POROČILO o Zeleni knjigi o prihodnosti politike TEN-T

3.4.2009 - (2008/2218(INI))

Odbor za promet in turizem
Poročevalka: Eva Lichtenberger

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o Zeleni knjigi o prihodnosti politike TEN-T

(2008/2218(INI))

Evropski parlament,

–– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 4. februarja 2009 z naslovom "Zelena knjiga: TEN-T: pregled politike" (KOM(2009)0044),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Evropski načrt za oživitev gospodarstva“ (KOM(2008)0800),

–   ob upoštevanju sklepov Sveta o okolju prijaznejšem prometu, kakor ga je sprejel Svet za promet, telekomunikacije in energijo na seji dne 8. in 9. decembra 2008;

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. junija 2006 z naslovom "Naj Evropa ostane v gibanju – Trajnostna mobilnost za našo celino – Vmesni pregled Bele knjige Evropske komisije o prometu iz leta 2001" (KOM(2006)0314),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 23. januarja 2008 z naslovom "20 20 do leta 2020 – Priložnost Evrope glede podnebnih sprememb" (KOM(2008)0030),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. oktobra 2007 z naslovom "Akcijski načrt za logistiko tovornega prometa" (KOM(2007)0607),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije s 14. maja 2008 o rezultatih pogajanj glede strategij in programov kohezijske politike za programsko obdobje 2007–2013 (KOM(2008)0301),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. januarja 2009 z o izvajanju smernic za vseevropsko prometno omrežje 2004-2005 (KOM(2009)0005),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z 11. marca 2009 o lizbonski strategiji[1],

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. septembra 2007 z naslovom „Logistika tovornega prometa v Evropi – ključ do trajnostne mobilnosti“[2],

–   ob upoštevanju člena 45 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem in mnenja Odbora za regionalni razvoj (A6‑0224/2009),

A. ker je bil na podlagi politične opredelitve politike TEN-T, kakor je bila opisana v Odločbi št. 1692/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 1996 o smernicah Skupnosti za razvoj vseevropskega prometnega omrežja[3] in Odločbi Evropskega parlamenta in Sveta št. 884/2004/ES z dne 29. aprila 2004 o spremembi Odločbe št. 1692/96/ES o smernicah Skupnosti za razvoj vseevropskega prometnega omrežja[4], sestavljen "seznam želja" 30 prednostnih projektov, predlaganih večinoma na podlagi nacionalnih interesov,

B.  ker je treba povečati zunanjo konkurenčnost železniškega in pomorskega tovornega prometa v primerjavi s cestnim prometom, da se zagotovi uravnotežena raba avtocest, pomorskih poti in koridorjev za železniških tovorni promet,

C. ker je na podlagi 30 prednostnih projektov Komisija pripravila predlog, da bi znotraj finančnega okvira za obdobje 2007–2013 zagotovili znesek v višini okoli 20 milijard EUR za vseevropsko prometno omrežje kot celoto, ki je zaradi vztrajanja Sveta končno bil znižan na okoli 8 milijard EUR, od katerih samo 5,3 milijarde za 30 prednostnih projektov,

D. ob upoštevanju dobro znanega dejstva, da Evropska unija ni sposobna spoštovati pravil o financiranju TEN-T iz Uredbe (ES) št. 680/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2007 o določitvi splošnih pravil za dodelitev finančne pomoči Skupnosti na področju vseevropskih prometnih in energetskih omrežij[5], kar povzroča negotovost pri načrtovanju financiranja projektov;

E.  ker je treba okrepiti sposobnost Komisije za izvedbo pomembnejših čezmejnih projektov, zlasti v železniškem sektorju, ki zahtevajo redno tesno sodelovanje med udeleženimi državami članicami ter večletno financiranje, ki presega časovno obdobje večletnega finančnega okvira,

F.  ker priloge k zgoraj omenjenemu sporočilu Komisije s 14. maja 2008 sicer kažejo, da je bilo približno 49 % odobrenih proračunskih sredstev za prometne projekte namenjenih cestam, približno 31 % železnicam in približno 9 % mestnemu prometu, ni pa jasno razvidno, kateri projekti se dejansko sofinancirajo,

