POROČILO o predlogu Direktive Sveta o obveznosti držav članic glede vzdrževanja minimalnih zalog surove nafte in/ali naftnih derivatov
2.4.2009 - (KOM(2008)0775 – C6‑0511/2008 – 2008/0220(CNS(CNS)) - *
Odbor za industrijo, raziskave in energetiko
Poročevalec: Miloslav Ransdorf
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o predlogu Direktive Sveta o obveznosti držav članic glede vzdrževanja minimalnih zalog surove nafte in/ali naftnih derivatov
(KOM(2008)0775 – C6‑0511/2008 – 2008/0220(CNS(CNS))
(Postopek posvetovanja)
Evropski parlament,
– ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2008)0775),
– ob upoštevanju člena 100 Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6‑0511/2008),
– ob upoštevanju člena 51 svojega poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in mnenja Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A6‑0214/2009),
1. odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;
2. poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog, na podlagi člena 250(2) Pogodbe ES;
3. poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;
4. poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;
5. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.
Predlog spremembe 1 Predlog direktive Uvodna izjava 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(1) Oskrba Skupnosti z nafto in naftnimi derivati je še vedno zelo pomembna, zlasti za prometni sektor in za kemično industrijo. |
(1) Oskrba Skupnosti z nafto in naftnimi derivati je še vedno zelo pomembna, zlasti za prometni sektor, kemično industrijo in energetsko industrijo. Motnje pri oskrbi s surovo nafto ter naftnimi derivati ali nezadostne zaloge bi lahko privedle do velikih finančnih izgub v podjetjih ter ohromile druge gospodarske sektorje in vsakdanje življenje državljanov Unije. |
Obrazložitev | |
Motnje pri oskrbi s surovo nafto in naftnimi derivati in/ali nezadostne zaloge bodo povzročile verižno reakcijo in bodo vplivale na vse sektorje. | |
Predlog spremembe 2 Predlog direktive Uvodna izjava 1 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(1a) Surova nafta ostaja eden najpomembnejših primarnih virov energije in tako bo še prihodnja desetletja. Istočasno pa bo za države članice postalo vse težje zagotoviti stalno zalogo surove nafte po sprejemljivi ceni. |
Obrazložitev | |
N gre podcenjevati pomena tega predloga za povečanje zanesljivosti oskrbe z energijo v nujnih primerih. Kljub temu, da javnost in mediji iz različnih razlogov namenjajo veliko več pozornosti drugim virom energije (jedrski, obnovljivim virom energije, plinu), ostaja nafta najpomembnejši primarni vir energije v EU. | |
Predlog spremembe 3 Predlog direktive Uvodna izjava 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(2) Naraščajoča koncentracija proizvodnje, zmanjšanje zalog nafte in povečana svetovna poraba naftnih derivatov povečujejo nevarnost težav z oskrbo. |
(2) Naraščajoča koncentracija proizvodnje, zmanjšanje zalog nafte in rastoča svetovna poraba naftnih derivatov resno povečujejo nevarnost težav z oskrbo. |
Obrazložitev | |
Glede na nepričakovano povečanje svetovne porabe naftnih derivatov, katere rast v prihodnosti je tudi težko napovedati, je treba poudariti nevarnost nenadnih sprememb v ravnotežju med zalogami nafte in svetovno porabo. | |
Predlog spremembe 4 Predlog direktive Uvodna izjava 2 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(2a) Poleg vzpostavitve ugodnih razmer za naložbe v iskanje in izkoriščanje zalog nafte v Evropski uniji in izven nje, ki so bistvenega pomena za dolgoročno zagotavljanje zalog nafte, je ustvarjanje zalog nafte zanesljivo sredstvo za premostitev kratkotrajnih motenj pri oskrbi. |
Obrazložitev | |
Treba je razlikovati med zagotavljanjem oskrbe na dolgi rok in premostitvijo kratkotrajnih motenj pri oskrbi. Ta direktiva obravnava le slednje. | |
Predlog spremembe 5 Predlog direktive Uvodna izjava 2 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(2b) Raven odvisnosti držav članic od uvoza nafte za zadovoljevanje njihovih potreb po energiji je izjemno visoka. |
Obrazložitev | |
Treba je sprejeti ukrepe za čim večjo energetsko neodvisnost držav članic. Alternativni viri energije lahko okrepijo zaloge v izrednih razmerah in kriznih obdobjih. | |
Predlog spremembe 6 Predlog direktive Uvodna izjava 4 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(4a) Evropska unija je svetovni akter, zato bi morala biti njena politika glede krepitve zanesljivosti pri oskrbi z energijo del ciljev politike v odnosih EU z državami kandidatkami in sosednjimi državami. |
Obrazložitev | |
Tudi države kandidatke in sosednje države bi morale premisliti o sprejetju preventivnih ukrepov. | |
Predlog spremembe 7 Predlog direktive Uvodna izjava 4 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(4b) Pri odločitvah in ukrepih Evropske unije po posvetovanju z Mednarodno agencijo za energijo bi morala Komisija zagotoviti enake pogoje za osem držav članic, ki niso članice te agencije1. |
|
|
1 Bolgarija, Ciper, Estonija, Latvija, Litva, Malta, Romunija in Slovenija. |
Obrazložitev | |
Za približevanje sistema Skupnosti sistemu Mednarodne agencije za energijo bi bilo treba poskrbeti, da so upoštevane tudi tiste države članice, ki niso članice Mednarodne agencije za energijo (Bolgarija, Estonija, Latvija, Litva, Malta, Romunija, Slovenija in Ciper). | |
Predlog spremembe 8 Predlog direktive Uvodna izjava 5 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(5a) Komisija bi morala ustrezno predstavljati in podpirati interese držav članic, ki niso članice Mednarodne agencije za energijo. |
Obrazložitev | |
Interese vseh držav članic EU je treba enako varovati. | |
Predlog spremembe 9 Predlog direktive Uvodna izjava 7 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(7) Sklepi predsedstva Evropskega sveta v Bruslju z dne 8. in 9. marca 2007 kažejo, da je vedno bolj pomembno in nujno, da Skupnost vzpostavi celostno energetsko politiko ter združi ukrepe, ki se uporabljajo na evropski ravni in na ravni držav članic. Zato je bistveno zbližati mehanizme za skladiščenje, ki se uporabljajo v različnih državah članicah. |
(7) Sklepi predsedstva Evropskega sveta v Bruslju z dne 8. in 9. marca 2007 kažejo, da je vedno bolj pomembno in nujno, da Skupnost vzpostavi celostno energetsko politiko ter združi ukrepe, ki se uporabljajo na evropski ravni in na ravni držav članic. Zato je bistveno zagotoviti medsebojno združljivost različnih mehanizmov za skladiščenje, ki se uporabljajo v različnih državah članicah. |
Obrazložitev | |
Cilj zakonodaje EU bi moral biti predvsem zagotoviti združljivost in ne popolnega poenotenja. Še vedno velja, naj bo Evropa združena v svoji različnosti! | |
Predlog spremembe 10 Predlog direktive Uvodna izjava 7 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(7a) Sklepi predsedstva Evropskega sveta z dne 9. oktobra 2008 poudarjajo željo Unije po vzpostavitvi mehanizmov za solidarnost med državami članicami v primeru motenj pri oskrbi z energijo in predlagajo vzpostavitev vseh instrumentov, ki so za to potrebni. Na ravni Skupnosti usklajen učinkovit sistem za vzdrževanje zalog surove nafte in/ali naftnih derivatov je prav tako pomemben dejavnik pri prenašanju načela energetske solidarnosti v prakso. |
Obrazložitev | |
Moralo bi biti jasno, da je ta predlog del instrumenta Unije za prenos energetske solidarnosti v prakso. Nedavna plinska kriza med Ukrajino in Rusijo je pokazala, kako ranljive so nekatere države članice v primeru motenj pri oskrbi in da le enoten odziv EU na te težave lahko ublaži negativne učinke. | |
Predlog spremembe 11 Predlog direktive Uvodna izjava 8 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(8) Razpoložljivost zalog nafte in zaščita dobave energije sta bistvena dejavnika javne varnosti držav članic in Skupnosti. Obstoj osrednjih organov ali služb za skladiščenje v Skupnosti omogoča približevanje k tem ciljem. Da bi različnim zadevnim državam članicam omogočili kar najboljšo uporabo njihovega nacionalnega prava za opredelitev statusa njihovega osrednjega organa za skladiščenje, hkrati pa ublažili finančno breme končnih uporabnikov za dejavnosti skladiščenja, v okoliščinah, ko lahko kateri koli osrednji organ ali služba, ustanovljena v ta namen, zaloge nafte skladišči kjerkoli v Skupnosti, zadostuje prepoved pridobitvenega namena. |
(8) Razpoložljivost zalog nafte in zaščita dobave energije sta bistvena dejavnika javne varnosti držav članic in Skupnosti. Obstoj osrednjih organov ali služb za skladiščenje v Skupnosti bi lahko prispeval k stroškovno učinkovitemu doseganju teh ciljev. Državam članicam je treba omogočiti kar najboljšo uporabo njihovega nacionalnega prava za opredelitev statusa njihovega osrednjega organa za skladiščenje in pogojev, pod katerimi skladiščenje prenesejo na druge države članice ali druge organe za skladiščenje, hkrati pa ublažiti finančno breme končnih uporabnikov za dejavnosti skladiščenja, v okoliščinah, ko lahko kateri koli osrednji organ ali služba, ustanovljena v ta namen, zaloge nafte skladišči kjerkoli v Skupnosti. |
Obrazložitev | |
Naloga Skupnosti ni dajati prednost posamezni metodi, sploh pa ne spodbujati centralistični pristop, kar bi ogrozilo načelo subsidiarnosti. Še vedno velja, naj bo Evropa združena v svoji različnosti! | |
Predlog spremembe 12 Predlog direktive Uvodna izjava 8 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(8a) Da bi olajšale finančno breme za končne uporabnike, bi države članice morale poskrbeti za tesno sodelovanje med osrednjimi organi za vzdrževanje zalog ter za vzpostavitev regionalnih organov za vzdrževanje zalog. |
Obrazložitev | |
