Postopek : 2008/2217(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A6-0199/2009

Predložena besedila :

A6-0199/2009

Razprave :

PV 22/04/2009 - 18
CRE 22/04/2009 - 18

Glasovanja :

PV 23/04/2009 - 8.33
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2009)0307

POROČILO     
PDF 185kWORD 138k
2.4.2009
PE 416.379v02-00 A6-0199/2009

o akcijskem načrtu za mobilnost v mestih

(2008/2217(INI))

Odbor za promet in turizem

Poročevalec: Gilles Savary

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za regionalni razvoj
 IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o akcijskem načrtu za mobilnost v mestih

(2008/2217(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju zelene knjige Komisije z dne 25. septembra 2007 z naslovom „Za novo kulturo mobilnosti v mestih“ (KOM(2007)0551),

–   ob upoštevanju bele knjige Komisije z dne 12. septembra 2001 z naslovom „Evropska prometna politika do leta 2010: čas za odločitev“ (KOM(2001)0370),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. oktobra 2007 z naslovom „Akcijski načrt za logistiko tovornega prometa“ (KOM(2007)0607),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. septembra 2007 z naslovom „Na poti k varnejši, čistejši in učinkovitejši vseevropski mobilnosti: prvo poročilo o pobudi Inteligentni avtomobil“ (KOM(2007(0541)),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 7. februarja 2007 z naslovom „Konkurenčen ureditveni okvir za avtomobilsko industrijo v 21. stoletju – Stališče Komisije o končnem poročilu skupine na visoki ravni CARS 21 – Prispevek k strategiji EU za rast in delovna mesta“ (KOM(2007)0022),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. junija 2006 z naslovom „Logistika tovornega prometa v Evropi – ključ do trajnostne mobilnosti“ (KOM(2006)0336),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. junija 2006 naslovom „Naj Evropa ostane v gibanju – Trajnostna mobilnost za našo celino – Vmesni pregled bele knjige Evropske komisije o prometu iz leta 2001“ (KOM(2006)0314),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 15. februarja 2006 z naslovom „o pobudi Inteligentni avtomobil – Ozaveščanje o IKT za pametnejša, varnejša in čistejša vozila“ KOM(2006)0059),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. januarja 2006 z naslovom „o tematski strategiji za urbano okolje“ (KOM(2005)0718),

–   ob upoštevanju predlogov in smernic Komisije ter stališč Evropskega parlamenta o strukturnih in kohezijskih skladih ter sedmem okvirnem raziskovalnem programu,

–   ob upoštevanju spremenjenega predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spodbujanju čistih in energetsko učinkovitih vozil za cestni prevoz (KOM(2007)0817),

–   ob upoštevanju resolucije z dne 9. julija 2008 z naslovom „Za novo kulturo mobilnosti v mestih“(1),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. junija 2008 z naslovom „Na poti k varnejši, čistejši in učinkovitejši vseevropski mobilnosti: prvo poročilo o pobudi Inteligentni avtomobil“(2),

–   ob upoštevanju resolucije z dne 20. februarja 2008 o prispevku k pomladanskemu vrhu Evropskega sveta 2008 o lizbonski strategiji(3),

–   ob upoštevanju resolucije z dne 12. oktobra 1988 o zaščiti pešcev in evropski listini o pravicah pešcev(4),

–   ob upoštevanju resolucije z dne 15. januarja 2008 o „CARS 21: Konkurenčen ureditveni okvir za avtomobilsko industrijo“(5),

–   ob upoštevanju resolucije z dne 5. septembra 2007 o „logistiki tovornega prometa v Evropi – ključu do trajnostne mobilnosti“(6),

–   ob upoštevanju resolucije z dne 12. julija 2007 o sporočilu „Naj Evropa ostane v gibanju – Trajnostna mobilnost za našo celino“(7),

–   ob upoštevanju Direktive 2008/50/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2008 o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo(8),

–   ob upoštevanju uredbe (ES) št. 1370/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o javnih storitvah železniškega in cestnega potniškega prevoza(9),

–   ob upoštevanju Direktive 2004/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varnosti na železnicah Skupnosti(10) (Direktiva o varnosti na železnici),

–   ob upoštevanju Direktive 2000/40/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o zaščiti motornih vozil pred podletom od spredaj(11),

–   ob upoštevanju napovedi Komisije, da bo objavila akcijski načrt za mestni promet, objavo katerega je že večkrat preložila na kasnejši čas in za katerega ni določila točnega roka,

–   ob upoštevanju pravnih podlag, ki jih tvorijo členi 70–80 iz naslova 5 Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju člena 45 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem ter mnenja Odbora za regionalni razvoj (A6-0199/2009),