1.  priznava, da je prve poskuse razvoja politike prometne infrastrukture EU – do katerih je prišlo zaradi „manjkajočih členov v verigi“, izpostavljenih na Evropski okrogli mizi ERT – spodbudilo sporočilo Komisije z 2. decembra 1992 z naslovom "Prihodnji razvoj skupne prometne politike " z utemeljitvijo, da je treba „doseči gospodarsko rast, konkurenčnost in zaposlovanje“, udejanjati pa jih je začel nekdanji komisar za promet Karel Van Miert; ugotavlja, da sta k tem ciljem težili Uredba Sveta (ES) št. 2236/95 z dne 18. septembra 1995 o določitvi splošnih pravil za dodelitev finančne pomoči Skupnosti na področju vseevropskih omrežij[6] in Odločba št. 884/2004/ES; opozarja na nov zalet, ki ga je politiki vlila komisarka za energijo in promet, podpredsednica Loyola de Palacio;

2.  meni, da so poročila koordinatorjev TEN-T zanimivi primeri za nadaljnje usklajevanje in vključevanje omejenega izbora pomembnih projektov; zato Komisijo in države članice poziva, naj si še naprej prizadevajo za okrepitev obstoječih prednostnih projektov; srednje- dolgoročne naložbe se nadaljujejo v skladu s ciljem dokončanja vsega omrežja;

3.  pozdravlja zgodnjo predložitev zgoraj omenjenega sporočila Komisije s 4. februarja 2009, z namenom temeljitega pregleda prometne infrastrukture EU in politike TEN-T v skladu s trenutnimi in prihodnjimi izzivi na področju prometa, čezmejne mobilnosti, finančnih sredstev, gospodarstva, regij (tudi stalno zapostavljenih območij), socialne dejavnosti, varnosti in okolja;

4.  ob tem ne vidi logične osnove za uvedbo nejasnega pojma konceptualnega stebra TEN-T, ki bi preobremenil seznam prednostnih nalog. V nasprotju s ciljem, ki ga razglaša Komisija, steber, ki je izrecno poimenovan kot konceptualni, ne more prispevati k boljši politiki TEN-T in njeni verodostojnosti, saj je ta odvisna od konkretnih projektov;

5.  zato se strinja, da je treba razviti doslednejši in enotnejši pristop do omrežja, ki bo odražal potrebo po kombiniranih povezavah za državljane in tovor; zato poudarja, da morajo imeti prednost železnica, pristanišča, trajnostne morske in celinske plovne poti ter njihove povezave z notranjostjo ali kombinirani vozli v infrastrukturnih povezavah z novimi državami članicami in v njih, poleg tega pa je treba poseben poudarek nameniti čezmejnim povezavam, pa tudi boljšim povezavam z letališči in pristanišči v vseevropskih omrežjih; poudarja, da je treba posvetiti pozornost različnim, toda dopolnjujočim si potrebam potnikov in tovora; priporoča, naj države članice in regionalne oblasti izboljšajo vmesne postaje in lokalne medsebojne povezave, ki delujejo kot povezave s TEN-T, da bi tako zmanjšale stroške, povezane z obrobnim položajem, na najmanjšo možno mero;

6.  poziva Komisijo, naj še zlasti podpre prednostne projekte s kombiniranimi povezavami in dosledno medobratovalnostjo, ki prečkajo več držav članic; poudarja, da je povezovanje gospodarskih prostorov ob teh prednostnih projektih nacionalna naloga;

7.  z odobravanjem ugotavlja, da so okolju prijazne vrste prometa nadpovprečno upoštevane na seznamu prednostnih projektov; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bo pri izvedbi projektov v prihodnosti to razmerje ohranilo;

8.  poudarja, da je treba varovanje podnebja in trajnostni razvoj vseh načinov prevoza vključiti v evropsko infrastrukturno politiko, da bi izpolnili cilje EU za zmanjšanje emisij CO2;

9.  poziva Komisijo, naj vpliva na države članice, da v odločanje o projektih TEN-T in njihovo načrtovanje vključijo evropsko okoljsko zakonodajo, kot so Natura 2000, direktiva o strateški okoljski presoji (SEA), direktiva o presoji vplivov na okolje (EIA), direktive o kakovosti zraka, o habitatih in o pticah ter poročila mehanizma za poročanje o prometu in okolju (TERM) o indikatorjih za promet in okolje, ki jih pripravlja Evropska agencija za okolje;