Morda bo vzdrževanje minimalnih zalog surove nafte in/ali naftnih derivatov stroškovno učinkovitejše, če države članice povečajo sodelovanje. Skupni organi za vzdrževanje zalog za nekatere regije EU (Baltik, Atlantik, Sredozemlje, Srednja Evropa) so lahko zanimiva možnost za varčevanje z javnim denarjem in za zmanjšanje bremena za vzdrževanje naftnih zalog, ki ga nosijo končni uporabniki. | |
Predlog spremembe 13 Predlog direktive Uvodna izjava 9 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(9) Ob upoštevanju ciljev zakonodaje Skupnosti glede zalog nafte, morebitnih dodatnih skrbi nekaterih držav članic v zvezi z varnostjo in želje po povečanju strogosti in preglednosti mehanizmov solidarnosti med državami članicami je treba področje dejavnosti osrednjih organov, ki delujejo brez posrednika, omejiti na nacionalno ozemlje. |
črtano |
Obrazložitev | |
Ni razloga, da bi Komisija omejila morebitno večjo prožnost pri obveznosti glede oskrbe in s tem dodatno podprla „osrednje organe“. | |
Predlog spremembe 14 Predlog direktive Uvodna izjava 12 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(12) Zaradi potreb, povezanih z vzpostavljanjem politik za izredne razmere, zbliževanja nacionalnih mehanizmov za skladiščenje in potrebe po zagotavljanju boljšega pregleda nad ravnmi zalog zlasti v primeru krize, morajo imeti države članice in Skupnost na voljo sredstva za okrepljeni nadzor nad zalogami. |
(12) Zaradi potreb, povezanih z vzpostavljanjem politik za izredne razmere, zagotavljanja združljivosti nacionalnih mehanizmov za skladiščenje in potrebe po zagotavljanju boljšega pregleda nad ravnmi zalog zlasti v primeru krize, morajo imeti države članice na voljo sredstva za okrepljeni nadzor nad zalogami. |
Obrazložitev | |
Ponovno je treba pojasniti, da cilj ni poenotenje, ampak zagotoviti združljivost. Poleg tega nadzora ne bi smela izvajati Skupnost, saj je to pristojnost držav članic. | |
Predlog spremembe 15 Predlog direktive Uvodna izjava 12 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(12a) Državam članicam bi morala biti omogočena zadostna prožnost pri izbiri ureditve vzdrževanja zalog, ki je najprimernejša za njihove geografske in organizacijske značilnosti, vendar bi bilo treba vseeno vzpostaviti vse potrebne mehanizme, da se omogoči, da ima Komisija vedno dostop do natančnih in zanesljivih podatkov o količini zalog. |
Obrazložitev | |
Jasno bi moralo biti, da je namen predloga v skladu z načelom subsidiarnosti državam članicam omogočiti prožnost, da izberejo najprimernejše mehanizme za vzdrževanje zalog nafte, vendar pri tem istočasno zagotoviti sistem, ki je učinkovit in zanesljiv v primeru motenj v oskrbi, kakršnih še nismo izkusili. | |
Predlog spremembe 16 Predlog direktive Uvodna izjava 12 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(12b) Treba bi bilo povečati vlogo držav članic pri vzdrževanju obveznih zalog nafte in upravljanju z njimi v nujnih primerih. |
Obrazložitev | |
Trenutno ima le nekaj držav članic zaloge nafte, vendar so izkušnje v teh državah zelo pozitivne. | |
Predlog spremembe 17 Predlog Direktive Uvodna izjava 14 | |
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe |
|
(14) Da bi prispevali k večji varnosti oskrbe v Skupnosti, bi morale zaloge, ki jih imajo v lasti države članice ali osrednji organi, t. i. „posebne zaloge“, vzpostavljene na podlagi odločitev, ki so jih sprejele države članice, ustrezati dejanskim potrebam v primeru krize. Poleg tega je potrebno, da imajo lasten pravni status, ki zagotavlja njihovo absolutno razpoložljivost v primeru krize. Zato bi morale zadevne države članice paziti, da se sprejmejo potrebni ukrepi, da se zadevne zaloge brezpogojno zaščitijo pred vsemi ukrepi prisilne izvršbe. |
(14) Da bi prispevali k večji varnosti oskrbe v Skupnosti, bi moralerazpoložljive zaloge v skladu s to direktivo zadoščati vsaj za porabo v predpisanem obdobju. Poleg tega je potrebno, da imajo lasten pravni status, ki zagotavlja njihovo absolutno razpoložljivost v primeru krize. Zato bi morale zadevne države članice paziti, da se sprejmejo potrebni ukrepi, da se zadevne zaloge brezpogojno zaščitijo pred vsemi ukrepi prisilne izvršbe. |
Obrazložitev | |
Dejanske potrebe v kriznih razmerah so znane po dogodku in ne pred njim, saj so odvisne od vrste in predvsem od trajanja vsake krize. Precej pomembneje je, ali so predpisane zaloge res na voljo. Te količine zadostujejo za premostitev vseh možnih, politično nemotiviranih motenj pri oskrbi. Pri politično motiviranih motnjah pri oskrbi, ki bi trajale več kot 90 dni, bi bili zaradi nastale svetovne krize v vsakem primeru potrebni drugi ukrepi. | |
Predlog spremembe 18 Predlog direktive Uvodna izjava 15 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(15) Količine, ki bi jih morali imeti v lasti ti osrednji organi ali države članice, bi morale biti na tej stopnji določene na ravni, ki jo neodvisno in prostovoljno določi vsaka od zadevnih držav članic. |
(15) Količine, ki bi jih morali imeti v lasti ti osrednji organi ali države članice, bi morale biti na tej stopnji določene na ravni, ki jo vnaprej neodvisno in prostovoljno določi vsaka od zadevnih držav članic. |
Obrazložitev | |
Da bi se izognili nepričakovanemu pomanjkanju nafte v izrednih razmerah, je nujno, da se količina zalog nafte določi vnaprej. | |
Predlog spremembe 19 Predlog direktive Uvodna izjava 18 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(18) Zdi se, da pogostost povzetka o zalogah in rok za njegovo predložitev, kot to določa Direktiva 2006/67/ES, nista usklajena z različnimi sistemi zalog nafte, vzpostavljenimi v drugih delih sveta. V resoluciji o makroekonomskih posledicah višjih cen energije je Evropski parlament izrazil podporo sprejetju pogostejšega obveščanja. |
(18) Zdi se, da pogostost povzetka o zalogah in rok za njegovo predložitev, kot to določa Direktiva 2006/67/ES, nista usklajena z različnimi sistemi zalog nafte, vzpostavljenimi v drugih delih sveta. V resoluciji o makroekonomskih posledicah višjih cen energije je Evropski parlament izrazil podporo sprejetju pogostejšega obveščanja. Istočasno je treba zagotoviti, da so podatki točni ter da jih ni treba tedensko ali mesečno popravljati, kar se v Evropski uniji pogosto dogaja. |
Obrazložitev | |
Izkušnje drugih držav članic med drugim kažejo, da je točnost podatkov pomembnejša od njihovega tedenskega objavljanja. V skladu s tem je treba določiti prednostne naloge. | |
Predlog spremembe 20 Predlog direktive Uvodna izjava 21 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(21) Isti cilji tudi narekujejo, da se sestavljanje in sporočanje statističnih podatkov razširi tudi na druge zaloge, ne le na varnostne in posebne zaloge, in da se določi, da se ti podatki predložijo tedensko. |
(21) Isti cilji tudi narekujejo, da se sestavljanje in sporočanje statističnih podatkov razširi tudi na druge zaloge, ne le na varnostne in posebne zaloge, in da se določi, da se ti podatki predložijo mesečno. Ob upoštevanju rezultatov študije izvedljivosti, namenjeno preverjanju učinkovitost tedenskega poročanja o komercialnih zalogah nafte, bi Komisija morala imeti pooblastila, da od držav članic zahteva, naj te podatke predložijo tedensko, če se lahko zagotovi, da bodo potrebne zgolj minimalne prilagoditve, in če to omogoča bistvene prednosti pri preglednosti trga. |
Obrazložitev | |
Jasno bi moralo biti, da je namen predloga v skladu z načelom subsidiarnosti državam članicam omogočiti prožnost, da izberejo najprimernejše mehanizme za vzdrževanje zalog nafte, vendar pri tem istočasno zagotoviti sistem, ki je učinkovit in zanesljiv v primeru motenj v oskrbi, kakršnih še nismo izkusili. | |
Predlog spremembe 21 Predlog direktive Uvodna izjava 23 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(23) Razlike in napake se lahko pojavijo pri podatkih, sporočenih Komisiji. Osebam, ki jih zaposlujejo ali pooblastijo službe Komisije, mora biti torej omogočeno preveriti dejanske zaloge in dokumente, na katere se sklicujejo organi držav članic. |
(23) Razlike in napake se lahko pojavijo pri podatkih, sporočenih Komisiji. Osebam, ki jih zaposlujejo ali pooblastijo službe Komisije, mora biti torej v primeru utemeljenega suma omogočeno skupaj z določenimi nadzornimi organi države članice preveriti dejanske zaloge in dokumente, na katere se sklicujejo organi držav članic. |
Obrazložitev | |
Za zagotavljanje skladnosti z nacionalno zakonodajo so najprej odgovorne predvsem države članice. Zato bi morala imeti Komisija samo v primeru utemeljenega suma možnost, da sama uvede preiskavo. | |
Predlog spremembe 22 Predlog direktive Uvodna izjava 25 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(25) Varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v državah članicah ureja Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov, varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v Komisiji pa Uredba št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov. Ta akta zlasti zahtevata, da je obdelava osebnih podatkov upravičena z zakonitim ciljem in da se osebni podatki, zbrani naključno, takoj izbrišejo. |
(25) Varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v državah članicah ureja Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov, varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v Komisiji pa Uredba št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov. Določbe te direktive ne posegajo v določbe direktive 95/46/ES in uredbe (ES) št. 45/2001. |
Obrazložitev | |
Nekateri strokovnjaki (vključno z evropskim nadzornikom za varstvo podatkov) priporočajo, naj uvodna izjava jasno določa, da določbe te direktive ne posegajo v navedeno zakonodajo. Zadnji stavek je odveč, saj velja splošno načelo, da se osebni podatki ne hranijo dlje, kot je potrebno, in za namene, za katere so bili zbrani ali dodatno obdelani. | |