A.  ker ima mestni promet pomembno mesto pri vseh vrstah prometa in ker zaradi tega členi 70–80 Pogodbe ES tvorijo pravno podlago, ki Evropski uniji dodeljuje pristojnost na tem področju, ki si jo deli z državami članicami,

B.   ker številne evropske prečne in sektorske direktive in uredbe vplivajo na mestni promet in je treba najti usmerjen pristop za njihovo prilagoditev problematiki prometa v mestih,

C.  ker načrt „evropsko podnebje“, ki ga je sprejel Evropski svet 8. in 9. marca 2007, določa ambiciozne cilje glede manjše porabe energije za 20 odstotkov, 20-odstotnih prihrankov fosilnih energetskih virov in 20-odstotne oskrbe z obnovljivimi viri energije do leta 2020 in ker teh ciljev ni mogoče uresničiti brez strategije, ki bo primerno prilagojena mestnemu prometu,

D.  ker se je program za raziskave in razvoj CIVITAS izkazal kot zelo uspešen, ta uspeh pa izraža pomen evropskih naložb v inovativne programe mestnega prometa za pristojne lokalne organe in prevozniške družbe,

E.   ker se sredstva iz kohezijskega sklada in strukturnih skladov uporabljajo za financiranje programov mobilnosti v mestih, čeprav ni evropske strategije in ciljev glede mobilnosti v mestih, ta sredstva pa se na območju Unije dodeljujejo neenakomerno,

F.   ker so mestna območja najpomembnejši poli intermodalnosti in povezav med vseevropskimi prometnimi omrežji in si morajo prizadevati za uresničitev splošnih ciljev trajnostne evropske mobilnosti in trajnostne konkurenčnosti mreže mest EU,

G.  ker so mesta pomembna gospodarska središča in ker je po eni strani tovorni promet z vidika preskrbe prebivalstva življenjsko pomemben, po drugi strani pa se zaradi omejenih skladiščnih zmogljivosti in kratkih dostavnih rokov sooča z izzivi,

H.  ker strogo spoštovanje načela subsidiarnosti in pravice do samostojnega lokalnega načrtovanja izključuje predpisujočo evropsko politiko, Uniji pa omogoča, da sprejme strategijo v obliki spodbude, sorodne njeni regionalni in kohezijski politiki brez vsiljevanja rešitev od zgoraj navzdol,

I.    ker problema mestnih območij ni mogoče rešiti s sektorskimi politikami, temveč le s pristopom, ki se bo osredotočal na uporabnike in integrirane sisteme prevoza,

J.    ker bo politiko učinkovitega in trajnostnega mestnega prometa, ki bo koristila evropskim državljanom in evropskemu gospodarstvu, mogoče uresničiti samo z enako obravnavo prevoza blaga in potnikov ter različnih načinov prevoza,

K.  ker urbanistično načrtovanje, kjer se upoštevajo demografske spremembe v družbi, na primer s ponudbami stanovanj v mestnih središčih posebej za starejše prebivalce in z nakupovalnimi možnostmi v bližini stanovanjskih objektov, lahko bistveno prispeva k izogibanju prometu,

L.   ker obstaja potreba po trdnih strategijah prevoza v mestih, da bi se z razvojem platform intermodalnih izmenjav in z vključitvijo različnih sistemov prevoza optimizirali instrumenti mestnega prevoza,

M.  ker obstaja potreba po zanesljivih in bolj sistematičnih statističnih podatkih, ki bi omogočili oceno javnih lokalnih politik in izmenjavo najboljših praks na področju prevoza v mestih;

N.  ker so različne tehnike, uporabljene v mestnem prometu, z gospodarskega in tehnološkega vidika zelo pomembne za konkurenčnost in zunanjo trgovino Evropske unije,

O. ker je treba zaradi bližnjih evropskih parlamentarnih volitev spoštovati časovni razpored, ki je bil predviden za parlamentarno razpravo o akcijskem načrtu za mestni promet, ki ga je napovedala Komisija,

1.   obžaluje, da Komisija ni objavila napovedanega akcijskega načrta o mobilnosti v mestih, in sicer odobrava ločene pobude, vendar vztraja, da je potreben usklajen pristop, zato sprejema odločitev, da bo nadaljeval s svojim samoiniciativnim poročilom, ob polnem spoštovanju načel subsidiarnosti in sorazmernosti, in pripravil predloge za evropski akcijski načrt o mobilnosti v mestih;

