nemudoma posreduje ustreznim organom Republike Italije.

  • [1]  Zadeva 101/63, Wagner proti Fohrmann in Krier, Letno poročilo 1964, str. 383, in zadeva 149/85, Wybot proti Faure in drugi, Letno poročilo 1986, str. 2391 in združena primera C-200/07 in C-201/07 Marra proti De Gregorio in Clemente, ki jih poročila Sodišča Evropskih skupnosti še ne navajajo.

OBRAZLOŽITEV

I.         DEJSTVA

Na zasedanju 4. junija je predsednik Parlamenta razglasil, da je prejel pismo z dne 15. maja 2008 z zahtevo za zaščito imunitete poslanca Renata Brunette (nekdanjega poslanca Evropskega parlamenta). Pismo je bilo v skladu s členom 6(3) Poslovnika posredovano Odboru za pravne zadeve.

V zahtevi je navedeno, da je kazenski postopek proti Renatu Brunetti in drugimi pred okrožnim sodiščem v Firencah sprožil nekdanji italijanski diplomat Giuseppe De Michelis Di Slonghello. Obtoženec naj bi bil odgovoren po členih 110 in 595 italijanskega kazenskega zakonika za gradivo, objavljeno v knjigi z naslovom "Le Mani rosse sull'Italia" [Rdeče roke nad Italijo], ki je bila skupaj z dnevnikom "Libero" v prodaji avgusta 2006.

Giuseppe De Michelis Di Slonghello je pritožbo vložil zaradi navedb v četrtem poglavju knjige, po katerem naj bi bil v tako imenovanem Arhivu Mitrohin opisan kot nekdanji vohun KGB, kar je po njegovem prepričanju obrekovanje, ki škodi njegovemu ugledu.

Nekdanji poslanec Brunetta se zagovarja, da sta njegova politična dejavnost in delo urednika povezana, ter zahteva, da se uporabi prvi odstavek člena 68(1) italijanske ustave, ki navaja, da: "Od poslancev ni mogoče zahtevati, da odgovarjajo za izraženo mnenje ali glas pri opravljanju svoje funkcije". Ker (nekdanji) poslanec Evropskega parlamenta zahteva zaščito imunitete, bi morali njegovo zahtevo razlagati kot zahtevo za uporabo člena 9 Protokola.

"Arhiv Mitrohin" Vasilija Mitrohina naj bi opisoval operacije tajne službe ZSSR po svetu. Delo je plod 30-letnega službovanja majorja Mitrohina kot arhivarja KGB v zunanji obveščevalni službi, objavil pa ga je leta 1992 v Veliki Britaniji.

Ob tem velja opozoriti, da je italijanski parlament z zakonom št. 90 z dne 7. maja 2007 ustanovil preiskovalni odbor z nalogo proučiti Arhiv Mitrohin in vohunjenje ZSSR v Italiji. Cilj je bil raziskati domnevno delovanje KGB znotraj italijanske politike na osnovi Arhiva Mitrohin na eni strani in različnih drugih virov na drugi. Preiskovalni odbor je svoje delo zaključil s končnim poročilom leta 2006.

Pomemben podatek pri tem je, da gospod Brunetta ni pisec, pač pa zgolj sourednik knjige.

Zastavi se lahko vprašanje, ali je Renato Brunetta v vlogi sourednika knjige o enem pomembnejših in kontroverznih vidikov vpliva ZSSR na italijansko in evropsko politiko preprosto deloval kot poslanec Parlamenta.

II.       ZAKONODAJA IN SPLOŠNA OBRAVNAVA IMUNITETE POSLANCEV EVROPSKEGA PARLAMENTA

1. Člena 9 in 10 Protokola o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti z dne 8. aprila 1965 določata naslednje:

Člen 9:

Zoper poslanca Evropskega parlamenta se ne sme začeti preiskava, ne sme biti priprt niti se zoper njega ne sme začeti sodni postopek zaradi mnenja ali glasu, ki ga je izrekel pri opravljanju svojih dolžnosti.

Člen 10:

Med zasedanjem Evropskega parlamenta njegovi poslanci uživajo:

           a.        na ozemlju svoje države imunitete, priznane poslancem parlamenta te države;

           b.        na ozemlju drugih držav članic imuniteto pred kakršnim koli ukrepom ali priporom in sodnim postopkom.

Za poslance velja imuniteta tudi medtem, ko potujejo do kraja zasedanja Evropskega parlamenta in nazaj.

Kadar je poslanec zaloten pri storitvi kaznivega dejanja, sklicevanje na imuniteto ni mogoče in Evropskemu parlamentu ne preprečuje uresničevanja pravice do odvzema imunitete svojemu poslancu.

2. Postopek v Evropskem parlamentu urejata člena 6 in 7 Poslovnika. Ustrezne določbe se glasijo:

Člen 6 – Odvzem imunitete:

1. Parlament si pri izvajanju svojih pooblastil v zvezi s privilegiji in imunitetami predvsem prizadeva ohranjati integriteto kot demokratična zakonodajna skupščina in zagotoviti neodvisnost poslancev pri opravljanju njihovih nalog.

(...)

3. Vsaka zahteva za zaščito privilegijev in imunitet, ki jo na predsednika naslovi poslanec ali nekdanji poslanec, se razglasi v Parlamentu in posreduje pristojnemu odboru.

(...)"