Predlog spremembe 23 Predlog direktive Uvodna izjava 29 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(29) Ker za posebne zaloge ni enotnega obveznega minimalnega obsega na ravni Skupnosti in glede na število novih mehanizmov, ki jih prinaša ta direktiva, bi morala biti uporaba te direktive predmet ocene relativno hitro po začetku njene veljavnosti. |
(29) Ker za posebne zaloge ni enotnega obveznega minimalnega obsega na ravni Skupnosti in ob upoštevanju študije, ki je v izdelavi, o stroških in koristih ukrepov za povečanje preglednosti naftnega trga, zlasti s tedenskim poročanjem o komercialnih zalogah nafte, in glede na število novih mehanizmov, ki jih prinaša ta direktiva, bi morala biti uporaba te direktive predmet ocene najpozneje v treh letih po začetku njene veljavnosti. |
Obrazložitev | |
Komisija je ravno začela študijo izvedljivosti o tedenskem poročanju o komercialnih zalogah nafte, ki preučuje morebitne učinke tedenskega poročanja in o zaželenem načinu. Rezultate te študije izvedljivosti bi bilo treba upoštevati pri reviziji. Le tedaj bi bilo treba odločiti, ali naj tedensko poročanje postane obvezno ali ne. | |
Predlog spremembe 24 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 1 – točka (e) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(e) „dejanska mednarodna odločba o dajanju zalog v promet“ pomeni vsako veljavno odločbo upravnega odbora Mednarodne agencije za energijo, katere namen je zagotoviti dajanje zalog nafte ali naftnih derivatov države članice v promet; |
(e) „dejanska mednarodna odločba o dajanju zalog v promet“ pomeni vsako veljavno odločbo upravnega odbora Mednarodne agencije za energijo, katere namen je zagotoviti dajanje zalog nafte ali naftnih derivatov države članice Mednarodne agencije za energijo v promet; |
Obrazložitev | |
Odločitev Mednarodne agencije za energijo za dajanje zalog v promet je odločitev osemindvajsetih članic agencije, od katerih jih osem ni članic EU. | |
Predlog spremembe 25 Predlog direktive Člen 2 – pododstavek 1 – točka l a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(la) „izredne razmere“ so okoliščine, v katerih pride do večjih motenj pri oskrbi s surovo nafto ali naftnimi derivati; |
Obrazložitev | |
Manjka opredelitev izraza „izredne razmere“. | |
Predlog spremembe 26 Predlog direktive Člen 3 – odstavek 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4. Načini in metode izračunavanja obveznosti skladiščenja iz tega člena se lahko spremenijo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 24(2). |
4. Načini in metode izračunavanja obveznosti skladiščenja iz tega člena se lahko spremenijo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 24(2) ter po posvetovanju s strokovnjaki in zainteresiranimi stranmi. |
Obrazložitev | |
Načini in metode izračunavanja obveznosti skladiščenja bi morali biti zakonsko določeni, njihove spremembe pa bi morale temeljiti na ocenah in zaključkih strokovnjakov s tega področja. Za spremembe, narejene v skladu s postopkom odbora po členu 24(2), to ni zagotovljeno. | |
Predlog spremembe 27 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Načini in metode izračunavanja zalog, navedenih v odstavkih 1 in 2, se lahko spremenijo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 24(2). |
3. Načini in metode izračunavanja zalog, navedenih v odstavkih 1 in 2, se lahko spremenijo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 24(2) ter po posvetovanju s strokovnjaki in zainteresiranimi stranmi. |
Obrazložitev | |
Načini in metode izračunavanja obveznosti skladiščenja bi morali biti zakonsko določeni, njihove spremembe pa bi morale temeljiti na ocenah in zaključkih strokovnjakov s tega področja. Za spremembe, narejene v skladu s postopkom odbora po členu 24(2), to ni zagotovljeno. | |
Predlog spremembe 28 Predlog direktive Člen 5 – odstavek 1 - pododstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Države članice trajno zagotavljajo fizično dostopnost in razpoložljivost varnostnih ter posebnih zalog v smislu člena 9 na njihovem nacionalnem ozemlju. Vzpostavijo sistem za identifikacijo, evidentiranje zalog ter nadzor nad njimi, in sicer tako, da kadar koli omogočijo njihovo preverjanje. Za varnostne in posebne zaloge, ki so del zalog, ki jih vzdržujejo gospodarski subjekti ali ki spadajo k takim zalogam, se mora voditi ločeno evidentiranje. |
1. Države članice trajno zagotavljajo fizično dostopnost in razpoložljivost varnostnih ter posebnih zalog v smislu člena 9 na njihovem nacionalnem ozemlju. Vzpostavijo sistem za identifikacijo, evidentiranje zalog ter nadzor nad njimi, in sicer tako, da kadar koli omogočijo njihovo preverjanje. Ti sistemi se vzpostavijo s predhodnim soglasjem Komisije. Za varnostne in posebne zaloge, ki so del zalog, ki jih vzdržujejo gospodarski subjekti ali ki spadajo k takim zalogam, se mora voditi ločeno evidentiranje. |
Obrazložitev | |
Predhodno soglasje za predpise o odgovornosti bi vodilo do približevanja metod, ki jih uporabljajo različne države članice, s čimer bi bil kasnejši nadzor lažji. | |
Predlog spremembe 29 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 1 - pododstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Vsaka država članica sestavi podroben, redno posodabljan register vseh varnostnih zalog, ki se vzdržujejo zanjo in ki ne predstavljajo posebnih zalog v smislu člena 9. Ta register vsebuje predvsem vse informacije, ki omogočajo ugotovitev natančne lokacije zadevnih zalog, njihovih količin, lastnika, pa tudi natančno značilnost glede na kategorije, opredeljene v prvem odstavku točke 3.1 Priloge C Uredbe (ES) št.°****** Evropskega parlamenta in Sveta z dne *********** o statistiki energetike. |
1. Vsaka država članica sestavi podroben, redno posodabljan register vseh varnostnih zalog, ki se vzdržujejo zanjo in ki ne predstavljajo posebnih zalog v smislu člena 9. Ta register vsebuje predvsem informacije o skladišču, rafineriji ali objektu za skladiščenje, kjer se nahajajo zadevne zaloge, njihovi količini, lastniku, pa tudi natančni značilnosti glede na kategorije, opredeljene v prvem odstavku točke 3.1 Priloge C Uredbe (ES) št.°1099/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o statistiki energetike*. |
|
|
*UL L 304, 14.11.2008, str. 1. |
Obrazložitev | |
Po izkušnjah držav članic mesečno poročanje in lokalizacija na ravni objektov zadošča za preverjanje in preglednost. | |
Predlog spremembe 30 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 1 - pododstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Zadevna država članica Komisiji posreduje kopijo registra obstoječih zalog zadnji dan vsakega koledarskega leta v tridesetih dneh po koledarskem letu, na katerega se podatki nanašajo. |
Zadevna država članica Komisiji posreduje kopijo registra obstoječih zalog zadnji dan vsakega koledarskega leta v petinštiridesetih dneh po koledarskem letu, na katerega se podatki nanašajo. |
Obrazložitev | |
Podatki v registru so strateško občutljive narave, zato bi morali biti organu, ki prejme občutljive informacije, na voljo samo pod strogim nadzorom. | |
Predlog spremembe 31 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 1 – pododstavek 3 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Komisija zagotovi zaupnost posameznih podatkov v registrih. |
Obrazložitev | |
Podatki v registru so strateško občutljive narave, zato bi morali biti organu, ki prejme občutljive informacije, na voljo samo pod strogim nadzorom. | |
Predlog spremembe 32 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 3 – pododstavek 2 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
V primeru, da se s pogodbenim pooblastilom naložijo obveznosti državam članicam, na ozemlju katerih se nahajajo te zaloge, ali osrednjemu organu za skladiščenje, ki ga ustanovi ta država članica, vsebuje pooblastilo določbe, ki opredeljujejo: |
|
|
(a) odgovornosti države članice ali osrednjega organa za skladiščenje za zagotavljanje točnih podatkov o ravni zalog v vsakem trenutku; |
|
|
(b) časovni okvir za posredovanje varnostnih zalog, ki so pridobljene, vzpostavljene, vzdrževane ali upravljane na njenem ozemlju, državi članici, ki jo je pooblastila za te naloge; |
|
|
(c) učinkovite, sorazmerne in odvračalne kazni v primeru, da država članica ali osrednji organ za skladiščenje ne izpolnjujeta pogojev iz pogodbenega pooblastila. |
Obrazložitev | |
V preteklosti so se pojavili dvomi o učinkovitosti in zanesljivosti izvedbenih sporazumov med državami članicami v primeru hudih motenj pri oskrbi. Cilj veljavne zakonodaje je določitev jasnih pravil za primere, ko ena država članica s pooblastilom naloži svoje obveznosti drugi državi članici. Zato mora vsako pogodbeno pooblastilo vsebovati jasne določbe o nekaterih odgovornostih, ki bodo zagotovile učinkovito in zanesljivo izvrševanje v primeru krize. | |
Predlog spremembe 33 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 4 – točka b | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(b) vsaj šest mesecev vnaprej objavi pogoje, pod katerimi nudi svoje storitve gospodarskim subjektom. |
(b) vsaj tri mesece vnaprej objavi pogoje, pod katerimi nudi svoje storitve gospodarskim subjektom. |
Predlog spremembe 34 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka b | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(b) enega ali več drugih osrednjih organov za skladiščenje, ki lahko vzdržujejo take zaloge, ali |
(b) enega ali več drugih osrednjih organov za skladiščenje, ki lahko vzdržujejo take zaloge, če je sklenjen sporazum med zadevno državo članico in državami članicami, ki bodo vzdrževale zaloge, ali |
Obrazložitev | |
Geografska porazdelitev zalog bistveno vpliva na varnost oskrbe v državah članicah, pa tudi na hitrost in učinkovitost ukrepanja v primeru motenj. Države članice morajo ohraniti vpliv pri odločanju o razporeditvi zalog. | |