2.   opozarja, da velja za mestni prevoz pravilo subsidiarnosti, vendar hkrati poudarja, da se lokalni organi s temi izzivi pogosto ne morejo spopasti brez sodelovanja in uskladitve na evropski ravni, zato jim mora Komisija zagotoviti študije in pravni okvir, financirati raziskave ter spodbujati in razširjati dobre prakse v skladu z načelom splošne dostopnosti v vseh uradnih jezikih EU;

3.   poziva Komisijo, naj objavi zbirko zavezujočih evropskih zakonskih določb s tega področja ter regijam in mestom predlaga skupne referenčne okvire, ki jim bodo olajšali odločanje pri načrtovanju in izvajanju razvojnih strategij;

Pospešitev evropskih raziskav in inovacij na področju mobilnosti v mestih

4.   predlaga, da se nemudoma začne izvajati program za izboljšanje statističnih podatkov in podatkovnih zbirk o mobilnosti v mestih pri Eurostatu, vključno s:

-   podatki o prometu, vključno z okolju prijaznimi načini prevoza (kolesarjenje, hoja itd.),

-   statističnimi podatki o onesnaževanju zraka in hrupu, nezgodah, gneči in zastojih v prometu,

-   kvantitativnimi in kvalitativnimi statistikami in kazalci o ponudbi in storitvah prevoza;

5.   predlaga, da se nemudoma odpreta evropsko spletišče in forum o mobilnosti v mestih, da bi se spodbujale izmenjava in širjenje informacij, dobra praksa ter inovacije, zlasti na področju okolju prijaznega prevoza;

6.   predlaga, da se začne podeljevati letna evropska nagrada, ki bi priznanja programa CIVITAS vključila v evropski teden mobilnosti, za pomembne in prenosljive prometne pobude ali projekte;

7.   predlaga, da se razvije nova generacija programa CIVITAS (CIVITAS IV) za razpise za projekte, ki vključujejo zlasti:

-  storitve, ki spremljajo intermodalni prevoz (zaračunavanje cen vozovnic itd.),

-  programe ergonomije (udobja) v zvezi z mestnim prevozom,

-  inovacije v smislu intermodalne dostopnosti, zlasti za osebe z omejeno mobilnostjo,

-  programe obveščanja, vključene v mrežo mestnega prometa, ki uporabnikom omogočajo, da optimizirajo svoj prevoz in ga prilagodijo glede na možne pomanjkljivosti v omrežju;

8.   predlaga, da se okrepi program za raziskave in razvoj ITS, ki bo bolj usklajen s potrebami in cilji mestnih prebivalcev in lokalnih oblasti ter bo usmerjen v:

–   sisteme integriranega upravljanja informacij in upravljanja prometa,

–   zmanjšanje obremenitev in nesreč,

–   uporabo novih interoperabilnih informacijskih in komunikacijskih tehnologij, med drugim satelitskih tehnologij in tehnologij NFC(12), z uporabo globalnega sistema mobilne komunikacije za obveščanje uporabnikov in izdajanje integriranih vozovnic,

–   varnost in zaščito v javnem prometu,

–   razvoj nove generacije mestnih vozil,

–   inovativne rešitve za učinkovit tovorni promet, zlasti za distribucijo v mestih na lokalni ravni;

9.   poziva k večjemu nacionalnemu in evropskemu financiranju aplikacij ITS, da bi lokalnim oblastem omogočili obsežnejše uvajanje ITS;

Spodbujanje optimizacije različnih načinov prevoza z boljšim načrtovanjem v mestih

10. se zavzema za razširjanje načela celovitega pristopa v okviru partnerskega upravljanja, ki združuje mestne, primestne, nacionalne in evropske akterje ter upošteva vprašanja, povezana s prometom: družbeno vključevanje, hrup, varnost, konkurenčnost, okolje itd.; ponavlja zahtevo po obveznem izvajanju celovitega pristopa pri načrtovanju in izbiri projektov v okviru strukturnih skladov;

11. priporoča izvajanje integriranih trajnostnih načrtov za prevoz v mestih za naselja z več kot 100 000 prebivalci, ki bodo zajemali:

–   napoved, kazalce in cilje za mobilnost in njihove gospodarske, družbene in okoljske vplive,

–   načrt razvoja in medsebojnega povezovanja prometnih omrežij, usklajenega z načrti za regionalni promet in urbanistično politiko,

–   načrt razvoja infrastrukture za okolju prijazni promet (kolesarske steze, območja za pešce itd.), ki bo popolnoma vključena v mestni promet,

–   osrednji načrt parkirišč in platform za intermodalno izmenjavo,

–   program prilagoditve upravljanja mrež mobilnosti v mestih in njihovih medsebojnih povezav za uporabnike z omejeno mobilnostjo,

–   osrednji načrt logistike v mestih, vključno z možnostjo uporabe javne infrastrukture za tovorni promet,