10. poziva Komisijo in države članice, naj kot pomembne dejavnike za evropsko politiko prometne infrastrukture upoštevajo nova dogajanja, kot so svetovna finančna kriza, demografske spremembe, širitev, nove sosednje države ter intenzivnejše povezave z vzhodnimi in sredozemskimi državami;

11. poziva Komisijo, naj si še bolj prizadeva za izboljšanje evropskega usklajevanja teritorialnega razvoja (teritorialna agenda Evropske unije in načrt teritorialne kohezije) in načrtovanja prometa s tem, da z boljšo povezavo med regijami upošteva dosegljivost regij; treba je upoštevati velike razlike med gorskimi, obalnimi in otoškimi, osrednjimi, obrobnimi in drugimi čezmejnimi območji, pa tudi potrebo po boljši integraciji v sisteme mobilnosti v mestih;

12. poziva Komisijo, naj da prednost projektom na področju najpomembnejših železniških, cestnih in notranjih plovnih poti ter s tem zagotovi čezmejno povezavo z novimi državami članicami in tretjimi državami;

13. glede tega spodbuja, da se evropska perspektiva prostorskega razvoja vključi kot osnova za načrtovanje, in da se razpoložljive študije ESPON vključijo kot znanstvene, načrtovalsko usmerjene osnovne informacije o razvoju prometa;

14. poudarja, da je treba v razvoj politik TEN-T vključiti cilje lizbonske strategije in cilje načrta za oživitev gospodarstva, saj so mobilnost, dostopnost in logistika ključnega pomena za konkurenčnost EU, izboljšati pa je treba tudi teritorialno kohezijo;

15. poziva Komisijo in države članice, naj v koncept kombiniranega omrežja TEN-T vključijo zelene koridorje, železniška tovorna omrežja, koridorje evropskega sistema upravljanja železniškega prometa (ERTMS), pomorske „hitre ceste“, kot je prevoz po morju na kratkih razdaljah, obstoječe plovne poti z omejeno zmogljivostjo ali zapornice z nezadostno zmogljivostjo, suha pristanišča, logistične platforme in vozlišča za mobilnost v mestih, pa tudi načrtovano razširitev TEN-T na evropske sosednje države, vzhodne in sredozemske države in sicer na podlagi načrtovanih ukrepov v prid prevoznim načinom, ki so prijaznejši do okolja, porabljajo manj nafte in so varnejši, da se zagotovi optimalna uporaba vseh prevoznih načinov in spodbudi skladnost povezav med različnimi prevoznimi načini, zlasti z železniškimi povezavami v pristaniščih; poziva tudi k uskladitvi sedanjega in prihodnjega okvira TEN-T ter predlagane zakonodaje o železniških tovornih koridorjih;

16. ugotavlja, da najnovejše raziskave kažejo, da se je do nedavnega za celinske plovne poti namenjal samo 1 % evropskih sredstev za infrastrukturo; meni, da je zadostna evropska podpora za razvoj infrastrukture na celinskih plovnih poteh v Evropi potrebna, da bi se lahko v celoti izkoristil potencial celinskih plovnih poti kot trajnostnega in zanesljivega načina prevoza;

17. Komisijo prosi, naj si prizadeva za pospeševanje razvoja prevoza blaga po železnici s ciljem povečanja učinkovitosti omrežja in hitrosti prevoza;

18. v zvezi s tem pozdravlja predlog uredbe evropskega parlamenta in Sveta o evropskem železniškem omrežju za konkurenčen tovorni promet (KOM(2008)0852) in že omenjeno sporočilo Komisije z dne 18. oktobra 2007;

19. poudarja pomen omogočanja izmenjave informacij v kombiniranem prometu, da bi spodbujali in podpirali vzajemno delovanje med nematerialno in materialno infrastrukturo (informacijski sistemi, kot so evropski sistem upravljanja železniškega prometa (ERTMS), rečne informacijske storitve (RIS), inteligentni prevozni sistemi (ITS), evropski sistem upravljanja zračnega prometa (SESAR) in globalni satelitski navigacijski sistem (Galileo)), da bi izboljšali medobratovalnost, železniški vozni park (strojna in programska oprema sistema ERTMS v vlakih in zmanjšanje hrupa tovornih vagonov), zeleno logistiko, kombinirane povezave in vozle, decentralizirano verigo prevoznih storitev za dobavo blaga od vrat do vrat in upravljanje mobilnosti;