Predlog spremembe 35 Predlog direktive Člen 9 – odstavek 1 - pododstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Vsaka država članica se lahko nepreklicno zaveže za vzdrževanje minimalnih zalog nafte, določenih s številom dni porabe, ob upoštevanju pogojev iz tega člena (v nadaljnjem besedilu: posebne zaloge). |
1. Vsaka država članica se lahko zaveže za vzdrževanje minimalnih zalog nafte, določenih s številom dni porabe, ob upoštevanju pogojev iz tega člena (v nadaljnjem besedilu: posebne zaloge). |
Obrazložitev | |
Nepreklicna obveznost vzdrževanja posebnih zalog lahko države članice odvrne od ustvarjanja posebnih zalog, hkrati pa niso upoštevane morebitne spremembe zunanjih pogojev, povezanih z energetskim trgom. | |
Predlog spremembe 36 Predlog direktive Člen 9 – odstavek 3 - uvodni del | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Posebne zaloge se nanašajo izključno na kategorije naslednjih derivatov, kot so opredeljeni v točki 4 Priloge B k Uredbi št. ****** Evropskega parlamenta in Sveta z dne ****** o statistiki energetike: |
3. Posebne zaloge se lahko nanašajo izključno na kategorije naslednjih derivatov, ki morajo biti v skladu z zakonodajo Skupnosti, zlasti v zvezi s standardi goriva in varstvom okolja, kot so opredeljeni v točki 4 Priloge B k Uredbi št. 1099/2008: |
Obrazložitev | |
Jasno mora biti, da se lahko posebne zaloge nanašajo le na proizvode, ki so v skladu z zakonodajo EU. Uvoženih izdelkov, ki še niso bili obdelani tako, da bi ustrezali standardom goriva in okoljski zakonodaji EU, ni mogoče učinkovito uporabiti v primeru krize, ne da bi to ogrozilo delovanje skupnega trga in izvrševanje pravnega reda Skupnosti. | |
Predlog spremembe 37 Predlog direktive Člen 9 – odstavek 5 - pododstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
5. Vsaka država članica, ki se je odločila vzdrževati posebne zaloge, Komisiji posreduje obvestilo, ki se objavi v Uradnem listu Evropske unije in v katerem se navede trajna raven posebnih zalog za vsako od kategorij, za katerih vzdrževanje se nepreklicno zavezuje. Tako priglašen obvezni minimalni obseg je edini in se uporablja na isti način pri vseh kategorijah posebnih zalog, ki jih uporablja država članica. |
5. Vsaka država članica, ki se je odločila vzdrževati posebne zaloge, Komisiji posreduje obvestilo, ki se objavi v Uradnem listu Evropske unije in v katerem se navede trajna raven posebnih zalog za vsako od kategorij, za katerih vzdrževanje se zavezuje, in obdobje, za katero se zavezuje. Tako priglašen obvezni minimalni obseg je edini in se uporablja na isti način pri vseh kategorijah posebnih zalog, ki jih uporablja država članica. |
Obrazložitev | |
Nepreklicna obveznost vzdrževanja posebnih zalog lahko države članice odvrne od ustvarjanja posebnih zalog, hkrati pa niso upoštevane morebitne spremembe zunanjih pogojev, povezanih z energetskim trgom. | |
Predlog spremembe 38 Predlog direktive Člen 10 – odstavek 1 - pododstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Vsaka država članica sestavi podroben register, ki ga redno posodablja z vsemi posebnimi zalogami, ki jih ima na svojem ozemlju. Ta register vsebuje predvsem vse podatke, ki omogočajo ugotovitev natančne lokacije zadevnih zalog. |
1. Vsaka država članica sestavi podroben register, ki ga redno mesečno posodablja z vsemi posebnimi zalogami, ki jih ima na svojem ozemlju. Ta register vsebuje predvsem podatke o skladišču, rafineriji ali objektu za skladiščenje, kjer se zadevne zaloge nahajajo. |
Predlog spremembe 39 Predlog direktive Člen 10 – odstavek 1 - pododstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Država članica posreduje Komisiji kopijo registra v osmih dneh po prejemu katere koli zahteve služb Komisije, postavljene v desetih letih po datumu, na katerega se nanašajo zahtevani podatki. |
Država članica posreduje Komisiji kopijo registra v desetih dneh po prejemu katere koli zahteve služb Komisije, postavljene v treh letih po datumu, na katerega se nanašajo zahtevani podatki. |
Obrazložitev | |
Obvezne zaloge so instrument za odziv na krizo, zato ni potrebno stalno zbiranje podatkov. Če želi Komisija preveriti spoštovanje obveznosti glede obveznih zalog, zadostujejo podatki preteklih treh let. Naloga Komisije je, da preverjanje izvaja redno. | |
Predlog spremembe 40 Predlog direktive Člen 11 – odstavek 1 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Vsak dogovor med državami članicami in osrednjim organom za skladiščenje vsebuje določbe, ki opredeljujejo: |
|
|
(a) odgovornosti države članice ali osrednjega organa za skladiščenje za zagotavljanje točnih podatkov o ravni zalog v vsakem trenutku; |
|
|
(b) časovni okvir za posredovanje varnostnih zalog, ki so pridobljene, vzpostavljene, vzdrževane ali upravljane na njenem ozemlju, državi članici, ki jo je pooblastila za te naloge; |
|
|
(c) učinkovite, sorazmerne in odvračalne kazni v primeru, da država članica ali osrednji organ za skladiščenje ne izpolnjujeta pogojev iz pogodbenega pooblastila. |
Obrazložitev | |
V preteklosti so se pojavili dvomi o učinkovitosti in zanesljivosti izvedbenih sporazumov med državami članicami v primeru hudih motenj pri oskrbi. Cilj veljavne zakonodaje je določitev jasnih pravil za primere, ko ena država članica s pooblastilom naloži svoje obveznosti drugi državi članici. Zato mora vsako pogodbeno pooblastilo vsebovati jasne določbe o nekaterih odgovornostih, ki bodo zagotovile učinkovito in zanesljivo izvrševanje v primeru krize. | |
Predlog spremembe 41 Predlog direktive Člen 15 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Države članice Komisiji posredujejo tedensko statistično poročilo o količini komercialnih zalog na svojem nacionalnem ozemlju. Pri tem pazijo na zaščito občutljivega značaja podatkov in ne omenjajo imen lastnikov zadevnih zalog. |
1. Države članice Komisiji posredujejo mesečno statistično poročilo o količini komercialnih zalog na svojem nacionalnem ozemlju. Pri tem pazijo na zaščito občutljivega značaja podatkov in ne omenjajo imen lastnikov zadevnih zalog. |
|
2. Komisija objavi tedensko statistično poročilo o komercialnih zalogah v Skupnosti na podlagi poročil, ki so jih posredovale države članice, pri čemer uporabi skupne ravni. |
2. Komisija objavi mesečno statistično poročilo o komercialnih zalogah v Skupnosti na podlagi poročil, ki so jih posredovale države članice, pri čemer uporabi skupne ravni. |
|
3. Komisija v skladu z regulativnim postopkom iz člena 24(2) sprejme podrobno ureditev uporabe odstavkov 1 in 2. |
3. Komisija v skladu z regulativnim postopkom iz člena 24(2) sprejme podrobno ureditev uporabe odstavkov 1 in 2. |
|
|
3a. V skladu z oceno iz člena 23 lahko komisija od držav članic zahteva tedensko (namesto mesečnega) statistično poročilo o količini komercialnih zalog, če temeljita raziskava o izvedljivosti in učinkovitosti tedenskih statističnih poročil pokaže, da taka poročila omogočajo bistvene prednosti pri preglednosti trga ter da za podatke, pridobljene za ta poročila, niso potrebni kasnejši večji popravki. |
Obrazložitev | |
Pred predložitvijo predlaganih sprememb je treba oceniti posledice. Ocena o posledicah spremembe mesečnih statističnih poročil v tedenska pa ni bila narejena. Zato je treba s spremembami počakati do objave rezultatov študije, te pa obvezno upoštevati. | |
Predlog spremembe 42 Predlog direktive Člen 19 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Službe Komisije lahko kadar koli odločijo, da v državah članicah izvedejo nadzorne ukrepe v zvezi z varnostnimi in posebnimi zalogami. Službe Komisije lahko med pripravami teh nadzorov prosijo za nasvet koordinacijsko skupino. |
1. Če obstaja utemeljen sum, lahko službe Komisije odločijo, da v državah članicah izvedejo nadzorne ukrepe v zvezi z varnostnimi in posebnimi zalogami. Službe Komisije lahko med pripravami teh nadzorov prosijo za nasvet koordinacijsko skupino. |
Obrazložitev | |
V skladu z načelom subsidiarnosti je nadzor v pristojnosti držav članic. Zato lahko Komisija lastno preiskavo sproži le, če obstaja utemeljen sum. | |
Predlog spremembe 43 Predlog direktive Člen 19 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Cilji nadzornih ukrepov iz odstavka 1 ne vključujejo zbiranja osebnih podatkov. Osebni podatki, ki bi jih našli ali nanje naleteli med nadzori, se ne zbirajo in ne upoštevajo ter se, če so pridobljeni slučajno, takoj uničijo. |
2. Cilji nadzornih ukrepov iz odstavka 1 ne vključujejo obdelave osebnih podatkov. Osebni podatki, ki bi jih našli ali nanje naleteli med nadzori, se ne zbirajo in ne upoštevajo ter se, če so pridobljeni slučajno, takoj uničijo. |
Obrazložitev | |
Priporočeno je, da se beseda „zbiranje“ nadomesti z besedo „obdelava“, da bi izraze uskladili z izrazi iz zakonodaje o varstvu podatkov ter preprečili nesporazume. | |
Predlog spremembe 44 Predlog direktive Člen 19 – odstavek 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4. Države članice skrbijo, da med izvajanjem nadzornih ukrepov iz odstavka 1 osebe, odgovorne za vzdrževanje in upravljanje varnostnih in posebnih zalog na njihovem ozemlju, sodelujejo z osebami, ki jih zaposlijo ali pooblastijo službe Komisije. |
4. Države članice skrbijo, da med izvajanjem nadzornih ukrepov iz odstavka 1 osebe, odgovorne za vzdrževanje in upravljanje varnostnih in posebnih zalog na njihovem ozemlju, sodelujejo s pooblaščenimi uslužbenci ali predstavniki Komisije. |
Obrazložitev | |
Glede na občutljivost informacij o varnostnih zalogah nafte, mora biti povsem jasno, da morajo biti uslužbenci Komisije posebej pooblaščeni za izvedbo kontrolnih pregledov. | |
Predlog spremembe 45 Predlog direktive Člen 19 – odstavek 7 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
7. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotavljanje varstva podatkov, dokazil, poročil in dokumentov v zvezi z varnostnimi in posebnimi zalogami vsaj za obdobje desetih let. |
7. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotavljanje varstva podatkov, dokazil, poročil in dokumentov v zvezi z varnostnimi in posebnimi zalogami vsaj za obdobje treh let. |
Obrazložitev | |
Obvezne zaloge so instrument za odziv na krizo, tako da stalno zbiranje podatkov ni potrebno. Če želi Komisija preveriti spoštovanje obveznosti, zadostujejo podatki predhodnih treh let. Naloga Komisije je, da preverjanje izvaja redno. | |
Predlog spremembe 46 Predlog direktive Člen 21 – odstavka 3 in 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Kadar obstaja dejanska mednarodna odločitev o dajanju zalog v promet, lahko vsaka zadevna država članica uporablja svoje varnostne in posebne zaloge, da izpolni mednarodne obveznosti te odločitve. V tem primeru država članica takoj obvesti Komisijo, ki lahko skliče koordinacijsko skupino ali se po elektronski poti posvetuje z njenimi člani, da oceni učinke dajanja v promet. |
3. Komisija tesno sodeluje z drugimi mednarodnimi organizacijami, ki imajo pristojnost, da sprejmejo odločitev o sprostitvi zalog, in okrepi večstransko in dvostransko usklajevanje o teh zadevah po vsem svetu. Kadar obstaja dejanska mednarodna odločitev o dajanju zalog v promet, lahko vsaka zadevna država članica uporablja svoje varnostne in posebne zaloge, da izpolni mednarodne obveznosti te odločitve. V tem primeru država članica takoj obvesti Komisijo, ki lahko skliče koordinacijsko skupino ali se po elektronski poti posvetuje z njenimi člani, da oceni učinke dajanja v promet. |
|
4. Če pride do težav z oskrbo Skupnosti ali države članice s surovo nafto in naftnimi derivati, Komisija v najkrajšem možnem času na zahtevo države članice ali na lastno pobudo skliče koordinacijsko skupino. Koordinacijska skupina preuči položaj. Komisija ugotovi, ali obstaja velika motnja pri oskrbi. |
4. Če pride do težav z oskrbo Skupnosti ali države članice s surovo nafto in naftnimi derivati, Komisija v najkrajšem možnem času na zahtevo države članice ali na lastno pobudo skliče koordinacijsko skupino. Vsaka država članica zagotovi, da ima lahko predstavnika, osebno ali po elektronski poti, na sestanku koordinacijske skupine v roku 24 ur od sklica sestanka. Koordinacijska skupina preuči položaj na podlagi zaveze k načelu solidarnosti med državami članicami in objektivne ocene gospodarskih in družbenih vplivov. Komisija na podlagi ocene koordinacijske skupine ugotovi, ali obstaja velika motnja pri oskrbi. |
|
Če se ugotovi velika motnja pri oskrbi, Komisija lahko dovoli popolno ali delno dajanje količin, ki so jih v ta namen predlagale zadevne države članice, v promet. |
Če se ugotovi velika motnja pri oskrbi, Komisija lahko dovoli popolno ali delno dajanje količin, ki so jih v ta namen predlagale zadevne države članice, v promet. |
Obrazložitev | |
Ob siceršnjem spoštovanju načela energetske solidarnosti na konfederalni osnovi nobena država članica v kakršnih koli okoliščinah ne bi smela biti prisiljena, da se odreče svojim naftnim virom, zlasti po odločitvi neizvoljenega organa, ne da bi prej dala polno soglasje. | |
Predlog spremembe 47 Predlog direktive Člen 23 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
V treh letih po začetku veljavnosti te direktive bo Komisija ocenila njeno uporabo in predvsem preučila, ali je primerno vsem državam članicam predpisati obvezne minimalne posebne zaloge. |
V najpozneje treh letih po začetku veljavnosti te direktive bo Komisija ocenila njeno uporabo in predvsem preučila: |
|
|
(a) ali so podatki o zalogah točni in posredovani pravočasno; |
|
|
(b) ali je treba o ravni komercialnih zalog nafte poročati tedensko ali mesečno; |
|
|
(c) ali je primerno vsem državam članicam predpisati obvezne minimalne posebne zaloge za daljše časovno obdobje. |
Obrazložitev | |
Ocena mora upoštevati najprimernejši obseg zalog (za 90 ali 120 dni), pa tudi rezultate študije izvedljivosti o tedenskem poročanju o komercialnih zalogah nafte, ki jo je Komisija ravno sprožila. Nadalje mora oceniti, ali so težave s poročanjem, ki so bile glavni razlog za to, da je Komsija predlagala novo zakonodajo, učinkovito odpravljene. | |
Predlog spremembe 48 Predlog direktive Člen 26 – odstavek 1 - pododstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 31. decembra 20XX. Komisiji takoj sporočijo besedilo teh predpisov in korelacijsko tabelo med temi predpisi in to direktivo. |
1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 31. decembra 20XX. Izjema so tiste države članice, za katere v skladu s pogodbo o pristopu k Evropski uniji velja prehodno obdobje pri oblikovanju zalog nafte ali naftnih derivatov. Za te države je rok za izvedbo datum, ko se konča prehodno obdobje. Komisiji takoj sporočijo besedilo teh predpisov in korelacijsko tabelo med temi predpisi in to direktivo. |
Predlog spremembe 49 Predlog direktive Priloga III – odstavek 11 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Države članice pri izračunu svojih zalog za 10 % znižajo količine, izračunane v skladu z navedenim. To znižanje se uporabi za vse količine, ki se upoštevajo pri določenem izračunu. |
Države članice pri izračunu svojih zalog za 5 % znižajo količine, izračunane v skladu z navedenim. To znižanje se uporabi za vse količine, ki se upoštevajo pri določenem izračunu. |
Obrazložitev | |
Tehnične lastnosti opreme za skladiščenje naftnih derivatov omogočajo zmanjšanje količine izgubljene nafte na 2 %. Ostanki surove nafte, ki so večji od minimalne izgube med odstranitvijo naftnih derivatov, povečujejo stroške skladiščenja. | |
OBRAZLOŽITEV
1. Uvod
Nafta je glavni energetski vir Evropske unije. Gospodarstvo je zelo odvisno od neprekinjene in zanesljive oskrbe po dostopni ceni. Glede na veliko in rastočo odvisnost od uvoza je varnost oskrbe izredno pomembna.
Komisija domneva, da se bo povpraševanje po nafti v EU še naprej povečevalo, čeprav le za 0,25 % letno, vse do leta 2030. Nafta bo ostala glavni vir primarne energije v EU v letu 2030, njen delež v bruto energtski porabi pa bo približno 35 %. Uprava za energetsko informiranje ZDA ocenjuje, da bo svetovno povpraševanje leta 2030 več kot za tretjino večje kot leta 2006. Glede na to, da obrati za oskrbo in rafiniranje trenutno niso sposobni dohajati povečanja povpraševanja, bodo razmere na trgu ostale napete.
Ti dejavniki se morajo odražati pri izdelavi dosledne in realne evropske energetske politike. Sposobnost EU, da se odzove na vsako morebitno krizo pri oskrbi, mora biti del te politike. Zaloge nudijo pomembno varnost v primeru nenapovedanih prekinitev oskrbe. V najhujšem možnem primeru bi morala država izrabiti svoje zaloge, da prepreči dejansko fizično pomanjkanje nafte, ki bi ohromila nekatere ali vse sektorje gospodarstva in ogrozila njene vojaške zmogljivosti. V tem pogledu je ohranjanje zalog stvar temeljne nacionalne varnosti in bistvenih gospodarskih interesov, ki so pomembni za vso EU.
EU je že v poznih šestdesetih in zgodnjih sedemdesetih letih postavila pravni okvir za spopadanje z dologoročnim in kratkoročnim pomanjkanjem osrbe z nafto:
- Direktiva Sveta 2006/67/ES z dne 24. julija 2006 o obveznosti držav članic glede vzdrževanja minimalnih zalog surove nafte in/ali naftnih derivatov[1];
- Odločba Sveta 68/416/EGS z dne 20. decembra 1968 o sklenitvi in izvajanju posameznih sporazumov med vladami v zvezi z obveznostjo držav članic, da vzdržujejo minimalne zaloge surove nafte in/ali naftnih derivatov[2];
- Direktiva Sveta 73/238/EGS z dne 24. julija 1973 o ukrepih za ublažitev učinkov težav pri preskrbi s surovo nafto in naftnimi derivati[3].
Predlagana direktiva bi nadomestila zgornje zakonodajne akte.
2. Analiza problema
V zadnjih letih se je nevarnost motenj pri oskrbi z nafto povečala iz različnih razlogov, kot je denimo večje svetovno povpraševanje, proizvodna zmogljivost, ki je približno enaka kot povpraševanje, vse večja koncentracija naftnih virov v peščici (pogosto politično nestabilnih) držav, zlasti na Bližnjem vzhodu, pa tudi širitev geopolitičnih konfliktov, ki vključujejo energijo. Zaradi sedanjih svetovnih trendov in zmanjševanja notranih virov nafte v EU je toliko pomembnejše, da se izboljša sistem EU za vzdrževanje zalog nafte. Analiza sedanjega sistema razkriva pomanjkljivosti, ki bi lahko preprečile njegovo dobro delovanje v primeru motnje pri oskrbi.
a. Različne oblike lastništva zalog
Trenutno so države članice proste pri urejanju vzdrževanja svojih zalog. To odraža nacionalne razlike v geografiji, infrastrukturi, zmožnostih rafiniranja in stanju oskrbe. Zaloge naft imajo lahko družbe in/ali vlade in/ali agencije. Po raziskavi Komisije je 62 % zalog EU v lasti družb, 35 % v lasti agencij in 3 % v lasti vlad.
Številne zaloge so v zasebni lasti za račun vlade. Vseeno pa je mogoče zaloge nafte, ki jih imajo družbe, uporabiti za špekulativne namene. Ko dejanske cene padajo, to odvrača vzdrževanje zalog za špekulativne namene, glede na to, da trend padanja cen pomeni izgubo od vzdrževanja zalog. Poročevalec meni, da bi nekatere omejitve ali boljši regulativni predpisi, ki bi veljali za varnostne zaloge v lasti družb, izboljšali stanje.
Sistem EU dovoljuje tudi, da države vzdržujejo zaloge na ozemlju druge države članice, pod pogojem, da obstaja dvostranski medvladni sporazum. Leta 2007 denimo so Danska, Irska in Švedska vzdrževale nekaj svojih zalog v Združenem kraljestvu v skladu z vrsto dvostranskih dogovorov. Ocenjuje se tudi, da se približno 11 % varnostnih zalog vzdržuje na podlagi sporazumov o „kuponih“, v skladu s katerimi so zaloge v lasti druge države in tam tudi shranjene. Ti kuponi omogočajo imetniku, da v kriznih razmerah kupi zaloge po ceni, določeni v sporazumu. Sistem kuponov omogoča stroškovno učinkovito ravnanje v skladu z obveznostjo skladiščenja, vendar mora dopuščati natančno poročanje o zalogah nafte in zanesljiv odziv v primeru motenj pri oskrbi.