–  postopek za neposredno sodelovanje državljanov;

12. poziva k oblikovanju stalnega evropskega foruma o upravljanju mestnega prevoza, ki bi predstavniškim organom, pristojnim za organizacijo prevoza, ob sodelovanju združenj uporabnikov, državljanov in strokovnih združenj prevoznikov, omogočal izmenjavo in širjenje dobrih praks;

13. predlaga, da bi bilo evropsko financiranje na področju mestnega prometa odvisno od obstoja integriranih načrtov mobilnosti v mestih (načrti za mestni prevoz);

14. se zavzema za ustrezno območno sodelovanje in operativno povezovanje organov, pristojnih za organizacijo javnega prometa, njegovega poteka in parkiranja v evropskih prestolnicah, ki imajo več kot 250 000 prebivalcev, ob upoštevanju pretoka prebivalstva in blaga in spoštovanju lokalnih posebnosti;

15. spodbuja organe, pristojne za organizacijo, naj si prek politike za mobilnost, določene v prometnih načrtih (glej člen 7), zastavijo aktivne in usklajene cilje za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in te cilje pretvorijo v obvezne konkretne naloge za javne ali zasebne prevoznike;

16. predlaga oceno izkušenj z vključitvijo prevoznin (med njimi projekta "Interoperable Fare Management"), z intermodalnimi podatki in notranjimi organi, pristojnimi za organizacijo prometa, v mestnih naseljih Unije, da bi se lažje izmenjale najboljše prakse;

Dodana vrednost Unije: spodbujanje k trajnostni mobilnosti na mestnih območjih

17. poziva, da se pri Komisiji ustanovi opazovalna skupina za mobilnost v mestih, vendar ne želi, da se ustanovi nova agencija;

18. obžaluje, da je v sedanjem programskem obdobju 2007–2013 za mestni promet predvidenih le okrog 9 % (kar ustreza 8 milijardam eurov) vseh sredstev strukturnih skladov, ki bodo izdana za promet (tj. 82 milijard eurov); meni, da je ta delež prenizek, da bi se lahko soočili z izzivi za primerno mobilnost v evropskih mestih ter za varstvo okolja in podnebja;

19. predlaga, da se v okviru finančne perspektive 2014–2020 prouči možnost uvedbe evropskega finančnega instrumenta za mobilnost v mestih (integriran program vrste Marco Polo), ki bi omogočil sofinanciranje:

–   študij o načrtih za prevoz v mestih za pospešitev njegovega širšega uvajanja,

–   del naložb v načine prevoza, ki ustrezajo okoljskim in družbeno-gospodarskim ciljem EU;

predlaga, da se ta sredstva dodelijo kot spodbuda na podlagi javnih razpisov v skladu z evropskimi razpisnimi pogoji;

20. zahteva poročilo Komisije o predelih z omejenim dostopom v mestih, da bi lahko pripravili oceno o tem, kako to vpliva na mobilnost, kakovost življenja, izpuste in zunanje učinke, zdravje in varnost, ob upoštevanju potrebe po sistemu za pregon kaznivih dejanj in prekrškov v čezmejnem prometu;

21.  predlaga, da se na železniških postajah in letališčih kraja odhoda, če so ta v EU, vzpostavi informativna in prodajna mreža vozovnic za prevoz do večjih mest EU;

22. se zavzema za opredelitev „listine uporabnikov“ mestnega prevoza, vključno s pešci in kolesarji ter distribucijo blaga in storitev, ki bi upoštevala soudeležence v prometu in omogočila zmanjšanje obstoječih razlik;

23. meni, da je koncept načrta mesta, ki se osredotoča na kratke proge, najprimernejši za omogočanje okolju in podnebju prijazne mobilnosti v mestih;

24. spodbuja Komisijo in lokalne organe, naj okrepijo in razširijo pobude o dnevih brez avtomobila, kot se izvajajo v okviru letnega evropskega dneva brez avtomobila;

25. poziva Komisijo, naj čim prej oblikuje usklajen pristop k zelenim območjem in razvoju enotne evropske nalepke za zelena območja, da se prepreči razvoj različnih pristopov v posameznih mestih ali državah članicah, kar bi prebivalcem in podjetjem povzročilo precejšnje neprijetnosti;

26. meni, da bi moral koncept mobilnosti v mestih določati tudi vzpostavitev medkrajevnih omrežij, ki bi omogočala medsebojno povezanost večjih mest, njihov gospodarski razvoj ter hiter pretok oseb in blaga;

Mestni promet: potreba po upoštevanju industrijskega sektorja in evropskih tehnologij pri lizbonski strategiji ter načrtu za oživitev evropskega gospodarstva