20. poudarja, da je za TEN-T pomembno, da se razvijejo usklajeni in standardizirani inteligentni prevozni sistemi za učinkovitejše, pretočnejše, varnejše in okolju prijaznejše upravljanje prometa;

21. priporoča, naj se za boljše izvajanje TEN-T omogoči lažji dostop do informacij preko sistemov, kakršen je informacijski sistem TENtec, in se vzpostavi odprta metoda usklajevanja s primerjavo in izmenjavo najboljših praks;

22. poudarja, da je treba kratkoročno okrepiti učinkovitost obstoječe infrastrukture v okviru projektov TEN-T, zlasti kadar izvajanje takšnih projektov že poteka, tako da bi koridorji postali bolj funkcionalni in učinkoviti, namesto da se čaka na dolgoročno izvedbo izjemno obsežnih projektov v okviru teh koridorjev;

23. za obliko TEN-T podpira strukturno možnost C iz zelene knjige, tj. dvojno plast, ki jo sestavljata obsežno omrežje, temelječe na trenutnih zemljevidih TEN-T, in kombinirano osrednje omrežje, ki še ni opredeljeno; glavne prednostne naloge pa bi bile železnica, trajnostne plovne poti in pristanišča in njihova povezava z logističnimi centri;

24. podpira koncept osrednjega omrežja, ki bi ga sestavljali geografski steber in konceptualni steber, pri čemer bi konceptualni steber vseboval merila in ravnanja, ki bi omogočala prožno in postopno določanje delov projektov, koridorjev in omrežij, ne pa, da to poteka togo na začetku proračunskega obdobja za celotno obdobje; meni, da mora biti med proračunskim obdobjem zagotovljena prožnost projektov TEN-T, da jih je možno razširiti in tako prilagoditi spreminjajočim se tržnim pogojem;

25. se zaveda bistvene vloge držav članic, ki se pri odločanju, načrtovanju in financiranju prometne infrastrukture, vključno z evropskim čezmejnim usklajevanjem in sodelovanjem, posvetujejo z regionalnimi in lokalnimi oblastmi ter zainteresiranimi stranmi iz civilne družbe in lokalnega prebivalstva; od Evropskega sveta pričakuje boljše usklajevanje med zahtevami projektov TEN-T in odločitvami glede proračunov TEN-T; glede na bližnji vmesni pregled finančnega okvira EU in ob sedanji razpravi o načrtu za oživitev gospodarstva poziva države članice, naj vprašanje potrebne finančne podpore prometni infrastrukturi iz omrežja TEN-T obravnavajo kot prednostno nalogo v skladu z vzpostavljeno politiko EU;

26. se povsem strinja s ciljem Skupnosti za zmanjševanje upravnega bremena, zato odločno spodbuja Komisijo, naj finančne okvire za prednostne projekte TEN-T pregleda z vidika dodatne birokratske razbremenitve;

27. poziva države članice in Komisijo, naj okrepijo usklajevanje politik, ki se izvajajo na nacionalni ravni, in tako dosežejo skladnost pri sofinanciranju in realizaciji programa TEN-T v skladu s členoma 154 in 155 Pogodbe ES;

28. v zvezi s tem poudarja, da so zaradi finančne krize Evropska unija, države članice in regije pod večjim pritiskom, da se glede projektov za prometno infrastrukturo odločijo na podlagi utemeljenih analiz stroškov in koristi, trajnosti in evropske čezmejne dodane vrednosti;

29. naložbe v prometno infrastrukturo so vendarle ključno področje pri spopadanju z gospodarsko in finančno krizo, zato Komisijo poziva, naj pospeši infrastrukturne projekte iz TEN-T, ki so financirani iz strukturnega in/ali kohezijskega sklada; države članice poziva, naj glede na ta pristop ponovno ocenijo prednostne naložbe in pospešijo projekte TEN-T, za katere so odgovorne, zlasti na obmejnih odsekih;