Ni zanesljivo, da bi vsi nacionalni sistemi v nujnih primerih lahko zagotovili popolno razpoložljivost in mobilnost vzdrževanih zalog za pokrivanje potreb.
b. Tveganje neupravičenega okoriščanja
Vzdrževanje zalog stane, saj so potrebne investicije v infrastrukturo, pa tudi zaradi vzdrževanja obratov. Ocenjeno je bilo denimo, da strateške zaloge nafte ZDA, ki so shranjene v solnih jamah, zahtevajo vložek v infrastrukturo v višini 6 USD na sod[4]. Od sprostitve zalog nafte bi najbrž imele koristi vse države, ki porabljajo nafto, saj je trg nafte globalen.
Glede na to, da so koristi skupne, stroški pa bremenijo le države, ki vzdržujejo zaloge nafte, obstaja tveganje neupravičenega okoriščanja: države članice, ki imajo morda manj zanesljive sisteme, lahko računajo na države, ki imajo trdne sporazume. Kljub temu ta položaj ogroža stanje pripravljenosti na izredne razmere v celi Evropski uniji.
Poročevalec meni, da mora Komisija, zato, da se zagotovi, da sistem zalog nafte EU deluje v primeru motenj pri oskrbi, imeti pristojnost, da preveri pravilno izvrševanje sistema in da države prisili, da ravnajo v skladu z zakonodajo EU.
c. Skladnost z metodologijo Mednarodne agencije za energijo
Mednarodna agencija za energijo (MAE), ki je bila ustanovljena leta 1974, upravlja vzporeden sistem. Čeprav je v splošnem mogoče uporabiti iste zaloge za izpolnjevanje tako obveznosti vzdrževanja zalog v okviru EU kot tudi v okviru MAE, razlike v metodologiji izračunavanja in poročanja nalagajo državam članicam EU, ki so tudi članice MAE, dodatno upravno breme.
d. Pojasnitev postopkov za nujne primere
Evropska unija nima usklajenih postopkov odzivanja, kar v praksi zelo oteži sprejemanje hitrih odločitev in učinkovitih ukrepov, ki so v primeru krize bistvenega pomena. EU nima jasnih pravil za sprostitev, pa tudi ni jasnega postopka odločanja na ravni EU. Dejansko je odločitev stvar nacionalnih vlad in v nujnih primerih je vloga Komisije omejena le na posvetovanje z državami članicami.
Fiksen sklop meril, ki bi sprožil sprostitev varnostnih zalog nafte, bi ustvaril preglednost in zagotovil hiter odziv, vendar bi lahko bil tak sistem premalo prožen za ustrezen odziv na različne oblike omejitve oskrbe. Ad hoc odločitev, ki bi jo neodvisen organ prilagodil glede na okoliščine, bi lahko bila ustreznejša. Vseeno pa mora zakonodaja nuditi učinkovit mehanizem za sprejemanje odločitev o sprostitvi zalog nafte. V zvezi s tem je treba v veljavni zakonodaji pojasniti vlogo sistema EU v razmerju do MAE in njenih postopkov.
e. Zagotavljanje preglednosti trgov nafte
Obstajajo resne skrbi o zanesljivosti podatkov, kot tudi o pogostosti poročanja. Potrebni so točni in pravočasni podatki, da se poveča preglednost trga. Treba je zagotoviti potrošnikom, da na črpalki plačajo pravično ceno. Netočni podatki bi lahko povzročili napačne odločitve in povečali spremenljivost cen. Komisija se pritožuje nad redkim in poznim poročanjem držav članic. Istočasno obstajajo resni dvomi o tem, koliko so zaloge, o katerih se poroča, dejansko na razpolago za uporabo v nujnih primerih in kakšna količina bi bila potrebna za operativne namene sistema in torej ne bi bila na razpolago za potrošnjo.
Komisija predlaga, da države članice poročajo tedensko namesto mesečno. To bi uskladilo sistem EU s prakso v ZDA. Vendar se naftne družbe, pa tudi nekatere države članice, bojijo dodatnega upravnega bremena in trdijo, da bi tedenska objava zalog nafte povečala negotovost na trgu, saj so tedenska poročila o zalogah še manj točna. Ameriška izkušnja kaže, da so tedenski podatki pogosto retroaktivni popravki, ko se objavijo točnejši mesečni podatki. Kakovost podatkov bi morala imeti prednost pred količino.
3. Politične možnosti za izboljšanje sistema
Na zahtevo Komisije je bila opravljena ocena učinkov političnih možnosti, ki je sistematično preverila učinke pripravljenosti na izredne razmere, to je sposobnost EU, da se spopade z morebitno motnjo pri oskrbi z nafto, kot tudi s finančnim in upravnim bremenom, ki bi prizadelo države članice, panogo in Komisijo.
Ocenjene so bile naslednje štiri politične možnosti:
§ Možnost 0: nobene spremembe politike, kar seveda ne bi pomenilo dodatnega finančnega ali upravnega bremena, vendar ne more zagotoviti učinkovite pripravljenosti za izredne razmere na ravni EU.
§ Možnost 1: okrepitev mehanizmov nadzora in usklajevanja v sedanjem sistemu.
§ Možnost 2: oblikovanje centraliziranega sistema Skupnosti, skupaj z obveznostjo, da so varnostne zaloge v državni/javni lasti.
§ Možnost 3: vzpostavitev posebnih varnostnih zalog EU, kar bo pomenilo obveznost za države članice, da imajo v lasti nujen delež varnostnih zalog v obliki zalog v lasti vlade ali agencije, vse pa bi bilo vzpostavljeno v okviru revidirane oblike obstoječega sistema.
Komisija daje prednost možnosti 3, vendar še ni politično sprejemljivo, da se državam članicam naloži, da ustvarijo posebne zaloge. Zato predlog Komisije temelji na tej možnosti, vendar zaenkrat državam članicam prepušča presojo o oblikovanju posebnih zalog.
Predlog predvideva klavzulo o pregledu, da bi bilo Komisiji omogočeno, da po določenem roku ugotovi, ali imajo države članice, ki ne oblikujejo posebnih zalog, prepričljive drugačne rešitve.
4. Predlogi poročevalca za izboljšave
Poročevalec podpira možnost 3. Vzpostavitev posebnih zalog za daljše časovno obdobje skupaj s spremembo računskih osnov za standarde MAE, omejitvijo uporabe komercialnih zlaog, omejitvijo sistema „kuponov“ in izboljšanjem sistema sprejemanja odločitev v primeru krize, so pravi načini za zagotovitev, da se lahko sistem EU spopade s prihodnjimi izzivi v zvezi z nafto. V splošnem bi bilo treba povečati vlogo držav članic pri vzdrževanju zalog nafte in upravljanju z njimi v nujnih primerih.
V duhu te politične možnosti bi poročevalec rad predlagal nekatere spremembe k predlogu z namenom:
§ povečanja preglednosti na trgu nafte na splošno in zlasti v zvezi z razpoložljivimi zalogami nafte v zvezi njihovo lokacijo, količino in lastništvom, da se tako poveča zanesljivost sistema za nujne primere;
§ zagotavljanja posredovanja in obdelave natančnih in pravočasnih podatkov o vseh varnostnih zalogah, zlasti o nenamenskih zalogah (člen 6, člen 15);
§ določitve jasnih pravil za države članice za dodeljevanje upravljanja posebnih zalog zunaj nacionalnega ozemlja (člen 11);
§ določitve ustreznega časovnega okvira in namena za revizijo zakonodaje (člen 23);
§ omogočanja Komisiji, da učinkovito preveri pravilno izvrševanje te zakonodaje (člen 19, člen 22);
§ določitve jasnega in hitrega postopka sprejemanja odločitev, ki bi EU omogočil, da sprejme ukrepe, ki bi dopolnjevali politiko MAE za izredne razmere, in da zagotovi ustrezne in nepolitične ali neprejudicirane odločitve v duhu energetske solidarnosti EU (člen 21);
§ zagotovitve, da vsak sistem vzdrževanja zalog, kot je sistem „kuponov“, omogoča natančno poročanje o razpoložljivih zalogah in je popolnoma zanesljiv v primeru motenj pri oskrbi (člen 8, člen 11).
MNENJE Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (25.3.2009)
za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko
o predlogu direktive Sveta o obveznosti držav članic glede vzdrževanja minimalnih zalog surove nafte in/ali naftnih derivatov
(KOM(2008)0775 – C6‑0511/2008 – 2008/0220(CNS))
Pripravljavec mnenja: Slavi Binev
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Predlog Komisije za direktivo Sveta o obveznosti držav članic glede vzdrževanja minimalnih zalog surove nafte in/ali naftnih derivatov je ključnega pomena za vzdrževanje ekonomske stabilnosti in družbenega razvoja držav članic v kriznih obdobjih in izrednih razmerah.
Če želimo zagotoviti dolgoročno varnost, dostopnost, razpoložljivost in zanesljivost zalog surove nafte in naftnih derivatov za primere motene oskrbe z energijo, je treba popraviti slabosti in preprečiti kršitve sedanjega sistema.
Huda kriza pri oskrbi z zemeljskim plinom, s katero se zaradi konfliktov soočajo nekatere države članice, so dodaten dokaz za potrebo po vzdrževanju minimalnih energetskih zalog.
Pripravljavec mnenja se strinja s pristopom Komisije, a želi na njen predlog vložiti nekaj predlogov sprememb.
Pripravljavec mnenja bi tudi rad poudaril, da bodo motnje v oskrbi s surovo nafto in naftnimi derivati in/ali njihove nezadostne zaloge povzročile verižno reakcijo in bodo prizadele vse sektorje. Raven energetske odvisnosti se med posameznimi državami članicami razlikuje, kar prav tako ovira hiter in ustrezen odziv v izrednih razmerah. Raven odvisnosti bi se zato morala upoštevati pri izračunu zalog. Izjemno pomembno je spodbujati uporabo alternativnih virov energije, ki bi okrepili zaloge v kriznih obdobjih.
Priprava mesečnih statističnih poročil bo preprečila povečanje upravnih obremenitev.
Treba je tudi poudariti, da niso vse članice Mednarodne agencije za energijo tudi članice EU in da je zato izjemno pomembno sodelovanje med Komisijo in to agencijo, da bi preprečili različen pristop za članice EU.
Države članice morajo imeti pravico, da same izberejo, katero od dveh količin (90-dnevni neto uvoz ali 70-dnevno porabo) bodo upoštevale pri izračunu obvezne minimalne zaloge.