27. predlaga, da se na podlagi opravljene bilance onesnaževanja z ogljikom in analize učinka stroškov na prevoznike in uporabnike uvede evropska politika standardizacije in certifikacije materialov glede varnosti in zdravja, udobja (hrup, vibracije), interoperabilnosti omrežij (avtobus-tramvaj, tramvaj-vlak), dostopnosti za osebe z omejeno mobilnostjo ali osebe z otroškimi vozički, okolju prijaznih načinov prevoza in čistih prevoznih sredstev (avtobusi, taksiji);

28. predlaga, da si je treba nenehno prizadevati za sorazmernost med stroški in koristmi pri vseh odločitvah ter da je treba upoštevati možnost finančne podpore uporabnikom z omejenimi finančnimi možnostmi (invalidi, velike družine, prejemniki socialne pomoči);

29. predlaga, da se izdajo smernice o minimalnih priporočilih glede kakovosti storitev, ocenjevanja in sodelovanja uporabnikov in državljanov v okviru odpiranja mestnih prometnih omrežij konkurenci, v skladu z uredbo (ES) št. 1370/2007;

30. predlaga, da se velik del sredstev, odobrenih z načrtom za oživitev evropskega gospodarstva, nameni naložbam in projektom v zvezi z mestnim in javnim prometom, ki že potekajo ter ki jih je mogoče nemudoma financirati in zaključiti do 31. decembra 2009;

31. ugotavlja, da imajo v okviru evropskega načrta za oživitev gospodarstva prednost sredstva strukturnih skladov za trajnostne infrastrukturne projekte; izrecno poziva države članice in regije, naj precejšen delež teh sredstev namenijo za podnebju prijazen mestni promet;

32. poziva Komisijo, naj se seznani s predlogi te resolucije ter z željo Evropskega parlamenta, da prevzame pobudo na tem področju, s čimer bi se omogočila čimprejšnja priprava akcijskega načrta;

o

o        o

33. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1)

Sprejeta besedila tega dne, P6_TA(2008)0356.

(2)

Sprejeta besedila tega dne, P6_TA(2008)0311.

(3)

Sprejeta besedila tega dne, P6_TA(2008)0057.

(4)

UL C 290, 14.11.1988, str. 51.

(5)

Sprejeta besedila tega dne, P6_TA(2008)0007.

(6)

UL C 187 E, 24.7.2008, str. 154.

(7)

UL C 175 E, 10.7.2008, str. 556.

(8)

UL L 152, 11.6.2008, str. 1.

(9)

UL L 315, 3.12.2007, str. 1.

(10)

UL L 164, 30.4.2004, str. 44.

(11)

UL L 203, 10.8.2000, str. 9.

(12)

NFC ali Near Field Communication je tehnologija izmenjave podatkov na zelo kratkih razdaljah, ki omogoča radiofrekvenčno identifikacijo.


OBRAZLOŽITEV

Od podpisa Rimske pogodbe leta 1957 naprej je prometna politika ena večjih pristojnosti Skupnosti. Urejena je v naslovu V Pogodbe ES (členi od 70 do 80) in pomeni deljeno pristojnost med državami članicami in Evropsko unijo, ki se izvaja v skladu s členom 251 Pogodbe ES (soodločanje).

Ker je leta 2005 60 % Evropejcev prebivalo na mestnih območjih, do leta 2020 pa naj bi ta delež narasel na 80 %, je mestni prevoz bistven sestavni del prevoza blaga in oseb v evropskem prostoru.

Več prečnih evropskih zakonov, kot so direktiva o kakovosti zraka (direktiva 2008/50/ES, sprejeta 21. maja 2008), uredba OJS (ES 1370/2007 z dne 23. oktobra 2007), direktiva o nakupu čistih vozil (2005/0283/ES, ki jo je Parlament sprejel 22. oktobra 2008), ali sektorskih zakonov, kot so direktive in uredbe o varnosti v železniškem in letalskem prometu, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture (direktivi 2001/14/ES in 2004/49/ES), direktive o zaščiti motornih vozil (direktiva 2000/40/ES) in različni standardi o cestnih, železniških in letalskih materialih, je vplivalo na mestni prevoz, ne da bi Evropska unija pripravila posebno strategijo v zvezi z njimi.

I. Mestni promet : problem v nastanku

Treba je opozoriti na dve pobudi Komisije, ki zadevata mestni promet:

-          program CIVITAS (ustanovljen leta 2002), ki s sredstvi iz okvirnega programa za raziskave in razvoj financira raziskave in inovacije na področju mestnega prometa. Program CIVITAS je do sedaj prinesel ugodnosti več kot 40 evropskim mestom, ki so prejela sredstva v višini 100 milijonov eurov (proračun, namenjen celotni pobudi, znaša več kot 300 milijonov eurov), v zvezi z njim pa poteka stalen forum izmenjav izkušenj in dobrih praks.