30. opozarja Komisijo, da morajo sredstva EU za sofinanciranje projektov prometne infrastrukture iz naslova TEN-T, kohezijskih skladov, regionalnih skladov in Evropske investicijske banke biti v skladu z naslednjimi merili: gospodarska upravičenost, večja konkurenčnost, pospešeno delovanje enotnega trga, okoljska trajnost, preglednost za davkoplačevalce in sodelovanje državljanov (načelo partnerstva); ob tem opozarja na pomen razvoja javno-zasebnih partnerstev za financiranje projektov TEN-T in na potrebo po prožnih rešitvah za težave, do katerih prihaja pri tako obsežnih delih (zemljepisne in tehnične težave, nasprotovanje javnosti itd.);

31. opozarja na vse večje potrebe po naložbah v evropski trg zračnega prometa v okviru paketa za enotno evropsko nebo II, pa tudi na predlagani "pristop k popolnemu letalskemu sistemu"; zato Komisijo poziva, naj ob pregledu proračunskega okvira za TEN-T pretehta možnost povišanja deleža razpoložljivih sredstev za letališča in ATM/ANS;

32. ugotavlja, da so potrebne obsežnejše raziskave in razvoj glede najboljših in najučinkovitejših primerov prakse na področju financiranja prometne infrastrukture ter njihovega pozitivnega učinka na konkurenčnost in zaposlovanje, vključno z izkušnjami javno-zasebnih partnerstev na tem področju, kakor je bilo že začeto v aktualnih študijah Komisije;

33. poudarja, da bi bilo pri izvajalski agenciji TEN-T treba oblikovati posebno delovno skupino, ki bi spodbujala uporabo javno-zasebnega partnerstva pri financiranju nekaterih prednostnih projektov ali odsekov, in širila primere dobre prakse;

34. poudarja, da vse večje zanašanje na javno-zasebna partnerstva in Evropsko investicijsko banko ne more nadomestiti pomembnega deleža proračunskih sredstev za obsežne projekte z medgeneracijskim obdobjem vračanja naložb;

35. se prej zavzema, da bi države članice ob vmesnem pregledu finančne perspektive 2009–2010 ponovno pretehtale proračun za TEN-T, namesto da drastično skrčijo druge projekte in načrte za razvoj železniških prog in plovnih poti, vezanih nanje;

36. poudarja, da je treba del dohodka od cestnin za cestno infrastrukturo dodeliti financiranju projektov TEN-T, da bi s tem povečali učinek vzvoda na posojila;

37. poziva Komisijo in države članice, naj preučijo evropsko mrežo kolesarskih poti EuroVelo in stezo železne zavese kot možnosti za spodbujanje omrežij evropske čezmejne kolesarske infrastrukture in tako podpirajo primerne oblike prevoza in trajnostni turizem;

38. poziva Komisijo, naj v spodbudo konkurenčnosti vsega železniškega omrežja TEN do konca svojega mandata predlaga zakonodajni predlog za odprtje domačih trgov železniškega potniškega prometa s 1. januarjem 2012;

39. obžaluje, da se zelo počasi izvajajo prednostni projekti na obmejnih odsekih, zlasti v Pirenejih, ki so zelo pomembni za Iberski polotok in Francijo;

40. spodbuja Komisijo, naj še naprej sodeluje s Parlamentom in Evropskim svetom pri pripravi (več)letnih predlogov in odločitev glede sofinanciranja projektov TEN-T;

41. poziva Komisijo, naj Evropskemu parlamentu in Svetu redno in vsaj enkrat letno – in za vsak prednostni projekt posebej – poroča o fazi projekta, njegovi zanesljivosti stroškov, izvedljivosti in časovni izvedbi;

42. poziva Komisijo in EIB, naj tako kot pri sofinanciranju TEN-T tudi pri regionalnem in kohezijskem sofinanciranju ter sofinanciranju TEN-T projektov s strani EIB Evropskemu parlamentu in Svetu letno predloži pregled projektov, ki so bili dejansko sofinancirani;

43. vztraja, da so multimodalni prevozni sistemi, ki omogočajo uporabo različnih prevoznih sredstev na dani poti, z ekološkega in gospodarskega vidika pogosto edina funkcionalna in trajnostna možnost za prihodnost;