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za ekonomske in monetarne zadeve poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:
Predlog spremembe 1 Predlog Direktive Uvodna izjava 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(1) Oskrba Skupnosti z nafto in naftnimi derivati je še vedno zelo pomembna, zlasti za prometni sektor in za kemično industrijo. |
(1) Oskrba Skupnosti z nafto in naftnimi derivati je še vedno zelo pomembna, zlasti za prometni sektor, kemično industrijo in energetsko industrijo. Motnje pri oskrbi s surovo nafto ter naftnimi derivati ali nezadostne zaloge bi lahko privedle do velikih finančnih izgub v podjetjih ter ohromile druge gospodarske sektorje in vsakdanje življenje državljanov Unije. |
Obrazložitev | |
Motnje pri oskrbi s surovo nafto in naftnimi derivati in/ali nezadostne zaloge bodo povzročile verižno reakcijo in bodo vplivale na vse sektorje. | |
Predlog spremembe 2 Predlog Direktive Uvodna izjava 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(2) Naraščajoča koncentracija proizvodnje, zmanjšanje zalog nafte in povečana svetovna poraba naftnih derivatov povečujejo nevarnost težav z oskrbo. |
(2) Naraščajoča koncentracija proizvodnje, zmanjšanje zalog nafte in rastoča svetovna poraba naftnih derivatov resno povečujejo nevarnost težav z oskrbo. |
Obrazložitev | |
Glede na nepričakovano povečanje svetovne porabe naftnih derivatov, katere rast v prihodnosti je tudi težko napovedati, je treba poudariti nevarnost nenadnih sprememb v ravnotežju med zalogami nafte in svetovno porabo. | |
Predlog spremembe 3 Predlog Direktive Uvodna izjava 2 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(2a) Raven odvisnosti držav članic od uvoza nafte za zadovoljevanje njihovih potreb po energiji je izjemno visoka. |
Obrazložitev | |
Treba je sprejeti ukrepe za čim večjo energetsko neodvisnost držav članic. Alternativni viri energije lahko okrepijo zaloge v izrednih razmerah in kriznih obdobjih. | |
Predlog spremembe 4 Predlog Direktive Uvodna izjava 4 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(4a) Evropska unija je svetovni akter, zato bi morala biti njena politika glede krepitve zanesljivosti pri oskrbi z energijo del ciljev politike v odnosih EU z državami kandidatkami in sosednjimi državami. |
Obrazložitev | |
Tudi države kandidatke in sosednje države bi morale premisliti o sprejetju preventivnih ukrepov. | |
Predlog spremembe 5 Predlog Direktive Uvodna izjava 4 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(4b) Pri odločitvah in ukrepih Evropske unije po posvetovanju z Mednarodno agencijo za energijo bi morala Komisija zagotoviti enake pogoje za osem držav članic, ki niso članice te agencije1. |
|
|
1 Bolgarija, Ciper, Estonija, Latvija, Litva, Malta, Romunija in Slovenija. |
Obrazložitev | |
Za približevanje sistema Skupnosti sistemu Mednarodne agencije za energijo bi bilo treba poskrbeti, da so upoštevane tudi tiste države članice, ki niso članice Mednarodne agencije za energijo (Bolgarija, Estonija, Latvija, Litva, Malta, Romunija, Slovenija in Ciper). | |
Predlog spremembe 6 Predlog Direktive Uvodna izjava 4 c (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(4c) Komisija bi morala ustrezno predstavljati in podpirati interese držav članic, ki niso članice Mednarodne agencije za energijo. |
Obrazložitev | |
Interese vseh držav članic EU je treba enako varovati. | |
Predlog spremembe 7 Predlog Direktive Uvodna izjava 15 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(15) Količine, ki bi jih morali imeti v lasti ti osrednji organi ali države članice, bi morale biti na tej stopnji določene na ravni, ki jo neodvisno in prostovoljno določi vsaka od zadevnih držav članic. |
(15) Količine, ki bi jih morali imeti v lasti ti osrednji organi ali države članice, bi morale biti na tej stopnji določene na ravni, ki jo vnaprej neodvisno in prostovoljno določi vsaka od zadevnih držav članic. |
Obrazložitev | |
Da bi se izognili nepričakovanemu pomanjkanju nafte v izrednih razmerah, je nujno, da se količina zalog nafte določi vnaprej. | |
Predlog spremembe 8 Predlog Direktive Uvodna izjava 21 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(21) Isti cilji tudi narekujejo, da se sestavljanje in sporočanje statističnih podatkov razširi tudi na druge zaloge, ne le na varnostne in posebne zaloge, in da se določi, da se ti podatki predložijo tedensko. |
(21) Isti cilji tudi narekujejo, da se sestavljanje in sporočanje statističnih podatkov razširi tudi na druge zaloge, ne le na varnostne in posebne zaloge, in da se določi, da se ti podatki predložijo mesečno. |
Obrazložitev | |
Če bi morali statistične podatke predložiti tedensko, bi to za države članice pomenilo dodatno upravno breme. | |
Predlog spremembe 9 Predlog Direktive Člen 2 – odstavek 1 – točka (e) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(e) „dejanska mednarodna odločba o dajanju zalog v promet“ pomeni vsako veljavno odločbo upravnega odbora Mednarodne agencije za energijo, katere namen je zagotoviti dajanje zalog nafte ali naftnih derivatov države članice v promet; |
(e) „dejanska mednarodna odločba o dajanju zalog v promet“ pomeni vsako veljavno odločbo upravnega odbora Mednarodne agencije za energijo, katere namen je zagotoviti dajanje zalog nafte ali naftnih derivatov države članice Mednarodne agencije za energijo v promet; |
Obrazložitev | |
Odločitev Mednarodne agencije za energijo za dajanje zalog v promet je odločitev osemindvajsetih članic agencije, od katerih jih osem ni članic EU. | |
Predlog spremembe 10 Predlog Direktive Člen 2 – pododstavek 1 – točka l a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(la) „izredne razmere“ so okoliščine, v katerih pride do večjih motenj v preskrbi s surovo nafto ali naftnimi derivati; |
Obrazložitev | |
Manjka opredelitev izraza „izredne razmere“. | |
Predlog spremembe 11 Predlog Direktive Člen 3 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Države članice sprejmejo vse ustrezne zakone in druge predpise, da najpozneje do 31. decembra 20XX na ozemlju Skupnosti zase trajno zagotovijo vzdrževanje skupnih zalog nafte, ki so najmanj enake količini devetdesetdnevnega neto uvoza ali sedemdesetdnevne porabe, pri čemer se uporabi večja količina. |
1. Države članice sprejmejo vse ustrezne zakone in druge predpise, da najpozneje do 31. decembra 20XX na ozemlju Skupnosti zase trajno zagotovijo vzdrževanje skupnih zalog nafte, ki so najmanj enake količini devetdesetdnevnega neto uvoza ali sedemdesetdnevne porabe. |
Obrazložitev | |
Vzporedni izračun in primerjava količine devetdesetdnevnega neto uvoza in sedemdesetdnevne porabe bo povzročila dodatno upravno obremenitev. | |
Predlog spremembe 12 Predlog Direktive Člen 3 – odstavek 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
4. Načini in metode izračunavanja obveznosti skladiščenja iz tega člena se lahko spremenijo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 24(2). |
4. Načini in metode izračunavanja obveznosti skladiščenja iz tega člena se lahko spremenijo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 24(2) ter po posvetovanju s strokovnjaki in zainteresiranimi stranmi. |
Obrazložitev | |
Načini in metode izračunavanja obveznosti skladiščenja bi morali biti zakonsko določeni, njihove spremembe pa bi morale temeljiti na ocenah in zaključkih strokovnjakov s tega področja. Za spremembe, narejene v skladu s postopkom odbora po členu 24(2), to ni zagotovljeno. | |
Predlog spremembe 13 Predlog Direktive Člen 4 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Načini in metode izračunavanja zalog, navedenih v odstavkih 1 in 2, se lahko spremenijo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 24(2). |
3. Načini in metode izračunavanja zalog, navedenih v odstavkih 1 in 2, se lahko spremenijo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 24(2) ter po posvetovanju s strokovnjaki in zainteresiranimi stranmi. |
Obrazložitev | |
Načini in metode izračunavanja obveznosti skladiščenja bi morali biti zakonsko določeni, njihove spremembe pa bi morale temeljiti na ocenah in zaključkih strokovnjakov s tega področja. Za spremembe, narejene v skladu s postopkom odbora po členu 24(2), to ni zagotovljeno. | |
Predlog spremembe 14 Predlog Direktive Člen 5 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Države članice trajno zagotavljajo fizično dostopnost in razpoložljivost varnostnih ter posebnih zalog v smislu člena 9 na njihovem nacionalnem ozemlju. Vzpostavijo sistem za identifikacijo, evidentiranje zalog ter nadzor nad njimi, in sicer tako, da kadar koli omogočijo njihovo preverjanje. Za varnostne in posebne zaloge, ki so del zalog, ki jih vzdržujejo gospodarski subjekti ali ki spadajo k takim zalogam, se mora voditi ločeno evidentiranje. |
1. Države članice trajno zagotavljajo fizično dostopnost in razpoložljivost varnostnih ter posebnih zalog v smislu člena 9 na njihovem nacionalnem ozemlju. Vzpostavijo sistem za identifikacijo, evidentiranje zalog ter nadzor nad njimi, in sicer tako, da kadar koli omogočijo njihovo preverjanje. Države članice si prizadevajo za opredelitev tega sistema s predhodnim soglasjem Komisije. Za varnostne in posebne zaloge, ki so del zalog, ki jih vzdržujejo gospodarski subjekti ali ki spadajo k takim zalogam, se mora voditi ločeno evidentiranje. |
Obrazložitev | |
Predhodno soglasje za predpise o odgovornosti bi vodilo do približevanja metod, ki jih uporabljajo različne države članice, s čimer bi bil kasnejši nadzor lažji. | |