- bela knjiga z naslovom „Evropska prometna politika za leto 2010: čas za odločitev“, ki jo je Komisija pripravila v okviru smernic prometne politike za trajnostno mobilnost in objavila leta 2001 na pobudo komisarke Loyole de Palacio, je nakazala vključitev problema mestnega prevoza v evropsko politiko trajnostne mobilnosti, ki jo spodbuja ta knjiga. Govori o tem, da mora v skupni prometni politiki priti do pravega preobrata in da je treba določiti nove cilje skupne prometne politike: trajno premakniti razmerje med načini prevoza in razviti intermodalnost, odločno si prizadevati za odpravo zastojev v prometu ter varnost in kakovost storitev umestiti v središče evropskih ukrepov, obenem pa ohraniti pravico do mobilnosti. Bela knjiga vključuje več kot 60 predlogov o različnih načinih prevoza (železniški, cestni, pomorski, zračni).

Zaradi zelo velikih pričakovanj mreže evropskih mest, pa tudi akterjev v mestnem prometu (organizacijski organi, izvajalci, gradbeniki) in združenj uporabnikov, je komisar Jacques Barrot junija 2007 napovedal pobudo Komisije na tem področju, ki jo je nadaljeval in potrdil njegov naslednik Antonio Tajani, ki je želel, da je ta pobuda prednostna naloga v njegovem mandatu.

II. Interes Evropske unije za posredovanje na področju mestnega prometa

1. Zelena knjiga z naslovom „Za novo kulturo mobilnosti v mestih“: pobuda Komisije in resolucija Evropskega parlamenta v pričakovanju akcijskega načrta

Komisija je 25. septembra 2007 objavila zeleno knjigo o mestnem prometu z naslovom „Za novo kulturo mobilnosti v mestih“, v zvezi s katero je potekalo obširno posvetovanje, katerega rezultati se še do danes niso posredovali ali objavili.

Evropski parlament je 9. julija 2008 sprejel resolucijo kot prispevek k zeleni knjigi (po poročilu Reinharda Racka 12. junija 2008), ki opozarja na naslednja področja za razmislek:

–   jasna razmejitev področij pristojnosti Evropske unije;

–   seznam področij, na katerih je ukrepanje Evropske unije potrebno:

* razvoj globalnega in integriranega pristopa,

* zbiranje in širjenje zanesljivih in primerljivih podatkov,

* vzpostavitev „evropske platforme mobilnosti v mestih“,

* ocena zunanjih stroškov različnih načinov prevoza,

–   posredovanje dobrih praks,

–   financiranje iz sredstev Evropske unije mora biti odslej bolj odvisno od pogojev in obveznosti glede trajnostnega prevoza in zaščite okolja.

Glede na napovedi Komisije je ta parlamentarna resolucija skladna s pričakovanji iz osnutka akcijskega načrta, ki ga ni bilo mogoče predstaviti pred koncem leta 2008, kot je bilo prvotno predvideno.

2. Evropski parlament nadaljuje s pobudo za akcijski načrt za mestni promet

Ker osnutek akcijskega načrta Komisije še vedno ni objavljen in zaradi bližnjih evropskih volitev junija 2009 se je Evropski parlament na predlog Odbora za promet in turizem odločil, da izjemoma pripravi to samoiniciativno poročilo o akcijskem načrtu ex nihilo.

3. Bistven sestavni del prometne politike EU

Vprašanje mestnega prometa ne more dolgo ostati ločeno od prometne politike Evropske unije, saj je pogoj za:

–   mobilnost oseb in blaga ob uporabi načela svobode gibanja, kar je bistveno za vzpostavitev evropskega notranjega trga;

–   organizacijo intermodalnih polov izmenjav med zračnim, pomorskim, rečnim, cestnim in železniškim prometom na območju EU;

–   povezavo mestnih območij z vseevropskimi prometnimi omrežji in uspešen zaključek 30 prednostnih projektov iz načrta TEN-T za leto 2004.

V nasprotnem primeru prometna politika EU ne bi upoštevala ene izmed svojih največjih družbenih in ozemeljskih razsežnosti.

Poleg tega Evropska unija ne more zanikati izzivov gospodarske konkurenčnosti za svoje inženirske panoge in različne dele industrijskih panog s področja prometa, ki so povezane s prilagajanjem strategiji trajnostne mobilnosti in s tehničnimi prizadevanji za trajnostno mobilnost.