Člen 7 – Postopki v zvezi z imuniteto:

1. Pristojni odbor nemudoma in po vrstnem redu njihove vložitve preuči zahteve za odvzem ali zaščito imunitete in privilegijev.

2. Odbor predlaga sklep, ki priporoča zgolj sprejetje ali zavrnitev zahteve za odvzem imunitete ali zahteve za zaščito imunitete in privilegijev.

3. Odbor lahko od zadevnega organa zahteva kakršno koli informacijo ali pojasnilo, ki se mu zdi potrebno za oblikovanje mnenja, ali je imuniteto treba odvzeti ali zaščititi. Zadevni poslanec ima možnost zagovora; predloži lahko vse dokumente ali druge pisne dokaze, ki se mu zdijo pomembni. Zastopa ga lahko drug poslanec.

4. Kadar se zahteva za odvzem imunitete deli na več točk, je vsaka točka lahko predmet ločenega sklepa. Izjemoma je lahko v poročilu odbora predlagano, naj odvzem imunitete velja le za kazenski pregon ter da do pravnomočnosti sodbe poslancu ni mogoče odvzeti prostosti ali ga zapreti ali zoper njega uvesti ukrepe, ki mu onemogočajo izvrševanje nalog iz njegovega mandata.

(...)

6. V primerih zaščite imunitete ali privilegijev odbor preveri, ali okoliščine predstavljajo upravno ali kako drugo omejitev svobode gibanja poslancev pri potovanju v kraje ali iz krajev zasedanja Parlamenta ali pri izražanju mnenja ali glasovanju v okviru izvrševanja mandata in ali sodijo v okvir člena 10 Protokola o privilegijih in imunitetah, ki niso predmet nacionalne zakonodaje, ter predlaga, da se zadevni organ zaprosi, naj sprejme potrebne sklepe.

7. Odbor lahko poda obrazloženo mnenje o pristojnosti organa in dopustnosti zahteve, vendar se v nobenem primeru ne izreče niti o krivdi ali nekrivdi poslanca niti o tem, ali mnenja oziroma dejanja, ki so mu pripisana, upravičujejo kazenski pregon, četudi se pri obravnavi zahteve podrobno seznani z dejstvi primera.

(...)"

Ustrezno nacionalno pravo

Ustava Republike Italije, kakor je bila spremenjena z ustavnim zakonom št. 3 z dne 29. oktobra 1993, člen 68 [nekaznovanje, imuniteta]:

(1) Od poslancev ni mogoče zahtevati, da odgovarjajo za izraženo mnenje ali glas pri opravljanju svoje funkcije.

(2) Brez predhodne odobritve zbornice, kateri poslanec pripada, se proti njemu ne sme uvesti osebne ali hišne preiskave ter se ga ne sme aretirati ali mu na kakšen drug način odvzeti prostosti ali zadržati v priporu, razen če gre za izvršitev pravnomočne obsodbe ali če je bil zaloten pri storitvi kaznivega dejanja, za katerega je predpisana obvezna aretacija.

(3) Podobna odobritev je potrebna tudi, če naj se proti poslancem uvede katera koli oblika prisluškovanja njihovim pogovorom ali komunikaciji in če naj se zasežejo njihova sporočila po elektronski pošti ali korespondenca.

III.      OBRAZLOŽITEV PREDLAGANEGA SKLEPA

Renato Brunetta se zagovarja, da sta njegova politična dejavnost in mesto urednika povezana ter zahteva, da se uporabi prvi odstavek člena 68(1) italijanske ustave, ki navaja, da: „Od poslancev ni mogoče zahtevati, da odgovarjajo za izraženo mnenje ali glas pri opravljanju svoje funkcije“.

To zahtevo si je treba razlagati kot zahtevo za uporabo člena 9 Protokola, saj je Brunetta (nekdanji) poslanec Evropskega parlamenta, sporna knjiga pa je bila objavljena, ko je bil še poslanec.

Brunetta – sourednik knjige o enem pomembnejših in kontroverznih vidikov vpliva ZSSR na italijansko in evropsko politiko – je sočasno opravljal dolžnosti poslanca Parlamenta.

Poskusi, da se poslance Evropskega parlamenta utiša pri izražanju svojih mnenj o zadevah, za katere vladata legitimni javni interes in zaskrbljenost tako, da se proti njim sproži sodne postopke, so v demokratični družbi nesprejemljivi in očitno kršijo člen 9 Protokola, katerega namen je varovati svobodo izražanja poslancev pri izvrševanju njihovih dolžnosti v interesu Parlamenta kot institucije.

Kot sourednik politične knjige, v kateri je zgolj opis zadeve, ki je za italijansko in evropsko politično življenje ključnega pomena, je Brunetta opravljal naloge poslanca Evropskega parlamenta, saj je svojim volivcem predstavil svoje mnenje o zadevi javnega interesa.

IV. SKLEPI

Na osnovi zgornjih preudarkov ter po preučitvi razlogov za in proti zaščiti imunitete Odbor za pravne zadeve priporoča, da Evropski parlament zaščiti poslansko imuniteto Renata Brunette.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

31.3.2009

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

8

0

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Carlo Casini, Monica Frassoni, Giuseppe Gargani, Klaus-Heiner Lehne, Manuel Medina Ortega, Hartmut Nassauer, Aloyzas Sakalas, Francesco Enrico Speroni, Diana Wallis