Predlog spremembe 15 Predlog Direktive Člen 6 – odstavek 1 – pododstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Vsaka država članica sestavi podroben, redno posodabljan register vseh varnostnih zalog, ki se vzdržujejo zanjo in ki ne predstavljajo posebnih zalog v smislu člena 9. Ta register vsebuje predvsem vse informacije, ki omogočajo ugotovitev natančne lokacije zadevnih zalog, njihovih količin, lastnika, pa tudi natančno značilnost glede na kategorije, opredeljene v prvem odstavku točke 3.1 Priloge C Uredbe (ES) št.°****** Evropskega parlamenta in Sveta z dne *********** o statistiki energetike. |
1. Vsaka država članica sestavi podroben, mesečno posodabljan register vseh varnostnih zalog, ki se vzdržujejo zanjo in ki ne predstavljajo posebnih zalog v smislu člena 9. Ta register vsebuje predvsem vse informacije, ki omogočajo ugotovitev natančne lokacije zadevnih zalog glede na objekt za skladiščenje, njihovih količin, lastnika, pa tudi natančno značilnost glede na kategorije, opredeljene v prvem odstavku točke 3.1 Priloge C Uredbe (ES) št.°1099/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o statistiki energetike1. |
|
|
1 UL L 304, 14.11.2008, str. 1. |
Obrazložitev | |
Spremembe so namenjene pojasnitvi predloga Komisije. | |
Predlog spremembe 16 Predlog Direktive Člen 7 – odstavek 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Noben osrednji organ za skladiščenje ne more kupiti, sestaviti, vzdrževati ali upravljati varnostnih zalog zunaj nacionalnega ozemlja države članice, ki ga je ustanovila, če ne gre za pogodbeno pooblastilo države članice, na ozemlju katere se nahajajo zaloge, ali osrednjega organa za skladiščenje, ki ga je le-ta ustanovila. |
3. Osrednji organ za skladiščenje lahko kupuje, sestavlja, vzdržuje ali upravlja varnostne zaloge zunaj nacionalnega ozemlja države članice, ki ga je ustanovila. |
|
Nobena država članica ne more kupiti, sestaviti, vzdrževati ali upravljati varnostnih zalog zunaj svojega nacionalnega ozemlja, razen s pogodbenim pooblastilom državi članici, na ozemlju katere se nahajajo zaloge, ali osrednjemu organu za skladiščenje, ki ga je le-ta ustanovila. |
Država članica lahko kupuje, sestavlja, vzdržuje ali upravlja varnostne zaloge zunaj svojega nacionalnega ozemlja. |
Obrazložitev | |
Organ za skladiščenje lahko svoje obveznosti izpolni s prenosom na podjetja v svoji državi, ne pa neposredno na podjetja v drugih državah EU. Prav tako lahko organ za skladiščenje ali država članica v drugih evropskih državah vzdržuje zgolj omejene količine varnostnih zalog. Glede na predlog Komisije bi bilo to mogoče le prek tamkajšnjega organa za skladiščenje ali na podlagi dvostranskih sporazumov in bi povzročilo precejšnje upravno in časovno breme. | |
Predlog spremembe 17 Predlog Direktive Člen 9 – odstavek 1 – pododstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Vsaka država članica se lahko nepreklicno zaveže za vzdrževanje minimalnih zalog nafte, določenih s številom dni porabe, ob upoštevanju pogojev iz tega člena (v nadaljnjem besedilu: posebne zaloge). |
1. Vsaka država članica se lahko zaveže za vzdrževanje minimalnih zalog nafte, določenih s številom dni porabe, ob upoštevanju pogojev iz tega člena (v nadaljnjem besedilu: posebne zaloge). |
Obrazložitev | |
Nepreklicna obveznost državam članicam ne omogoča potrebne prožnosti za odziv na zunanje spremembe in nihanja na trgu. | |
Predlog spremembe 18 Predlog Direktive Člen 9 – odstavek 3 – uvodni del | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
3. Posebne zaloge se nanašajo izključno na kategorije naslednjih derivatov, kot so opredeljeni v točki 4 Priloge B k Uredbi št. ****** Evropskega parlamenta in Sveta z dne ****** o statistiki energetike: |
3. Posebne zaloge se lahko nanašajo na kategorije naslednjih derivatov, kot so opredeljeni v točki 4 Priloge B k Uredbi št. 1099/2008: |
Obrazložitev | |
Za večjo prožnost pri vzdrževanju posebnih zalog seznam ne bi smel biti izčrpen. Obstajati bi morala možnost, da se vse zaloge proizvodov, ki izpolnjujejo ustrezne pogoje, opredelijo za posebne zaloge. | |
Predlog spremembe 19 Predlog Direktive Člen 9 – odstavek 5 – pododstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
5. Vsaka država članica, ki se je odločila vzdrževati posebne zaloge, Komisiji posreduje obvestilo, ki se objavi v Uradnem listu Evropske unije in v katerem se navede trajna raven posebnih zalog za vsako od kategorij, za katerih vzdrževanje se nepreklicno zavezuje. Tako priglašen obvezni minimalni obseg je edini in se uporablja na isti način pri vseh kategorijah posebnih zalog, ki jih uporablja država članica. |
5. Vsaka država članica, ki se je odločila vzdrževati posebne zaloge, Komisiji posreduje obvestilo, ki se objavi v Uradnem listu Evropske unije in v katerem se navede trajna raven posebnih zalog, za katerih vzdrževanje se zavezuje. |
Obrazložitev | |
Navedba zgolj minimalnega obsega po številu zalóžnih dni za vse kategorije posebnih zalog pomeni, da proizvod z najmanjšim številom zalóžnih dni predstavlja nepreklicno določeno zgornjo mejo za vse proizvode. | |
Predlog spremembe 20 Predlog Direktive Člen 15 – odstavka 1 in 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Države članice Komisiji posredujejo tedensko statistično poročilo o količini komercialnih zalog na svojem nacionalnem ozemlju. Pri tem pazijo na zaščito občutljivega značaja podatkov in ne omenjajo imen lastnikov zadevnih zalog. |
1. Države članice Komisiji posredujejo mesečno statistično poročilo o količini komercialnih zalog na svojem nacionalnem ozemlju. Pri tem pazijo na zaščito občutljivega značaja podatkov in ne omenjajo imen lastnikov zadevnih zalog. |
|
2. Komisija objavi tedensko statistično poročilo o komercialnih zalogah v Skupnosti na podlagi poročil, ki so jih posredovale države članice, pri čemer uporabi skupne ravni. |
2. Komisija objavi mesečno statistično poročilo o komercialnih zalogah v Skupnosti na podlagi poročil, ki so jih posredovale države članice, pri čemer uporabi skupne ravni. |
Obrazložitev | |
S tedenskim sporočanjem statističnih podatkov o količini komercialnih zalog na nacionalnem ozemlju države članice se bo povečalo upravno breme. Ključnega pomena za varnost in preglednost naftnega trga je odgovorno ravnanje udeležencev in dosledno upoštevanje obveznosti iz te direktive. | |
Predlog spremembe 21 Predlog Direktive Člen 23 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
V treh letih po začetku veljavnosti te direktive bo Komisija ocenila njeno uporabo in predvsem preučila, ali je primerno vsem državam članicam predpisati obvezne minimalne posebne zaloge. |
V treh letih po začetku veljavnosti te direktive Komisija oceni njeno uporabo. |
Obrazložitev | |
Splošna klavzula o pregledu je boljša od klavzule o pregledu, pri kateri je izid že vnaprej določen. | |
POSTOPEK
|
Naslov |
Minimalne zaloge surove nafte in/ali naftnih derivatov |
|||||||
|
Referenčni dokumenti |
KOM(2008)0775 – C6-0511/2008 – 2008/0220(CNS) |
|||||||
|
Pristojni odbor |
ITRE |
|||||||
|
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju |
ECON 18.12.2008 |
|
|
|
||||
|
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja |
Slavi Binev 17.12.2008 |
|
|
|||||
|
Obravnava v odboru |
20.1.2009 |
23.3.2009 |
|
|
||||
|
Datum sprejetja |
23.3.2009 |
|
|
|
||||
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
17 0 0 |
||||||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Mariela Velichkova Baeva, Zsolt László Becsey, Pervenche Berès, Slavi Binev, Sharon Bowles, Udo Bullmann, Elisa Ferreira, Jean-Paul Gauzès, Sophia in ‘t Veld, Wolf Klinz, Gay Mitchell, Eoin Ryan, Antolín Sánchez Presedo, Peter Skinner, Margarita Starkevičiūtė, Ieke van den Burg |
|||||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Eva-Riitta Siitonen |
|||||||
««
POSTOPEK
|
Naslov |
Minimalne zaloge surove nafte in/ali naftnih derivatov |
|||||||
|
Referenčni dokumenti |
KOM(2008)0775 – C6-0511/2008 – 2008/0220(CNS) |
|||||||
|
Datum posvetovanja z EP |
16.12.2008 |
|||||||
|
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
ITRE 18.12.2008 |
|||||||
|
Odbori, zaprošeni za mnenje Datum razglasitve na zasedanju |
BUDG 18.12.2008 |
ECON 18.12.2008 |
ENVI 18.12.2008 |
TRAN 18.12.2008 |
||||
|
Odbori, ki niso podali mnenja Datum sklepa |
BUDG 1.12.2008 |
ENVI 2.12.2008 |
TRAN 8.12.2008 |
|
||||
|
Poročevalec/-ka Datum imenovanja |
Miloslav Ransdorf 2.12.2008 |
|
|
|||||
|
Obravnava v odboru |
17.2.2009 |
19.3.2009 |
|
|
||||
|
Datum sprejetja |
31.3.2009 |
|
|
|
||||
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
47 0 0 |
||||||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Šarūnas Birutis, Jan Březina, Jorgo Chatzimarkakis, Giles Chichester, Dragoş Florin David, Pilar del Castillo Vera, Den Dover, Adam Gierek, Fiona Hall, Rebecca Harms, Erna Hennicot-Schoepges, Ján Hudacký, Romana Jordan Cizelj, Werner Langen, Pia Elda Locatelli, Eugenijus Maldeikis, Eluned Morgan, Antonio Mussa, Angelika Niebler, Reino Paasilinna, Atanas Paparizov, Aldo Patriciello, Anni Podimata, Miloslav Ransdorf, Herbert Reul, Teresa Riera Madurell, Mechtild Rothe, Paul Rübig, Catherine Trautmann, Claude Turmes, Nikolaos Vakalis, Adina-Ioana Vălean, Alejo Vidal-Quadras |
|||||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Ivo Belet, Danutė Budreikaitė, Zdzisław Kazimierz Chmielewski, Juan Fraile Cantón, Robert Goebbels, Edit Herczog, Gunnar Hökmark, Toine Manders, Bernhard Rapkay, Esko Seppänen, Hannes Swoboda, Silvia-Adriana Ţicău, Vladimir Urutchev, Lambert van Nistelrooij |
|||||||
|
Datum predložitve |
2.4.2009 |
|||||||