4. Vključenost mestnega prometa v cilje načrta za podnebje

Po sprejetju bele knjige leta 2001 se je Evropska unija po zasedanju Evropskega sveta marca 2007 odločila, da si določi še posebej ambiciozen cilj 20-odstotnega povečanja energetske učinkovitosti, 20-odstotnega zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov in 20-odstotnega deleža energije iz obnovljivih virov v celotni porabi energije v EU do leta 2020.

Ker je delež izpustov iz cestnega prometa, zlasti v mestnih območjih, pri skupnih izpustov toplogrednih plinov (40 % iz prometa) velik in ker se pojavljajo velike težave z gnečo, nesrečami, zastoji v prometu in s spoštovanjem življenjskega okolja prebivalcev, je potrebna pobuda EU v skladu s pravnima podlagama s področja prometa in okolja in s političnimi cilji Sveta.

III. Vloga Evropske unije na področju mestnega prometa

·   Strogo spoštovanje načela subsidiarnosti

Večina držav članic Evropske unije, naj imajo federalno strukturo ali ne, spoštuje načelo (pogosto ustavne vrednosti) samostojnega upravljanja lokalnih skupnosti. Lokalni organi in skupščine se samostojno odločajo o svojih politikah, programih in naložbah v mestni in primestni promet.

Evropska unija torej ne more razmišljati niti o najmanjši predpisujoči pobudi glede prometne politike lokalnih organov. Vendar ima Evropska unija, tako kot je storila po dolgem posvetovanju o tem načelu med razpravo o uredbi (ES) št. 1370/2007 v zvezi z obveznostmi javnega sektorja pri prometu(1), pravico, da z vsemi sredstvi, ki ji omogočajo doseganje dodane vrednosti lokalnim odločitvam, spodbuja mestni prevoz za uresničevanje splošnih ciljev politike varovanja okolja in boja proti spremembi podnebja.

·   Na uporabnike osredotočen pristop

Spodbujanje trajnostnih oblik mobilnosti v mestih pomeni obenem:

–   vplivati na vedenje uporabnikov prometa in javnega prostora, da se jih spodbudi k optimizaciji njihovega načina prevoza in uporabi več načinov prevoza, glede na način življenja in posebne omejitve v mestnih območjih;

–   fizično in kvalitativno prilagoditi ponudbo prevoza in načine mestnega prevoza ciljem izboljšanja življenjskih pogojev, spoštovanju podnebnih in okoljskih ciljev EU, ciljem raznolikosti, fizične in cenovne dostopnosti za vse vrste uporabnikov ter ciljem varnosti in udobja različnih načinov mestnega prevoza.

·   Pristop v smislu „sistemov mestnega prevoza“

Zaradi zapletenosti in medsebojne odvisnosti sistemov prevoza ter posameznih in skupnih načinov prevoza na mestnih območjih je izključno tehnični pristop glede na način prevoza zelo omejevalen.

Nasprotno je treba premisliti o izrazu „integrirani sistemi prevoza“, ki obenem združuje okolju prijazne načine prevoza ter raznovrstne in dodatne načine prevoza.

Posebno pozornost je treba nameniti kakovosti storitev in materialov ter vključevanju oblikovanja cen, tehničnih in omrežnih operacij v vseh različnih načinih prevoza.

(1)

Uredba (ES) št. 1370/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o javnih storitvah železniškega in cestnega potniškega prevoza ter o razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 1191/69 in št. 1107/70.


MNENJE Odbora za regionalni razvoj (20.2.2009)

za Odbor za promet in turizem

o akcijskem načrtu za mobilnost v mestih

(2008/2217(INI))

Pripravljavec mnenja: Jean Marie Beaupuy

POBUDE

Odbor za regionalni razvoj poziva Odbor za promet in turizem, kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.   poudarja, da je evropska strategija za trajnostno mobilnost v mestih nujno potrebna za to, da bo Evropska unija lahko izpolnila zadani cilj o 20-odstotnem zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov do leta 2020; obžaluje oklevanje Komisije glede objave akcijskega načrta, ki je bila sprva predvidena za konec leta 2008;

2.   meni, da je koncept mesta, ki se osredotoča na kratke proge, najprimernejši za omogočanje okolju in podnebju prijazne mobilnosti;

3.   opozarja, da velja za mestni prevoz pravilo subsidiarnosti, vendar hkrati poudarja, da se lokalni organi s temi izzivi pogosto ne morejo spopasti brez sodelovanja in uskladitve na evropski ravni, zato jim mora Komisija zagotoviti študije in pravni okvir, financirati raziskave ter spodbujati in razširjati dobre prakse v skladu s splošno dostopnimi merili v vseh uradnih jezikih EU; poziva Komisijo, naj objavi zbirko zavezujočih evropskih zakonskih določb s tega področja ter regijam in mestom predlaga skupne referenčne okvire, ki jim bodo olajšali odločanje pri načrtovanju in izvajanju razvojnih strategij;