44. poudarja, da so na pred kratkim razširjenem schengenskem območju prevozne povezave med zahodno in vzhodno Evropo nadvse pomembne za gospodarsko rast, zlasti v novih državah članicah; poziva Komisijo in države članice, naj razvijajo in spodbujajo transnacionalne cestne in železniške povezave med vzhodno in zahodno Evropo ter s posebnim akcijskim programom, ki se bo izvajal v sodelovanju z lokalnimi, regionalnimi in nacionalnimi oblastmi, zlasti podpirajo čezmejno prometno infrastrukturo; opozarja tudi, da bi boljša povezanost omrežij TEN-T in prevoznih omrežij tretjih držav izboljšala zlasti položaj obmejnih območij in prinesla dodano vrednost medregionalnemu sodelovanju in Evropski uniji kot celoti;

45. naroči svojemu predsedniku, da to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

• [1]  Sprejeta besedila, P6_TA(2009)0120.
• [2]  UL C 174E, 24.7.2008, str.154.
• [3]  UL L 15, 17.1.1997, str. 1.
• [4]  UL L 167, 30.4.2004, str. 1.
• [5]  UL L 162, 22.6.2007, str. 1.
• [6]  UL L 228, 23.9.1995, str. 1.

OBRAZLOŽITEV

Poročevalka se strinja z Komisijo, da je na podlagi petnajstletnih izkušenj zdaj pravi čas za temeljiti pregled ciljev in sredstev politike TEN-T. Treba je pregledati projekte in instrumente, dati večji poudarek na usklajevanje EU in si prizadevati, da bi bile pristojnosti držav članic pri izvajanju dogovorjenih prednostnih projektov bolj zavezujoče.

Začetek projekta TEN-T je bila politika naložb v javno infrastrukturo, da bi z ustvarjanjem novih prometnih povezav dosegli gospodarsko rast, konkurenčnost in zaposlovanje. Prednostni projekti in zemljevidi TEN-T so zgolj povzetek velikih in dragih nacionalnih projektov za prometno infrastrukturo, pri čemer nekateri od 30 prednostnih projektov TEN-T niso realno izvedljivi, medtem ko so drugi projekti, zlasti po širitvi EU, postali izjemno pomembni, vendar jih ni na seznamu.

Zaradi trenutne gospodarske krize bi se pri naložbah v prometno infrastrukturo lahko spet zatekli k starim vzorcem, vendar so potrebni razumni projekti in naložbe[1] v prometno infrastrukturo EU in njen nadaljnji razvoj v naslednjih 10 do 20 letih. Odločitve glede projektov prometne infrastrukture bi morale temeljiti na utemeljenih analizah stroškov in koristi, trajnosti in evropski čezmejni dodani vrednosti;

Pri teh možnostih je treba upoštevati potrebo po pravem pristopu, ki temelji na koridorjih, in novih tehnologijah v prometnem sektorju in energetskih sektorjih, povezanih s prometom. Predvidene morajo biti prihodnje potrebe, prometna infrastruktura pa kar najbolje izkoriščena. Razumna rešitev bi lahko bila prizadevanja za kratkoročno povečanje zmogljivosti obstoječe infrastrukture v okviru projektov TEN-T, tako da bi koridorji postali bolj funkcionalni in učinkoviti, namesto da se samo čaka na dolgoročno izvedbo izjemno obsežnih projektov v okviru teh koridorjih.

Poročevalka se zaveda bistvene vloge držav članic pri odločanju, načrtovanju in financiranju prometne infrastrukture, vključno z evropskim čezmejnim usklajevanjem in sodelovanjem, ter od Evropskega sveta pričakuje boljše usklajevanje med zahtevami projektov TEN-T in odločitvami glede proračunov TEN-T.

• [1]  KOM(2008)0800.

MNENJE Odbora za regionalni razvoj (13.2.2009)

za Odbor za promet in turizem

o zeleni knjigi o prihodnosti politike TEN-T
(2008/2218(INI))

Poročevalka: Iratxe García Pérez

POBUDE

Odbor za regionalni razvoj poziva Odbor za promet in turizem kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  meni, da je pojem infrastrukturne storitve, uveden z zeleno knjigo o TEN-T, strateško pomemben za povečanje konkurenčnosti in zaposlenosti v Evropski uniji v skladu z lizbonskim programom in evropsko strategijo zaposlovanja; poziva Komisijo, naj se osredotoči na spodbujanje visokokakovostnih storitev in učinkovitejše uporabe obstoječe infrastrukture;

2.  poudarja, da bi lahko strukturni skladi, zlasti Kohezijski sklad, bolj učinkovito prispevali k ciljem TEN-T, če bi bila regionalni razvoj in prometna politika tesneje povezana in bolj učinkovita in bi bile prednostne naloge ožje usmerjene in financiranje osredotočeno na ozka grla in čezmejne odseke projektov ter na nove izzive, ki zadevajo promet, in sicer podnebne spremembe in oskrbo z energijo;

3.   je prepričan. da morajo biti projekti TEN-T usmerjeni na cilj kohezijske politike, ki predvideva uravnoteženi razvoj, in da morajo pomagati pri izravnavanju teritorialnih neskladij; meni, da tega ni mogoče doseči, če se ne upošteva zahtev, ki izhajajo iz evropskega vodilnega načela policentričnega razvoja;

4.   vztraja, da mora izbira projektov TEN-T v prihodnosti temeljiti na poglobljenih prometnih napovedih, različnih potrebah in trendih na trgih in na gospodarsko in ekološko trajnostnih poslovnih modelih;

5.   vztraja, da so multimodalni prevozni sistemi, ki omogočajo uporabo različnih prevoznih sredstev na dani poti, z ekološkega in gospodarskega vidika pogosto edina funkcionalna in trajnostna možnost za prihodnost;

6.   meni, da bi se države članice morale zavezati k dolgoročnemu načrtovanju omrežij in programiranju razvoja infrastrukture s tem, da bi zagotovile hitrejše in bolj zanesljivo izvajanje projektov, s čemer bi omogočile boljše vključevanje zasebnega sektorja ter tako pospešile ustvarjanje delovnih mest;

7.   poudarja, da sta poenostavitev postopkov in uvedba finančnih garancij za zmanjševanje podjetniškega tveganja, zlasti za mala in srednja podjetja, bistveni za privabljanje zasebnega kapitala in vzpostavljanje dobrih javno-zasebnih partnerstev, ki so pomembna za izvajanje projektov; glede javno-zasebnih partnerstev vztraja, da so za urejanje dejavnosti javnih zavodov in podjetij potrebna jasna in pregledna pravila ravnanja;

8    opozarja države članice, da je ozemeljska kohezija Evropske unije odvisna tudi od zmožnosti zagotavljanja dobre medsebojne povezanosti med regijami, ter da ima uresničevanje učinkovitih prevoznih omrežij pomembno vlogo pri družbenem in gospodarskem razvoju prikrajšanih regij v Evropski uniji; jih poziva, naj pospešijo napredovanje obstoječih projektov na čezmejnih odsekih in zagotovijo potrebno državno financiranje;

9.   poudarja, da so na pred kratkim razširjenem schengenskem območju prevozne povezave med zahodno in vzhodno Evropo nadvse pomembne za gospodarsko rast, zlasti v novih državah članicah; poziva Komisijo in države članice, naj razvijajo in spodbujajo transnacionalne cestne in železniške povezave med vzhodno in zahodno Evropo ter s posebnim akcijskim programom, ki se bo izvajal v sodelovanju z lokalnimi, regionalnimi in nacionalnimi oblastmi, zlasti podpirajo čezmejno prometno infrastrukturo; opozarja tudi, da bi boljša povezanost omrežij TEN-T in prevoznih omrežij tretjih držav izboljšala zlasti položaj obmejnih območij in prinesla dodano vrednost medregionalnemu sodelovanju in Evropski uniji kot celoti;

10. meni, da je upoštevajoč odvisnost EU od njenih sosed, kar se tiče oskrbe z energijo, in od tod izvirajoča tveganja še zlasti pomembno, da Evropska komisija obnovi svoja prizadevanja za izpolnjevanje energetskih potreb, tako da pripravi načrte, pa tudi naložbe, za nova in obstoječa cevovodna omrežja, na primer za prenos utekočinjenega plina iz pristanišč do zaledja, zgradi nova skladišča in ustvari alternativne dobavne poti;

11. poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo ob upoštevanju poudarka, ki se upravičeno namenja železniškemu tovornemu prometu, načrtovanje TEN-T v prihodnosti z vidika družbene in ozemeljske kohezije bolj učinkovito, pri čemer bo treba preprečevati preobremenjenost in razpad infrastrukture v že sedaj gosto naseljenih področjih, ter precej bolj usmerjeno na boljše strukturiranje ozemlja kot celote, ob upoštevanju potencialnih priložnosti za obsežna območja, ki so redko naseljena ali ki jim grozi znatno zmanjšanje števila prebivalcev;

12. poudarja, da so obrobne regije in regije z neugodnimi geografskimi danostmi (gorate regije, otoki, redko naseljena območja, najbolj oddaljene regije in oddaljena mejna mesta) močno oškodovane, ker je njihov dostop do koridorjev TEN-T omejen; priporoča, naj države članice izboljšajo medsebojne lokalne povezave, da bi tako zmanjšale stroške, povezane z obrobnim položajem, obenem pa naj zagotovijo, da bodo omrežja TEN-T pokrivala celotno ozemlje Evropske unije; v tem kontekstu opozarja na bistveni pomen transnacionalnih cestnih povezav za lokalni in regionalni razvoj;

13. opozarja na bistveni pomen omrežij TEN-T za najbolj oddaljene regije, ki se morajo v celoti zanesti na prevozna sredstva, če hočejo doseči gospodarski napredek in postati dostopne;

14. meni, da je predpogoj za zagotavljanje hitrega izvajanja projektov TEN-T in njihove trajnosti resnični pristop od spodaj navzgor, ki v postopke odločanja in načrtovanja v celoti vključuje regionalne in lokalne organe, podjetja, interesne skupine civilne družbe ter lokalno prebivalstvo; poziva k temu, da bi navedeni pogoji enako veljali za vse finančne dogovore in vire financiranja, uporabljene za TEN-T;

15. meni, da informacije o uporabi financiranja TEN-T in o koristih, ki iz njega izhajajo, državljanom pogosto niso dovolj vidne; zato poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo ukrepe za povečanje preglednosti v zvezi z dodeljevanjem teh sredstev in doseženimi rezultati.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	12.2.2009
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	43 0 2
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Emmanouil Angelakas, Stavros Arnaoutakis, Rolf Berend, Victor Boştinaru, Wolfgang Bulfon, Giorgio Carollo, Bairbre de Brún, Gerardo Galeote, Iratxe García Pérez, Monica Giuntini, Ambroise Guellec, Pedro Guerreiro, Gábor Harangozó, Filiz Hakaeva Hyusmenova, Mieczysław Edmund Janowski, Gisela Kallenbach, Evgeni Kirilov, Miloš Koterec, Constanze Angela Krehl, Florencio Luque Aguilar, Jamila Madeira, Iosif Matula, Miroslav Mikolášik, Jan Olbrycht, Maria Petre, Markus Pieper, Giovanni Robusti, Bernard Soulage, Catherine Stihler, Margie Sudre, Lambert van Nistelrooij, Oldřich Vlasák
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Emanuel Jardim Fernandes, Stanisław Jałowiecki, Zita Pleštinská, Samuli Pohjamo, Christa Prets, Flaviu Călin Rus, Richard Seeber, László Surján, Iuliu Winkler
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Sepp Kusstatscher, Toine Manders

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	31.3.2009
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	34 0 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Gabriele Albertini, Inés Ayala Sender, Paolo Costa, Luis de Grandes Pascual, Petr Duchoň, Saïd El Khadraoui, Robert Evans, Emanuel Jardim Fernandes, Francesco Ferrari, Brigitte Fouré, Mathieu Grosch, Georg Jarzembowski, Timothy Kirkhope, Jaromír Kohlíček, Rodi Kratsa-Tsagaropoulou, Jörg Leichtfried, Eva Lichtenberger, Erik Meijer, Luís Queiró, Reinhard Rack, Ulrike Rodust, Gilles Savary, Brian Simpson, Renate Sommer, Dirk Sterckx, Ulrich Stockmann, Michel Teychenné, Yannick Vaugrenard, Armando Veneto, Roberts Zīle
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Elisabeth Jeggle, Anne E. Jensen, Marie Panayotopoulos-Cassiotou
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Elisabeth Schroedter