4.   meni, da bi moral koncept mobilnosti v mestih vključevati tudi vzpostavitev medkrajevnih omrežij, ki bi omogočala medsebojno povezanost večjih mest, njihov gospodarski razvoj, nemoten in hiter pretok oseb in blaga ter spodbujanje turizma;

5.   se zavzema za razširjanje načela celovitega pristopa v okviru partnerskega upravljanja, ki združuje mestne, primestne, nacionalne in evropske akterje ter upošteva tematike, povezane s prometom: socialno vključevanje, hrup, varnost, konkurenčnost, okolje itd.; ponavlja zahtevo po obveznem izvajanju celovitega pristopa pri načrtovanju in izbiri projektov v okviru strukturnih skladov;

6.   obžaluje, da je v sedanjem programskem obdobju 2007–2013 za mestni promet predvidenih le okrog 9 % (kar ustreza 8 milijardam evrov) vseh sredstev strukturnih skladov, ki bodo izdana za promet (tj. 82 milijard evrov); meni, da je ta delež prenizek, da bi se lahko soočili z izzivi za primerno mobilnost v evropskih mestih ter za varstvo okolja in podnebja;

7.   ugotavlja, da imajo v okviru evropskega načrta za oživitev gospodarstva prednost sredstva strukturnih skladov za trajnostne infrastrukturne projekte; izrecno poziva države članice in regije, naj znaten delež teh sredstev namenijo za podnebju prijazen mestni promet;

8.   poziva Komisijo, naj razvije orodja za lažje izvajanje in ocenjevanje celovite politike trajnostnega mestnega prometa in zlasti:

-    pomaga državam članicam in mestom pri izboljšanju trajnosti prostorske ureditve ter načrtovanja mestnega in primestnega prometa, zlasti z izdelavo načrtov mobilnosti v mestih; glede tega poziva gospodarske subjekte, naj polno sodelujejo v tej strategiji, in sicer prek načrtov mobilnosti v podjetjih;

-    olajša izvajanje celovitega pristopa in partnerskega upravljanja, in sicer z izdelavo vodnika za akterje na terenu in študij, iz katerih bodo razvidni stroški necelovitega pristopa;

-    opredeli ustrezne in usklajene kazalnike ter oblikuje pregled mestnega prometa, na podlagi katerega bo mogoče primerjati posamezna mesta.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

12.2.2009

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

45

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Emmanouil Angelakas, Stavros Arnaoutakis, Elspeth Attwooll, Rolf Berend, Victor Boştinaru, Wolfgang Bulfon, Giorgio Carollo, Bairbre de Brún, Gerardo Galeote, Iratxe García Pérez, Monica Giuntini, Ambroise Guellec, Pedro Guerreiro, Gábor Harangozó, Filiz Hakaeva Hyusmenova, Mieczysław Edmund Janowski, Gisela Kallenbach, Evgeni Kirilov, Miloš Koterec, Constanze Angela Krehl, Florencio Luque Aguilar, Jamila Madeira, Iosif Matula, Miroslav Mikolášik, Maria Petre, Markus Pieper, Giovanni Robusti, Wojciech Roszkowski, Bernard Soulage, Catherine Stihler, Margie Sudre, Lambert van Nistelrooij, Oldřich Vlasák

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Emanuel Jardim Fernandes, Stanisław Jałowiecki, Zita Pleštinská, Samuli Pohjamo, Christa Prets, Flaviu Călin Rus, Richard Seeber, László Surján, Iuliu Winkler

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Wolf Klinz, Sepp Kusstatscher, Toine Manders


IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

31.3.2009

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

28

1

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Gabriele Albertini, Inés Ayala Sender, Paolo Costa, Luis de Grandes Pascual, Petr Duchoň, Saïd El Khadraoui, Robert Evans, Emanuel Jardim Fernandes, Francesco Ferrari, Brigitte Fouré, Mathieu Grosch, Georg Jarzembowski, Timothy Kirkhope, Jaromír Kohlíček, Jörg Leichtfried, Eva Lichtenberger, Erik Meijer, Luís Queiró, Reinhard Rack, Ulrike Rodust, Gilles Savary, Brian Simpson, Dirk Sterckx, Ulrich Stockmann, Michel Teychenné, Yannick Vaugrenard, Armando Veneto, Roberts Zīle

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Elisabeth Jeggle, Anne E. Jensen, Marie Panayotopoulos-Cassiotou

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov